XI. letnik. V Gorici, dne 56. mnrcn 1908. ■— Izhaja vsaki četrtek ob 11 uri dopoldne. Rokopisi se ne vra-; čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorici. dvorišče sv Hilarij; ^ štev 7 šlovensKo II 13 številka. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška.ulica š. IG Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „ Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. (jju&odno izdajstvo liberalne stranke. Ko so Turki divjali po Slovenskih krajih, f-o bili v njihovih vrstah janičarji, ljudje, po katerih žilah se je pretakala slovanska kri, ki so pa bili v turški službi. Tudi v sedanjih časih se mora boriti naš narod, da si ohrani svojo domovino, katero si hočejo priboriti grabežijivi Nemci in LahiI In zopet so slovenski sinovi, ki so se zvezali z narodnimi nasprotniki in jim pomagajo pri naskokih na slovensko last. Na Kranjskem namreč so se slovenski liberalci zvezali z Nemci, da bi z njihovo pomočjo udušili vse, kar bi za ljudstvo koristnega predlagala katoliško-narodna stranka. Da bi Nemci slovenske liberalce podpirali v deželnem zboru, so liberalci morali marsikaj obljubiti, kar se sedaj izvršuje na škodo Slovencem. Voliti so morali Nemca dr. Schaffer-ia kot zastopnika slovenske dežele v deželni šolski svet, dovoliti so morali nemškemu gledališču v Ljubljani veliko podporo itd. Ker pa Nemci posebno preže na lepo Gorenjsko, so morali liberalni voditelji cel6 pomagati pri potujčevanju lastne zemlje. Dve veliki občini na Gorenjskem sta si volili letos nova občinska zastopa, namreč Tržič in Jesenice. V teh dveh občinah je nekoliko Nemcev, kateri so posebno letos napeli vse moči, da dobe v občinskih zastopstvih vso oblast. Ti dve občini staža slovenstvo silno, Bilno važni. Jesenice imajo vsled fužin nemške industrijalne družbe, živahen promet in tam se je zadnja leta naselilo mnogo delavskega ljudstva. Ko se dodela nova žele7niška proga skozi Karavanke v Bohinj in Trst, postanejo Jesenice v doglednem času naj- LISTKK. Moj a mama. Pii« Sonja. „ln zdaj že špara nekaj let, Pri cerkvi, tam-le t jami.. Komu ne živi v duši, ko uzor naj-plemenitejšega bitja — ono, vsakomur tako drago ime: Mama! — 1 jaz se, z bolestjo v duši, spominjam onih, davno minulih dnij, ko sem še imela mile svojo mamico! Danes je — nimam več. — Že dolgih deset let je minulo, takrat sem bila na pol še dete, kar so mi jo zagrnili pod črno rušo. Uboga moja mama! Od zibelke do groba spremljala jo je žalost, gorje. — Povila nas je petero otrok, jaz sem bila zadnja, njen ljubljenček. Zakaj se je njeno angeijsko dobro srce z vso nežnostjo oklenilo baš mene, ne bi znala reči, ako ne morda zato, ker je z mano v teku petnajstih let, največ pretrpela, dočim so ji drugi otroci v rosni dobi mladosti, nerazviti cveti — umrli. — A mogoče tudi, da je z instinktom materine ljubezni — spoznala v meni nežno — po liubavi in sočutju za moje boli — hrepenečo dušo, in me baš zato, nad vse ljubila. — A ljubila je iskreno vso svojo deco. — Spominjam se še prerane smrti moje sestre like — še zdaj mi odjekuje v duši ono večja in najvažnejša naselbina na celi Gorenjski. Nemci to dobro vedo, zalo so se vrgli z vso silo v volilni boj, da si pri- ’ bore večino v občinskem odboru. Nemške Jesenice — potem je vsa gornja dolina Gorenjska zgubljena za slovenstvo. Druga postojanka je Tržič, kjer se industrija živahno razvija. Zadnje čase so imeli Nemci in nemškutarji večino v občinskem svetu Slovenski Občinarji 30 napeli vse moči, da dobe vodstvo občine v roke. Saj pač narodna čast slovenska zahteva, da dobi slovenski narodni živelj vodstvo te občine v roke, ker je zadosti razumen in poleg tega še v ogromni večini. In res bo je slovenski živelj v teh dveh občinah z žilavostjo in z uspehom boril za svojo pravico, za pravico: biti na lastnih tleh svoj gospodar. In ob teh volitvah je slovenska liberalna stranka slovenski narod popolnoma prodala. Voditelji liberalne stranke, ki so se še do zadnjega časa smatrali za jedine pristne, absolutne, radikalne narodnjake, niti prsta niso ganili, da pomagajo preprečiti, da ne prodere nemštvo na Jesenicah proti Slovencem, niso izdali povelja, da se pristaši stranke udeleže, kakor jeden mož za slovensko listo. Za kulisami so celo paktirali z Nemci. Pri občinskih volitvah na Jesenicah je „Slov. Narod" pisal v korist Nemcem in dejal, da so upravičeni imeti svoje može v občinskem odboru. Še bolj kričeč slučaj pa se je dogodil pri občinskih volitvah v Tržiču. Vodja kranjskih Nemcev, potnjčeni baron Švogelj, je pisal v Tržič, da mu je slovenski liberalni poslanec dr. Ferjančič narav nost obljubil, da bodo slovenski liberalci pri občinskih volitvah glasovali v korist Nemcev. Njegovo pismo se v slovenskem prevodu doslovno glasi: — skoro bi rekla, obunno ihtenje mame ob odru — nje — v cvetu mladosti umrle hčerke — vidim one solze, ki so curkom lile na — to mramor belo čelo moje mile, edine sestrice I In ko je še njo zgubila — tedaj se je oklenila mene in šepetala mi krčevito plakaje : »Zdaj imam še — tebe 1“ Od onega žalostnega dne, kar je naša dobra lika izdihnila svojo nežno dušo, ni bila moja mama nikdar več vesela. — In nekoliko let pozneje lotila se je i nje mučna, deset mesecev trajajoča bolezi-n, koji je sledila i —smrt, ah, prerana smrt! — Koliko groznih boli je pretrpela v oni dobi — a kdo-li opiše bol nje ljubeče duše, ob misli, da ko izdihne dušo ona, zapušča ljubljeno svoje dete samo, o tako samo na tem svetu! Kolikokrat me je v onih dneh, polnih tuge, pritisnila na svoje bolno, a tako ljubeče srce — in tedaj svi plakali obe. „0h, Sonjiva, ko jaz umrjem, kdo, kdo te bode ljubil ?!“ vprašala se je — trpeč — neznosno! — A jaz! Sama nisem znala, kako bi ji odgovorila. Naj- | večkrat sem dejala: „B<>g me bode — ljubil!“ sa| sem že takrat slutila, da mi svet nikdar ne bi hotel, niti mogel dati one velike, nesebične in čiste ljubezni, po koji je hrepenela in koje je bila polna moja mlada duša. In mama je ponavljala Gorje (Grimschitzhof), 19. avg. 1901. Visokočestili gospod! Po želji čestitih atrankin:h pristašev v Tržiču se je poskrbelo, da je Murnik oficijelno na korist gospoda Ferjančiča odstopil inje ta obljubil, da se radikalci pri prihodnjih obč. volitvah v Tržiču glasovanja ne udeleže. S tem so izpolnjeni pogoji, katere smo zahtevali kot kompenzacijo (plačilo), da podpiramo Ferjančiča in potemtakem smo za prihodnje deželnozborske volitve vezani. Schwegel 1. r. V katerem zavednem slovenskem možu ne zbuja to srda, da liberalci tako na škodo Slovencev barantajo z Nemci. Najvažnejše slovenske postojanke že naprej prepuščajo Nemcem, samo da ti drže še nekaj časa onih par oseb po konci, ki danes predstavljajo narodno-napredno stranko. To svoje ravnanje pa hočejo liberalci prikriti s tem, da v svojih listih blatijo duhovščino in vero, češ, psujno, da se pozornost odvrne od naših dejanj. Toda motijo se. Slovensko ljudstvo je izpoznalo njih grde namene. Pečat izdajstva si jo pritisnila liberalna stranka. Zato pa z vso odločnostjo v boj proti liberalcem, katerih geslo je: Če naša ne obvelja, pa naj vse hudič vzame I Učitelj in organist. Pod tem naslovom je „Pr. L.u priporočal, naj duhovniki vzgojijo organista, da bo zmožen tudi pomagati pri drugem narodnem delu V ta namen je bolje, da je organistova in cerkovnikova služba združena. „Sočau kaj pa da se huduje nad tem, češ potem morajo taki na strani stati duhovnikom in ne morejo v tabor goriških „nazadnjakbv“. Potem pa piše »Soča* št. 19: „Res, da ne spada org-ljanje v cerkvi k poklicu učitelja, ali to zamišljeno, za mano: „Di, di, Bog, On edini je — dober !u — — Nekoliko dni pred smrtjo, odprla se je velika rana na nje prsih, kojo je razjedal rak, ravno na levi strani pod srcem. — A iz rane vlila se je gorka, srčna kri in močila nje obleko — pritekla na pod. Oh, uboga, uboga moja mama . . . In po izgubi tolike krvi, prišla je ob zavest in ležala tako, boreč se s poslednjimi močmi sfc smrtjo, tri noči in dva dni! — Oči so bile na pol zaprte, brez svita; v njih 86 je odražala smrt. a iz z njenih prsi prihajali so redki, globoki vzdihi — neko bolestno hropenje. In ko je proti koncu drugega dne te mučne agonije, — bila je baš sobota — zazvonilo k prazniku, tedaj se je nje oslabelo trpeče telo streslo — še en vzdih iz globočine prs — in moje mamice — ni bilo več ! Oh, one zlate mame, ki me je tako nežno, prisrčno ljubila! — Za časa nje dolge, težke bolesti plakala sem toliko, da sem bila na dan nje smrti ko otrpnela. — D^a dni je ležala na mrtvaškem odru, tako bleda, spokojiva, ko bi sladko spala, reš -na konečno neopis-nih muk, one pekoče rak-rane. A tretjega dne — so mi jo nesli na ono mirno, blagoslovljeno polie, kjer še zdaj počiva čakaje angeljske trobente, ki jo vzbudi je „Pr. L.“ malo mar, njegov namen j« le ta, ali škodovati tako učitelju ali pa ga z bornimi orgljarskimi groši, kjer se da, privezati nase ali mu storiti molčati." Dvojno vprašanje: „1. Ali res ne spada k poklicu učitelja orgljanje in sploh cerkveno petje? 2. Ali res duhovniki želijo škodo učiteljem? K prvemu vprašanju, odgovorimo prav kratko. Učitelji so poklicani gojiti orgljanje v cerkvi in cerkveno petje. Gospodje učitelji naj vzamejo v roke šolsko postavo od 2. maja 1883 § 29. „Tam se glasi: „muzika s posebnim ozirom na cerkveno muziko" to je zapovedan predmet na učiteljišču v Kopru. In ministerska naredba za ačiteljska izo-braževališča z dn6 31. julija 1886 št. 6031 V. BI. N.o 50 § 29. Tu jasno govori postava, da se morajo učiteljski kandidati v četrtem letu dve uri na teden učiti cerkvenemu petju v zboru in lehkih maš (Chorgesang mit Beriicksichtigung von Kirchenliedern und leichteron Vocal-messen1*.) Prav tako se glasi miniBterska naredba od 8. Junija 1883 Št. 106.18, da mora učitelj poleg narodnega tudi cerkveno petje gojiti: „Beim Gesangsunter-richte ist ausser dem patriotischen und Volksliede auch der Kirchengesang zu pflegenu. In učni načrt za Primorsko, stran 281 jasno pravi: „Učenci 4. in 5. šolskega leta poj<5 v cerkvi prvi glas, zato je pri njih posebno pozornost obračati na cerkveno petje; tu je učiti ne samo petje na note, ampak tudi petje po sluhu, ako je treba naučiti za božjo službo kako pesem, zloženo v načinu učencem neznanem11 in na str. 283: „Bolj kaker na mali in nižji stopnji, goji najučitelj domoljubno in cerkveno koralno petje na srednji in višnji stopnji14, Zdaj naj pa čitatelji nepristransko sodijo, ali res orgljanje v cerkvi ne spada iz dolgega, smrtnega spanja. Občutno me je že takrat zadela ta prva katastrofa, a zdi se mi vendar, da sem še le v poz-nejih letih z bolestjo pogrešala dobre mame; spoznala, da je ta zguba nenadomestljiva. O, kolikokrat — ko se je besneč zaletovala v me ljudska zloba in brezsrčnost, ko me je tako kruto razočarala iluzija za iluzijo, vzdihovala sem po svoji mamici, želela si jo imeti ako tudi le za eno uro, ker, ah, tako rada bi se bila izplakala na nje prsih, izpla-kala svojo žalostno, mlado dušo. — Ali moje hrepenenje, moji vzdihi iu solze vzbuditi niso mogle mrtve mame. Ostala mi je edino sladka nada, da njena dobra duša iznad zvezd milo motri svojo zapuščeno, često tako nesrečno dete in da moli, moli za isto. — Daleč me je osoda zanesla od nje gomile, niti to mi ni dano, da bi pokleknila na iBto, da bi jo orosila s& solzami. — Mal lesen križ kaže ono posvečeno mesto, kamor so položili mojo mamo; v tujini je izdihnila svojo dušo in čez nekaj let, ko nastopi mlajši, novi rod, pozabljen bode grob „dobre gospe Murije** kakor jo jo ono ljudstvo zvalo. — A te vrstice, napisane po roki nje ljubljenca, naj nadomeste za sedaj — nagrobni spominek — moji nepozabni, prisrčno ljubljeni mami I — '• poklica učitelja”, kakor to „Soča“ »-di. Ko bi učitelji res ne učili cerkvenega petja in ne jjojili orgljanja v cerkvi, bi duhovniki bili veseli. Ali žal, tu moramo neradi neko rano odkriti, ki utegne marsikoga osupniti. Zgodilo se je, godi se še in najbrže godilo se bo Se v prihodnje, da učitelji ne le ne podpirajo cerkvenega petja, kar so po postavi dolžni, da je še na različne načine podirajo. Po ovinkih in zvijačah, z lažmi in obrekovanjem v družbi s kakimi propalimi „na-zadnjaki11, so tergali posamezne pevce iz cerkvenih pevskih zborov ter lako osnovali samostojne pevske zbore pod pretvezo narodnega petja. Nočemo tu imenovati ne oseb ne krajev, ker nam je le za stvar. Odkrito moramo govoriti. Naši „nazadnjaki“ posebno radi vidijo, da se cerkveni zbori rušijo.*) O drugem vprašanju drugi pot. *) Zato pa je potrebno, da ae duhovščina ua drug način preakrbi z dobrimi organiiti. Občni zbor ,,Slovenskega katoliškega političnega In gospodarskega društva za kobariški okraj". 15. t. m. je imelo „SIov. kat. pol. in gosp. društvo za kobariški okraj1* svoj II. občni zbor v Kobaridu v salonu „pri Nemcu“. Iz celega okraja so privreli vrli možje v Kobarid, zbrali so se k občnem zboru v tolikem številu, da vseh ni mogel zajeti Nemčev salon. G. predsednik, Ivan Lapanja, pozdravi zbrane zborovalce, omeni nekaj točk gospodarskega pomena in pojasni posebej snovanje samostojne zveze mle-karnic kobariškega okraja. Nato prepusti besedo g. društvenemu tajniku. Ciril Metod Vuga se v živih besedah spominja dogodkov preteklega leta, prav posebno zadnjih borb dopolnilne volitve v deželni zbor. Tukaj so naši možje v zamotanih razmerah naše politike vdrugič pokazali svojo odločnost in vzšli tudi s tega bojišča kot zmagovalci. Slava njih kat.-nar. odločnosti! Katoliško politično društvo v Kobarida kije ravno v zadnjih deželnozborskih volitvah razvilo svoje mlado a čilo življenje, stoji danes prav trdno in je važen faktor, s katerim mora računati liberalna stranka in s katerim se je precej ob njegovem nastopu uračunila. Da je stališče kal. narodne stranke na Kobariškem čim dalje trdnejše, so pokazali ravno zadnji društveni shodi, ki so bili zmagoslavni pojavi katoliške zavesti. Društvo si jo do mala v vseh krajih kob. okraia priborilo večino, njegova naloga ostane, da si to večino ohrani in utrdi. V gojenje in ohranenje kat.-nar. zavesti naših mož in mladeničev, se je lani v Kobaridu zasnovalo ..Katoliško podporno in izobraževalno društvo1*, ki danes vrlo dobro uspeva. To je bil li-berlacem nov povod napadanja kat. stvari v Kobaridu. In da bi to društvo, ki ima širši delokrog, oslabili, so v kobariški okolici začeli ustanavljati liberalna bralna društva. Tako društvo so ustanovili in danes še stoji na Iderskem. V njih se berč najstrupenejši slovanski časniki kot „Soča“, ..Primorec", „Slovenski Na-rod“, „Rodoljub“, ki morejo v našem ljudstvu le zastrupiti najblažja čustva vere in nravnosti. Govornik obžaluje, da so se snovatelji tega društva našli med našim ljudstvom in pravi o njih: „to niso naši možje, to niso slovenski r o-d o 1 j u b i“ 1 Sicer se pa mi takih pojavov ne plašimo, ker to niso nikake politične trdnjave, ob katerih bi se naše delo razbilo, ampak to so le politični „štanti“, ki jih bo prvi veter s seboj vzel“. G. govornik nato toplo priporoča zbranim zborovalcem, naj pridno naročuj in bero katoliške časnike, nobena hiia bi ne smela biti brez dobrega katoliškega časopisa. Je pa tudi treba, pravi govornik dalje, da vedno čujemo, da smo vedno na straži. Če tudi zdaj med nami ne hrumi grom volivnih bojev, ne udajmo se miru in brezskrbnosti, ker nasprotnik neprestano skrivaj preži na naše delo in je skuša spodkopati. Zuto čujmo in varujmo svojo posest! Bodimo med seboj edini, podpirajmo prizanesljivo drug drugega, da nasprotn;k ne zaseka svojih morilnih pušic med naše vrste. Z odobravanjem so spremljali tajnikov govor. K sklepu si ne more govornik kaj, da bi se ne spomnil visokega slavljenca v Rimu, sv. Očeta Leona XIII., ki je te dni zaključil 25 letnico svojega modrega vladanja. Zato pozove zbrano zborovalce, da se tudi oni pridružijo nebrojnim trumam častilcev Kristusovega namestnika in predlaga, da se z občnega zbora pošlje v Rim Leonu XIII. udanostna izjava neomajne zvestobe in ljubezni. Z gromovitimi trikratnimi živioklici so sprejeli zborovalci predlog. Pri volitvi odbora so se nato zborovalci enoglasno izrekli za prejšnji odbor. In z ognjem novega navdušenja so se razšli na svoje domove, goječ v svojih srcih trdne upe novih prihodnjih zmag. Živeli zavedni možje kobariškega političnega okraja I Politični pregled. Državni zbor. — V torek je pričela poslanska zbornica s prvim čitanjem nagodbenih zakonskih načrtov Oglasilo so je za in proti vse polno govornikov, zbornica 'pa je vedno skoro popolnoma prazna. V sredo je govoril ministerski predsednik, in dokazoval potrebo, da se nagodba sprejme. Razprava se nadaljuje ob prav malem zanimanju poslancev. Posl. Povšo je v daljšem govoru našteval in dokazoval one hibe in nodostatke v nagodbi, s katerimi zastopniki poljedelstva nikakor ne morejo biti zadovoljni. V soboto so se nagodbeni predlogi izročili odseku. Nemiri v BudlmpcSti. — Povodom obletnice smrti Košutove je demonstriralo v petek nad tisoč vseučiliš-čnikov. Raz vseučilišča so razvili črno zastavo in prisilili so profesorje, da so ustavili predavanje. Naposled je prišlo do spopada s policijo, katero so ometavali s kamenjem. Stražniki so šli naposled nad dijake z golimi sabljami. Več policistov in 17 dijakov je težko ranjenih. Nemiri ua Portugalskem. — Na Portugalskem se nahaja državna uprava v jako slabih rokah. Zato so pa državne blagajne prazne. Da bi se napolnile, začela ie vlada strašno navijati davčni vijak. Zaradi tega je pa prišlo v mestu Coimbro do hudih izgredov, ki so podobni bolj revoluciji nego izgredom. Duvčni nadzorniki morali so bežati iz mesta, drugače bi jih razburjeno ljudstvo ubilo. Mej nemiri, ki so trajali 4 dni, je bilo ubitih 8 oseb in mnogo ranjenih je bilo tudi več vojakov, ki so prišli iz vseh krajev miril nezadovoljne elemente. Framazonska zmaga v francoski zbornici. — Zbornica je namreč s 300 proti 267 glasovom sprejela predlog komisije, da se odreče avtorizacija (dovoljenje za delovanje v Franciji) vse m kongregacijam, ki se pečajo s poukom. Tako so framazoni v ime svobode izvršili naj večje nasilstvo. V nobeni deželi na svetu ne prepovedujejo katoličanom, da ne bi smeli pošiljati otrok v verske šole niti na Angleškem, in v svobodni, napredni Ameriki. V katoliški Franciji pa katoliški stariši ne smejo svojih otrok pošiljati v katoliške šole. Dopisi. Iz Podsabotina. — Mala je sicer Podsabotinska dnhovnija, ali gorečnost za čast božjo je v njej velika. Kdor je bil pred 13. leti v cerkvi sv. Miklavža Podsabotinom, a bi sedaj zopet stopil v njo, bi je gotovo ne spoznal več, ker je od znotraj vsa prenovljena. Dobila je namreč v tem času nov umetno izdelan nastavek nad velikim oltarjem iz finega kararskega marmorja v vrednosti 5600 Kr. Vse to je delo g. Bitežnika, kamnoseka v Gorici. Nadalje je dobila cerkov novo spovednico, umetno delo g. Val. Kofola, mizarsk. mojstra v Kanalu za 200 Kr ; orgije, sicer iz druge roke, za to cerkev pa prav dobre, ter prenoljeni kor, vse skupaj za 800 Kr. Dne 19. marca pa smo na stranski oltar postavili nov krasen kip Marije nebeške kraljice. Kip je izdelal Kr. Mahlknecht v Grodenu na Tirolskem ter stane 250 K. Že par dni poprej je slovesno pritrkovanje zvonov in streljanje naznanjalo ljudstvu daleč na okrog, da v Podsabotinu se bode obhajala posebna slovesnost. Na praznik sv. Jožefa popoldne smo novi kip slovesno blagoslovili in prenesli v cerkev. Od blizo in daleč je verno ljudstvo privrelo v Podsabotin, da je prisostovab tej redki slovesnosti. Vrli fantje Podsa-botinski napravili so dva- slavoloka pred vikarijščem in pred cerkvijo ; zastave ho vihrale raz stolpa in visokih drogov in taai hiše so bile s ov^sno okinčane. Ob tretji uri je pred vikarijščem kar mrgolelo vernega ljudstva. Kar prineio prav lepo oblečene, vrle Podsabotinske žene na z cveticami okrašeni nosilnici kip „Kral-jice nebes in zemlje1* iz vikarijšča in ga postavijo v za to napravljeni šotor. Č. g vikar o. kapucinov Otokar Cijan, naš vrli domačin iz Vrtojbe, je kip slovesno blagoslovil. Naš še mladi, pa dobro izurjeni cerkveni pevski zbor zapoje lepo pesem: „Pozdravljam Te nebes kraljica-žene vzdignejo Marijin Wp, in sprevod se začne počasi pomikati med petjem, pritrkovanjem zvonov in streljanjem skozi vas v cerkev. Postavili so kip na stranski oltar. Zdaj stopi preč. pator k oltarju ter prav po domače in navdušeno proslavlja Marijo in vernim poslušalcem podaja zlate nauke ža življenje, smrt in in večnost. Mnogotero oko se je solzilo. In Marija, naša mati, se je gotovo v nebesih radovala in z veseljem gledala na svoje častilce, ter jih blagoslavljala. Srčna zahvala bodi izražena vsem, ki so k tej sijajni slovesnosti pripomogli. Zahvala najprej vsem Podsabotinskim Občinarjem, ki so denar za ta prelepi kip radodarno zložili, ter za dostojno slovesnost toliko žrtovali. Ni to zahvala vsem od blizo in daleč, ki so se dra-govoljno potrudili, da so slovesnost po-vekšali. Preč. patru pa Vsemogočni povrni njegov trud. Iz hribov. — (Duhovnik-učitelj za silo). V dopisu „z dežele1* v „SočiJ št. •20 očita nekdo duhovnikom, ki so ob enem učitelji za silo, da zato ne dosežejo uspehov „ker nimate potrebne strokovne izobrazbe in dobre volje**. — Poglejmo postavo od 2. maja 1883 drž. zak. št. 62. Tam se glasi § 29. „V izobraževališčih za učitelje se uči vera, odgojstvo (pedagogika,) učni jezik, zemljepis, zgodovina in nauk o ustavi domovine, matematika in geometrijsko črtanje, prirodopis, prirodoslovje; nauk o kmetovanju s posebnim ozirom na razmerje tal (zemlje) v domači deželi, lepopisje, risanje ali Črtanje s prosto roko, muzika s posebnim ozirom na cerkveno muziko, telovadba “ Od naštetih predmetov se niso učili duhovniki na gimnaziji je-dino „nauk o kmetovanju1* in „risanja.u Da je nsuk o kmetijstvu jako važen predmet za naše kmečko ljudstvo, kdo tega ne v6. Ali imajo v resnici naši kmetje od učiteljev, ki so se učili kmetijstva, posebnih koristij?! — Kdo mi da točen odgovor na to vprašanje? — Kaj pravi vsakdanja izkušnja? — In duhovniki, ali so morda v kmetijstvu popolni nevedneži, ker se niso učili tega predmeta? Ako hočemo biti odkritosrčni in pravični, morami radi ali neradi pripoznati resnico, da imamo prav veliko duhovnikov, ki s6 svojimi dolgoletnimi izkušnjami, daleč daleč nadkri-Ijujejo „strokovno izobražene'* učitelje. Celo stari gospodje so z veseljem segali po sadežih in ai prizadevali dobiti najnovejše vrste jabolk in hrušk, kar nekateri vrti pri župniščih o tem spri-čujejo. Spominjam se prav dobro, kako je pred par leti „Soča-* bičala nekatere učitelje, ker so imeli povsem zanemarjene šolske vrle. Od teh imajo naši kmetje presneto malo dobička. Na prste lahko štejemo one učitelje v tolm. okraju ki „nauk o kmetijstvu** praktično in z uspehi izvajajo. Kolikor je dopisniku znano, le par učiteljev imamo, ki z veseljem delajo na to, da bi v kmetijstvu res napredovali. Pri večini vidimo skrajno mrzloto in nebrižnost za napredno kmetijstvo. Pač pa napredujejo v zabavljanju čez f Pa — pustimo, da ne pridrvi iz učiteljskih krogov ploha na nas. Duhovniki v hribih nimajo posebne prilike v veliki meri se pečati z naprednim kmetijstvom, ker z večine imajo malo zemljišč. V svojih vrtih pa se prizadevajo vse urediti po pravilih naprednega kmetijstva, dasi na gimnaziji ni predmet „nauk o kmetijstvu.1* Nekoliko drugače je raonda v vinorodnih deželah. Dasi ne poznamo teh krajev, vendar od daleč slišimo, da imajo duhovniki vzorne vinograde in nič ne zaostajajo za najbolj naprednimi kmetovalci. Poznamo duhovnike, ki so prinesli nekoliko stotakov iz hribov, in so vse zabili v nove nasade, dasi niso „stro-kovno izobraženi1* v kmetijstvu. Tor«*j — ne se balnti, da smo se učili na izobraževališčih kmetijstva, v praksi pa nikoder ni nič. Brati knjige o krnetijsjvu in praktično izvajati, to je glavna stvar. In to delajo duhovniki. Kar se tiče risanja, o tem ni vredno da sploh kako zinemo Zunanjih uspehov pri ljudski šoli na Tolninukem ne vidimo. Ako pa mi kdo pokaže uspehe pri pomočnikih naših mojstrov, tedaj vse prekličem. Cerkno. — V sredo 18. t. m. smo spremili k večnemu počitku bivšega dolgoletnega župana Petra Podobnik. — Udeležba pri pogrebu je poknzala, da je blagi pokojnik užival osebno splošno spoštovanje. Pogreba se je udeležilo korporativno tudi napredno „Bralno društvo**, ki je nekaj dobrega napravilo tudi stem, da je dalo nekterim svojim članom povod pogledati zopet enkrat v cerkev, katero drugače le od zunaj poznajo. Komaj je minulo osem dni, pa smo že morali Cerkljani žalovati na grobu. Dne 21. t. m. je umrl v hiralnici v Spodnji Idriji Gašper Eržen, ki jo mnogo let opravljal službo tajnikk. Pokojnik je bil tajnik pri ranjkemu županu, o katerem smo ravno poročali, pri njegovem nasledniku g. I, Tušarju in pri sedanjem županstvu. Neozdravljiva bolezen ga je dolgo časa mučila, dokler se ga Bog ni vsmilil ter poklical k sebi Pogreb, ki se je vršil v Spodnji Idriji, je bil dokaj slovesen. Udeležilo se ga je županstvo z županom na čelu ter tudi drugi Cerkljani. Pevci so mu tudi skazali zadnjo čast s tem, da so zapeli tri ganljive žalostinke na dvorišču hiše žalosti, v cerkvi, kjer so tudi peli pri maši zadušnici, in pa na grobu. Sveti mu večna luči Še nekaj 1 Naj novejša napredna cerkljanska himna: Živjo doktor Tuma, Tuma, Tuma, Tuma, Živio naša stranka Živio naša kri 1 Zložil in prosto po melodiji: „Kje je tista muha“ uglasbil T. J v. K tej pristavimo še hot nadaljevanje: Živjo Cene in Tone, Ž'vi tudi Blažko, Bili ste junaško Veniiar se zastonj. Nič vam ne pomaga Vaš vrtnar napredni Nič vam no pomaga Hrabra vaša kri. Št. Viška gora. — Bral sem v „Prim. Listu" zadnji dopis z Gore in pritrditi moram dopisniku v vsem, samo ne v eni reči. Dopisnik želi, da bi skladatelja Laharnarja vpregli v županski jarem gorski. Jaz sem proti temu, in sicer radi tega, ker bi so Laharnar kot župan moral popolnoma odreči skla-dateljstvu. In to bi bila škoda, ki ne bi zadevala toliko Gore same, ampak tem bolj slovensko glasbo — „Gorjani bodo iskali moža, ki jih bo rešil** — rekel je mož, ki je še pred malo leti šest dnij in šest nočij popravljal sedanjemu županu zmedene občinske račune. Te besede so pomeljive, in Gorjani bodo res morali iskati moža, ako bodo hoteli svoje občinsko gospodarstvo imeti vrejeno in v pravem pomenu napredno. — Kdor bo s čistim namenom prevzel na Gori županstvo, imel bo dela čez glavo, ker kidati bo moral gnoj, ki so ga nanesla skupaj desetletja starokopitnega občinskega gospodarstva. — Bili so časi, ko je bil župan bog, pred katerim so se tresle v občini vse hlače. In v onih žalostnih čaiih so župani delali in zanemarjali skoraj, kar so hoteli. — Od cerkljanskega cestnega odbora dobival je n. pr. naš župan podpore, vporabil jih je pa za Prapetno, ki spada pod cestni odbor tolminski. V osemnajstih letih svojega od-borništva dobil je komaj toliko, da bi prišlo povprečno na vsako leto kakih 80 goldinarjev. V vseh teh letih je občina Police redno plačevala doklade, a dobila ni niti vinarja. Ko je pa župan čutil, da ga bodo izbacnili iz cestnega odbora, hotel je naenkrat pridobiti Gorjanom 30000 goldinarjev — z jezikoml — Poličanom bo pa sedaj vsakemu posebej vodo kar v usta napeljal, da jim ne bo treba drugega nego požirati. —Častitamol Da se prepotrebne cesta v Vrh ne nadaljuje, zakrivil je sedanji župan, ki je pristojni oblasti krivo sporačil, da s e f nič ni naredilo pri tej poti. Hotel je pa potem to podtakniti svojemu sorodniku zVrha. — Ko seje delala pot skozi Tilnik, zatrjeval je po eni trani te- 1 danjemu županu, da je ta pot občinska | in da se zato lahko primora vse Občinarje k robotam; po drugi strani pa je nagovarjal Poljane, naj delajo lastno pot na Krepak. — Pri izdelovanju poli skozi Tilnik je imel sam svoj načrt, to je: imel ni nobenega. — Letos je se- zidal »škarp", drugo leto jo je pa zopet p09ul in zidal novo. — O mlekarnici imamo So veliko lepega povedati, toda o tem izpregovorimo natančneje ol> drugi priliki. — Županova zaslugn jo tudi, da je naša cerkev tako zanemarjena in zapuščena, da se nam ljudje v sosednjih manjših duhovnijah očitno posmehujejo rudi tega. O zaslugah Ai jih ima 'za našo cerkev „ agent [v zelenih komašnjah", Vogrič, ine bomo molčali. Mu vžo ob prilož-fnosti „fajfo spucamo*, da bo vedel, i komu se ima zahvaliti, da mu ni vže davno boben pel podoknice. — | Pred štirimi ali petimi leti jo Gora slo-'i vela radi lepega petja ter prave pro-J huje in naprednosti; a kam smo prišli 'sedaj? — Kak sramoten korak nuzaj! — In kdo jo tega kriv? Eden, — in ta je v dolenjem koncu vasi. — In ta hoče na vsak način še nadulje imeti županstvo v rokah; hoče to, ker se boji — luči I/. povedanega lahko vsak (razvidi, da tudi na Gori ni vse zlato, kar se sveti. Zato povdarim še enkrat: želeti ni, da bi naš skladatelj Laharnar odložil miloglasno liro ter si oprtil gnojni koš gorskega županstva.---------- „Gorjani bodo iskali moža, ki jih bo rešil 1“ — Gorjan. Novice. Obletnica smrti in prenos zemeljskih ostankov pok. kardinala dr. Missia na Sv. Gori. — V torek je minulo leto dni, kar je neizprosna smrt ugrabila nepozabnega nadpastirja naše I nadškolije. V kapelici sv. Mihaela prire-, dili so novo grobnico za pok. kardinala. Ravno na obletnico so prenesli njegove I zemeljske ostanke v njo. Ob 9. uri vzeli 'I so krsto iz stare frančiškanske grobnice j ter jo sredi cerkve postavili na mrtvaški ■ oder. Ob 10. uri daroval je prevzvišeni knezonadškof slovesno sv. mašo - zaduš-J nico ter opravil mrtvaške molitve za J pokojnega svojega prednika. Pri sv. maši 1 je izborno pel pevski zbor frančiškanskih J klerikov pod vodstvom č. g. p. Aleksan-f dra. Po končanih molitvah so vzdignili 1 krsto ter jo v sprevodu prenesli v novo v grobnico. Prevzv. knezonadškof je blagoslovil grobnico, v katero so nato spustili krsto. K tej žalni slovesnosti je prihitelo precej vernega ljudstva iz Gorice I in bližnje okolice. Poleg knezo-nadškofa so prihiteli na Sv. Goro mil. stolni prošt, kanonika Wolf in Kodermac, čast. kanonika Alpi in Trevisan, zastopniki kapucinov, jezuitov in usmiljenih bratov ter okoli 30 duhovnikov. Prihitel je celo tudi č. g. Gnezda z daljnega Vojskega na Kranjskem. Solkansko občino, v katere okoliš spada S" Gora, je zastopal g. župan A. Mozetič. Priprosta plašča pokriva grobnico. Priprost napis: „Iacobus cardinalis Mis-sia“ pa kaže romarjem mesto, kjer čakajo vstajenja ostanki moža, kojega spomin ne zamre v srcih hvaležnih katoliških Slovencev. Prevzvišeni škof poreški msg. dr. Ivan Fiapp je imenovan tujnim svetnikom. Isto čast je presvetli cesar podelil tudi škofu iinškemu dr. Doppelbauer-u. Nevarno obolel je pred par tedni č. g. Anton Batagelj, vikar Vedrijanu in sicer na pljučnici vsled influence. Pljučnica se je dobro zazdravila, a oglasila ^e je stara njegova želodčna bolezen in sicer tako trdovratno, da mora iskati pomoči pri usmiljenih bratih v Gorici. — Priporoča se tovarišem in sobratom v pobožen »memento". Ravnatelj goriške gimnazije Gross je umirovljen na lastno prošnjo. Tem povodom mu je podeljen naslov vladnega svetovalca. Umrl je v Gorici v sredo zvečer ob 8'/2 nagle smrti v 84. letu svojo dobe g. Josip Kavčič, c. kr. notar. Ta vest je ■ bolestno presenetila vse njegove ožje J znance, ki so ga, čeravno v visoki starosti, I še isti dan videli možko korokati po | mestu in katerim je bilo znano, da se je še isti dan. kakor navadno mudil v svoji pisarni. Pokojnik je namreč ob navadni uri večerjal s svojo družino doma in ga je, kar pri mizi zadela kap, tako, da je po kratkih trenutkih izdahnil svojo dušo. Pokojnik je bil rojen na Razdrtem ter je potekel iz znane in imovite družine Kavčičeve. Po dokončanih pravnih študijah, vstopil jo v državno službo in je na zadnje služboval kot sodni pristav v Ajdovščini. Kot navdušen Slovan, česar ni nikdar in nikomur prikrival, imel je kot c. kr. uradnik vse polno sitnostij z raz- nimi svojimi predstojniki, ki so bili skoraj izključno sami nemški birokrati, kateri bi radi v žlici vodi utopili vsakega, ki je menil, da so Slovenci tudi ljudje, in da imajo oni po božji in človeški postavi ravno isto pravice, bodi si pa v jezikovnem ali pa tudi v vsakem drugem pogledu. Teh in jednakih nazorov pa ni pokojnik, kakor smo že zgoraj omenili, nikdar in nikomur prikrival in za to jo imel tudi med našimi birokrati in tudi domačimi klečeplazi vse polno nasprotnikov. Zato pa je prišlo do tega, da je šel. v pokoj ter se nastanil okolo I. 1871 v Komnu kot notar, kjer je ostal do I. 1887, dokler ni bilo ustanovljeno v Gorici mesto slovenskega notarja, katero je bilo podeljeno pokojniku. Pokojni notar Josip Kavčič, bil je na Goriškem jeden izmej prvih, ki so orali ledino na polju slovenskega uradovanja in dopisovanja s c. kr. uradi. Da je moral tudi zaradi tega preživeti marsikatero grenko uro, in da so se mu posebno iz začetka delale vsakovrstne sitnosti, tega nam ni treba pač posebno poudarjati. Za vse to pa se ni pokojnik prav čisto nič zmenil, marveč je neomah-Ijivo in odločno vedno in povsod stal na svojem stališču, do konca svojega življenja. Bodi mu zaradi tega med goriškirai Slovenci ohranjen v znak hvaležnosti trajni spomin in naj med nami mirno počiva. Vprlzorltev ,,PepoIke“ na korist družbe sv. Cirila in Metoda je sijajno vspela. Petje solistinj kakor celega zbora je bilo res izborno, kar je dokazalo burno ploskanje. Pevovodja g. Mercina more biti res ponosen na svoje pevke. Tudi žive podobe so bile krasne. Vžili smo v nedeljo v goriški čitalnici zopet večer, kakoršnih si želimo obilo. Udeležba je bila prav številna. Dvorana je bila napolnjena. Upamo, da je tudi ženska podružnica ravno tako zadovoljna s gmotnim UBpehom, kakor smo bili mi s duševnim vžitkom. Čast vrlemu g. pevovodji, hvala zavedni podružnici na prekrasni zabavi. Za „Slov. sirotlSče v Gorici“ oziroma za „kat. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. M. A 2 K, N. N. 1 K, N. N. 60 v, Anton Šinigoj 1 K. Za „Al<»jzljevišče“ je prijelo naše upravništvo 6 K, katere je poslal č. g. Anton Bratina, vikar v Doberdobu. Nova iznajdba Andrejca v Gos-, poski ulici. — Ta poštenjak odkril je čudečemu se svetu svojo najnovejšo iznajdbo, da je ,,duhovnik prav tako človek, kakor drugi*1, da je „krvav pod kožou in „greši, kakor drugi zemljani*'. Tega svet popreje seveda ni vedel. Le žal, da se njegova iznajdba ne vjema popolnoma z iznajdbo njegovega vrednega tovariša Malovrha, kateri je iznašel, da so duhovniki lopov1, mnogo slabši od drugih ljudi, katerih tudi psi več nočejo povohati. Pa to je stvar obeh vrednih si kolegov. Pripomnimo samo, da se je nekoč nekdo skliceval, češ, dn je bil pri spovedi, in da je dobil odvezo. Tedaj pa je bil menda duhovnik vendar nekaj več, ko navaden lopov. Sicer pa le vzemite patento na vaše iznajdbe, saj vas bodo ravno le-te pokopale. Nepotrebna jeza. — „Edinost“ se huduje radi naše notice o »Sloveniji". Mi smo pisali o društvu in ne o posameznih dijakih. Gospodom okoli »Edino-sti*4 pa priporočamo, da besede mladeniči v »Sloveniji** so — naši" uveljavijo tudi glede kat. društvi „Danice“ in „Zarje“. Dobro vemo, kaj bi se zgodilo, ako bi se društvi »Zarja" in »Danica" obrnili na kak liberalen zavod ter prosili podpore Gospodje nam pač ne morejo zameriti, ako priporočamo v podporo one, ki so nam najbližji. Somišljenikom pa ponovno kličemo: Ne pozabite kat. akademiških društvi »Danice" na Dunaju in ,,Zarje" v Gradcu. Sain se je prijavil oblasti. — Tukajšnje okrožno sodišče je izdalo proti nekemu Josipu Berbulu rojenemu v Gorici, a pristojnemu na Ogrsko tiralico, kjer je bil obtožen zaradi goljufije storjene na škodo tukajšnjih trgovcev gosp. Dra-ščeka, Sauniga in Dekleve. H idil je namreč po deželi in ponujal in prodajal šivalne stroje \ imenu omenjenih trgovcev, a si je pridržal denar, katerega je dobil, za se. Berbula iskalo je tudi zaradi goljufije rovinjsko okrožno sodišče in tudi puljska sodnija. Berbul je obhodil baje že pol sveta. Bil je po celi Evropi, v Aziji in v Ameriki. Konečno pa je prišel na Reko, ker je moral iti zaradi bolezni v bolnišnico. Ko je pa okreval, je prišel v Gorico ter se predstavil tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu. Oblctuicn bitke pri Novnri. — V pond.J je tukajšnji pešpolk praznoval ob letnico bitke pri Novari, ki se je vršila 23. marca I. 1849, in katere se je udeležil tudi omenjeni pešpolk. Z drugega nadstropja hiše št. 13 v ulici pod Kostanjevico je padla triletna Marija Prinčič. Med tem ko je mali opravljala hišna opravila, zleze! je otrok na okno in se prekucnil na ulico. Poklicani zdravnik ni našel ne njej nikakih vnanjih poškodb. Pazite ua otroke. — Dve deklici, hčerki nekega Volča, uslužbenca pri vodstvu za zgradbo železnice v Bockmanovi vili, ste se igrali v parku. Ena je našla užigalice in zažgala neko trsičje. Starejša je hotela gasili, a pri tem se je ogenj prijel njene obleke. Silno opečeno prenesli so v bolnišnico. Ogenj. — Od četrtka na petek po noči je uničil požar hlev in jeden voz izvoščeku Alojziju Kumarju, stanujočemu na Cingrofu v ulici Goronini št. 4. Nesreča. — Kmet Štefan F. iz Kojskega delat je nad nekim potokom. Nesreča je hotela, da se mu je spodrsnilo in padel je 3 m globoko v potok. Poškodoval se je pri ti priliki tako močno da so ga morali peljati v tukajšnjo bolnišnico. Bodite previdni pred laškimi delavci. — V bližini gjriškega mestnega pokopališča se nahaja opekarna, v kateri delajo navadno izključno delavci iz sosedne blažene dežele. O teh delavcih čuli smo posebno iz ust sosednih krčmarjev razne pritožbe. Ti ljudje so namreč pogostoma jako predrzni in skrajno nadležni. Poleg tega pa izginejo večkrat kar čez noč in zapustijo pri naših krčmarjih neprijetne spominke. Tako je n. pr. izginil te dni neki Miklavž Zuchiatti iz Št. Vida videmskega, ter je odnesel neki Mariji Komel z Grčine pri kateri je bil na stanovanju 60 K. Pretep. — V Komelovi gostilni na Grčini so se stepli v nedeljo nekateri laški delavci. 19-letni mladenič iz Čedada je bil precej ranjen, ter je moral takoj se podati v bolnišnico. Konsumno društvo, ustanove delavci v Podgori. Čepovancl pozor! — Iz Čepovana se nam poroča: Goriški magistrat pošilja sedaj neprenehoma komisije v Čepovan, da bi vdobili za mesto čepovansko vodo. Zmislili so si zvit način. Kupiti želijo namreč ves svet, kjer so studenci in potem bodo rekli voda je na našem svetu, ali pa bodo iskaje nove studence kopali tako globoko, da ne bodo mogli tekati skozi vas niti sedanji vodotoki. Čepovanci, ne prodajajte ne vode, no sveta. Ako izgubite vodo v sedanji množini, izgubili boste krasoto svoje doline. Rod za rodom vas bo preklinjal. Ako prodaste svet, za-pledete se lehko z magistratom glede vode v neprijetne pravde. Saj dobi magistrat lehko dobre pitne vode še vedno več v Kronbergu, pa tudi na Vipavskem. Ne poslušajte takih ljudi, ki nič ne razumejo prihodnosti, a Vam mnogo lehko škodujejo. Napad. — V četrtek zvečer so napadli v Renčah nekateri mladeniči nekega Franceta Hadnika, ko je hotel iti iz krčme. Pretepli so ga tako hudo, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Hadnik je izpovedal, da sta bila med napadalci tudi Ernest Vovk in Avgust Arčon. IRrtvcga v vodi našli. — V ponedeljek zjutraj 16. t. m. so našli mrtvega delavca v Bači Podbrdom, po rodu Čeha, kateri je v noči od nedelje do pondeljka po nesreči v vodo padel ali pa bil pahnjen. Na čelu in na glavi ju bil hudo ranjen. Po Podbrdu vse mrgoli delavcev, a za javno razsvetljavo ni prav nič poskrbljeno. Slavno grahovsko županstvo, ki ne ijubi teme, naj tudi v Podbrdu prežene močno temo. Najden zaklad. — Ko so gradili cesto od Bače na Knežo, porušiti so morali polovico neke kmetske hiše. Pod enim oknom našli so 2 kg in 82 dg starega srebrnega denarja zazidanega. B li so tolarji, goldinarji, stare dvajsetice, šmarne petice od I. 1733—1824. V Tolminu osnovalo se je društvo, katero otvori te dni tovarno za izdelovanje sodovke in vse v to stroko spadajoče izdelke. Tovarna bo opremljena z naj novejšimi stroji in izdelki bodo najboljši. Da bodo odjemalci točneje postreženi, ustanovijo se v večjih krajih zaloge. — Tovarna sodovke g. Gabrijel De-vetak-a ostane v Kobaridu. \ Pliskovici na Krasu je umrl posestnik Aiojzij Žerjal na pljučnici. Pokojnik je bil vrl in vnet cerkveni pevec. Marljivost, z katero se je udeleževal pevskih vaj, je bila v zgled in spodbudo drugim pevcem. Bog mu povrni njegov trud za čast božjo. Tatvina v cerkvi. — v petek so okradli v Korminu podobo Matere božje, snevši iz nje razne dragocene predmete. Zaprli so dve tuji osebi, ki sta na sumu. V gradiško ječo so trije topničarji spremili svojega tovariša Ivana Mlakarja z Ljubljane ki jo dobd 13 mesecev ječe zato, ker je močno ranil nekega častnika. Velo važna razsodba v posojll-nlČnlh zadevah. — Bazne deželne vlade, sosebno primorska, so ovirale delovanje posojilnic s tem, da so prepovedovale izdajati hranilno knjižice na poljubna imena ter jih izplačevati vsakomur, ki se izkaže s knjižico, ne da bi preiskovale legitimacije vzdigovalca. Proti tej odredbi ■o se pritožile posojilnice Kojsko-Šmartno Čepovan in Marezige na upravno sodišče po pravdnem zastopniku ..Gospodarske zveze** dr. Šušteršiču. Upravno sodišče je razpravljalo o tej zadevh dne 9. decembra 1902. Te dni pa 90 se dostavile zastopniku dr. Šušteršiču tozadevne razsodbe. Upravno sodišče je v vseh treh slučajih razveljavilo dotične odločbe vlade kot nepostavne in izreklo enkrat za vselej javno in točno, da sme vsaka posojilnica svobodno, brez vladnega dovoljenja, izdajati take hranilne knjižice. S tem je zmagonosno končan boj, katerega so bojevale žo od 1. 1897 sem osobito posojilnice na Primorskem za svobodno pravico, izdajati hranilne knjižice. Posebno pa nas veseli, da je to zmago, ki je velepomenljva za vse avstrijsko posojilništvo, izbojevala ravno »Gospodarska zveza". Tudi v Istri se giblje. — Posojilnica na Volovskem zida »Narodni dom". Istotako gradi tudi posojiln;ca v Podgradu svoj lastni »Narodni Dom". V Hruševici pa dozida poslopje za mlekarno. Postavljajo že tudi stroje. Mlekarna v Hrušici je prva, urejena popolnoma moderno. „Hrvatska straža**, hrvatski znanstveno - filozofičen list. Izšla je prva številka tega lista. Vsebina je kaj zanimiva. Škof dr. Mahnič je objavil članek: »Zvanje katoličkih svetovnjaka v naše doba", Tudi druge razprave so zanimive in času primerne. Nekaj posebnega je v »Hrvatski straži" slovensko pismo dr. Kreka, v katerem tolmači Hrvatom vodilne ideje katoliško ljudskega gibanja med Slovenci. Naročnina stane 5 K. Naroča se v tiskarni „Kurytka" na Krku. Žganje ga je umorilo. — Liter žganja je spil neki Mato SmiljanOvič v Brodu na Hrvatskem. Stavil je bil namreč, da spije liter žganja na en dušek. Ali svojo požrešnost je drago plačal — s svojim življenjem. Čim je izpil, je pal in ni še več dvignil. Po noči je umrl v najhujših mukah. Zapustil je ženo in tri otročiče. — V Šmihelu na Koroškem je v nekem hlevu po noči umrl delavec Jernej Pušnik. Zvečerjse je hodil po trgu sč steklenico žganja v roki, zjutraj pa so ga našli trdega. Pil je žganje čez mero, in to mu je pripravilo naglo smrt. Jako pomnožena zaloga: Molitvene knjige, najrazličnejše in trpežno vezane, čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanih 1 na vrh. Svete podobe: najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 kom. od 60 v navzgor, Pisarniške potrebščine: po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 260 pol od 2 K navzgor, pisemski „ 100 „ „ 60 vin. „ zavitki . . 100 „ 60 „ » RoniH uov> lako praktičen napili peresnik s tinto 3 K. Gl Ibar* Uorica, Seraeniška ■ Lli\al , ulica hiš. štev. 10. Lekarna CMIelli v Gorici Prav** In edine žel kapljice z anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jed no žličico (Varit vena mamka) popjje _ Okrepi Selodec, storč, da aginc v kratkem lasu omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljico tudi stor6, da človek rajr ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CKISTOFOLGTTK v Gorici. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Viktor Toffoli v Gorici, via Teatre at. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ j6 Corf£i Dari Lucca Nizza • kr. 56 „ 60 „ 7() 80 Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za eerkv. svetilke. B 9 9 ® 9'9 9999999999999 99 9 9 99999 999 9 9 9 9 9 91 9. 9' 9 Z9 Zaloga vina! Na prodaj jo bdo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. — Oilpošilja st; na na vse kraje t sodčkih od 56 litrov naprej. Po-trožlia je točna. Se priporoča s spoštovanjem Jožef ToroŠ, Via del Ponte Isonzo h. štev. 6. ## (Jorlca. 9 l« *9 !• <%®'*®999999999999 9 9* 999999999999999999i Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, si ni izdelek gotovih oblek i površnih sukenj. Cene prav solidne! Naznanilo! Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni hiši na Kolehah št. 205 pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, Ikaninein izgotovljenih srajc. A. Mavrič, krojač. S u s* V Aniti fipfslM ate|jje-u Anton Jerkič, v Gorici, Gosposka ulica št. 7 drugo nadstropji* izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem štilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih razglednic, ki so prianane kot najlepše. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Ant. Jerkič, fotograf. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceueje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše S vanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. lin iMa ta vse letne ta. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ***** Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz* lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v (lirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semen iški ulici h. Siv. 1. (v iHolni hiši) jfaiton Jo rc, klobučar in gostilničar v Semcniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14 , (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sohe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo sc po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatncjšo sobno opravo, na katero sc šc posebej opozarja p. n. občinstvo! 00000000000000000 000000000000000 O. *---------------------1 o ° § !§ o : o I ° p ******* m ***' )) h oa f osoji no’ v Gorici, (( registrovana zadruga z omejeno zavezo, •prejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4'/t polumcs e č n o; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni ' g kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 51/,. _o Sprejema Alane z glavnimide- § leži po 200 K in z opravilnimi o d e 1 eži po 2 K. § Otvarja članom tekoče račune, o katere obrestuje po dogovoru. Za nala- j § ganie in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poStne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poitnih itroSkov. Uradne ure so vsak delavnik od 8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturinl 9. 000000000000 00000000000000000001 j) Teodor Slabanjajjj i srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. 1 lahko določi. PETER COTIČ | čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14. g priporoča svojo delavnico. f m 15 pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vse zimsko blag i, kttkor n. pr. krasne volneno šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jueger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne aamndi te lepe prilike ua c.pni ttnbuh f T t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t oooooooo Krojaška mojstra čufer aS a o a o k Naj večja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. “ Pocinkana Sica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozori Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! * o M O •1 M P o p p- i