Wang Wei 580 Wang Wei (701-761) IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZIJE Dvorna poezija JUTRANJI SPREJEM Na visokem nebu utripajo zvezdne luči v prostranih daljah se prebuja dan Akacije cvetijo zastrte v megli na obzidju pojenjuje vreščanje vran Iz paviljona na vzpetini se razlegajo glasovi oko ne prepoznava oblačil Ob srebrnem soju sveč se skozi Zlata vrata pomika sprevod slavnostnih kočij V ODGOVOR TAJNIKU JIAJU NA NJEGOVO PESEM »JUTRANJI SPREJEM V PALAČI DAMING« Uradnik s petelinjim škrlatom na glavi* oznanja jutranjo zarjo Prvi garderober nosi krzno z vodomcevim perjem** Devet nebesnih portalov se odpira v dvorano kjer zbrana z vseh vetrov čaka množica uradnikov da se pokloni kroni iz zada*** * Uradnik s škrlatnim pokrivalom na glavi je ob zori hitel po palači in s pritrkavanjem palico zbujat druge uradnike. ** Cesarjevo krzneno ogrinjalo. *** Sinckdoha za cesarja. 581 IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZIJE V jutranjih žarkih se umivajo nesmrtne dlani**** veličastni zmaji na svečanem oblačilu kot da lebdijo v opojnem dimu Po sprejemu hitiš k Ribniku feniksov***** pripravljat petbarvne razglase****** Zvončki v pasu veselo zvenkljajo URADNIKU GUOJU Za palačo onkraj visokega stolpa se poslavlja zlato sonee V senci breskev in sliv poplesavajo vrbove mačice Pridušeno petje zvona oznanja noč V sobani samevajo dvorjani zunaj veselo ščebetajo ptice Ob prvem zoru /vonkljaje z zvončki iz zada hitiš v Zlato palačo V večernem mraku globoko priklonjen pred portalom sprejemaš cesarjev razglas Prestar sem da bi ti sledil Bolezen me priganja naj odložim uradno haljo in se poslovim NAPISANO NA CESARJEV UKAZ. KO JE TA POKLONIL PRINCU QIJU LETNI DVOREC J1UCHENG Cesarjev brat zapušča Stolp rdečih feniksov* odhaja v senčno zavetje modrozelenih gora **** Posode za zbiranje rose na bronastih kipih daoisličnih nesinrtnikov. ki jih je ukazal postaviti cesar Wu iz dinastije Han. ***** Drugo ime za glavni eesarski sekretariat. ****** Cesarjevi razglasi so se objavljali na petbarvncm papirju, belem, črnem, modrem, rdečem in rumenem. * Stražni stolp, ki seje dvigal nad glavnini vhodom na južni strani cesarske palače. Skozi okna se plazi megla lepi se zajeda v oblačila Skozi razprto zaveso odseva v zrcalu podoba reke gora Šumot vodovja ob gozdu duši pogovor in smeh V senci dreves sredi skal samevajo hiše Nesmrtnikov dom ni lepši od našega dvorca Le zakaj je princ Qiao** mojster piščali izginil v sinjih modrinah neba NAPISANO NA CESARJEV UKAZ V ODGOVOR NA NJEGOVO PESEM »OB PRAZNIKU DVOJNE DEVETICE ZBRANI URADNIKI VOŠČIJO CESARJU DOLGO ŽIVLJENJE« Sredi štirih morja kjer ni gorja se v zlati jeseni polni obilja zbirajo dvorjani in nazdravljajo cesarju še na mnoga leta V zlatih čajnikih točijo potonikin čaj** preproge iz želvovine krasijo cvetovi svibe Žadna dvorana se odpira v desno sobano palačo preplavlja božanska glasba zvonov Jesenske vrbe nudijo skromno senčino vrani vzletajo z obzidja v jutranjo meglino ** Prestolonaslednik kralja Linga iz dinastije Zhou. ki je rad igral na bambusove piščali in oponašal fcniksovo petje in naj bi na belem žerjavu poletel v nesmrtnost. * Praznik dvojne dcvctice ali Chongvang. ki se praznuje na deveti dan devetega lunarnega meseca, je dan. ko se svojci povzpncjo na bližnji hrib ali goro. pijejo krizantemino vino in se okrasijo s svibo. ki odganja zle duhove. ** Potonikinc korenine naj bi imele zdravilne lastnosti. VVang Wei 582 583 IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZUE Živi naj praznik krizantem in z njim boliangške rime*** NAPISANO NA CESARJEV UKAZ V ODGOVOR NA NJEGOVO PESEM »POZNO POMLADI SE POSLAVLJAM OD VISOKIH URADNIKOV, KI SE VRAČAJO NA SVOJE POLOŽAJE«* Miriade izkazujejo spoštovanje prestolnici Zhoua uradništvo se klanja kroni iz zada Žadna kočija pozdravlja visoke goste z zlatom obdarja zbrano gospodo Na gostiji točijo vino vseh treh ministrov razprtih zaves** se vračajo v devet provinc*** Nad cesto plešejo vrbove mačice nad kanalom se v senci sklanjajo akacije Prišli so uživat srečo nebes zdaj vračajo se z vladarjem Hana bodo delili vsakdanje skrbi Cesarjev dom kot Galaksija Cesarstvo sredine v objemu zvezdnega sija NAPISANO NA CESARJEV UKAZ NA POKRITEM SPREHAJALIŠČU OD DVORANE PENGLA1 DO PALAČE XINGQING V ODGOVOR NA NJEGOVO PESEM »POMLADNI PEJSAŽ V DEŽJU« Reka Wei se vije ob meji dežele Chu na pobočju Rumenih gora sameva palača Han V daljavi se izza vrb pri vratih Cjianmen pojavi vladarjeva kočija *** Ko je cesar Wu leta 115 pr.n.št. ukazal zgraditi stolp Boliang. je uvedel nov metrum sedincrozložnih rimanih verzov, ki so zasloveli kot boliangški slog. Prvi verz je napisal sam. njegovi ministri pa so prispevali vsak po enega v izvirni rimi. * Visoki uradniki (cesarjevi namestniki, načelniki ipd.) so vsako leto na petindvajseti dan desetega lunarnega meseca pripotovali iz daljnih provinc, kjer so službovali, v prestolnico, da bi poročali cesarju o svojem delu in sprejeli njegove ukaze. ** Fraza 'razpreti zavese' aludira na zgodbo o uradniku Jia Zongu iz dinastije Pozni Han. ki je grajal svoje podrejene, kadar so ga pozdravili v kočiji z zastrtimi zavesami. Prepričan je bil. da tako ne morejo pravilno oceniti položaja v državi oziroma vladati. *** Drugo ime za Kitajsko. Pod arkadami za hip postane in cesar s pogledom objame cvetoče poljane prestolnico Feniksov stolp v oblakih pomladno drevje miriado domov v dežju V skladu s pomladnim časom razglaša ukaze njegova pot ni zgolj občudovanje prelestne narave Poezija slovesa OB SLOVESU Razjahal sem konja da zvrnil glažek vinca bi s teboj Potem vprašal sem te Le kam si namenjen prijatelj moj In ti odvrnil si Ni uresničila nobena se mojih želja zato odhajam v samoto Južnih gora Torej pojdi ne bom več spraševal Beli oblaki bežijo na krilih brezkončnega časa TAJNIK CHAO * SE VRAČA NA JAPONSKO O brezmejni ocean voda kako naj vem kaj skriva se vzhodno od morja Daleč je Devet dežel** neskončno daleč je nebo Ko pluješ proti domu se prepusti soncu naj tvoja jadra zaupajo pasatom 1 * Chao Heng je kitajsko ime za japonskega poslanika Nakamaro na Kitajskem v easu Zgodnjega Tanga. Pesem jc nastala leta 735. ko je ta odhajal na dopust v svojo domovino. ** V starih časih je bila Kitajska razdeljena na devet dežel. Wang Wei 584 585 IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZUE Telo velike želve zatemnilo je nebo iz rib oči žareče strele burijo gladino V zavetju razkošne murve*** počiva tvoj dom otok v tišini samote Odhajaš v meni neznano deželo Bodo pisma res edina vez med nama PRI HIBISKUSOVEM PAVILJONU SE POSLAVLJAM OD XIN JIANA Mrzel dež se je zlival v reko na večer ko sem prispel v deželo Wu V spokojnem jutru sem poslovil se od tebe sam v objemu gore Chu Če te bojo moji v Luovangu vprašali po meni jim reci le to Moje srce ledena kocka v kelihu iz zada SLOVO OD SHEN ZIFUJA, KI SE VRAČA PO DOLGI REKI NA VZHOD Na obrežju pod vrbovjem redek potnik sredi reke v čolnu ribič Misel nate pomlad barvita na obalah Dolge reke A ti Ti odhajaš prijatelj moj OB SLOVESU OD BRATA JINA SE VZPENJAM K SVETIŠČU OINGLONG, OD KODER JE ČUDOVIT RAZGLED NA POGORJE LANTIAN Sredi polj sva vzela slovo okrog naju brezkončna meglina *** Velika, razkošna murvina drevesa so drugo ime za Japonsko. Vzpenjam se v strmino izgubljaš se mi spred oči Tudi moje gore so v oblakih toneš v drevju in temi Jesen je prelaz zginja v globino neba Ti odhajaš dragi brat v mojem srcu grenek jad Kam pelje te ta dolga pot SLOVO OD QIWU QIANA, KI JE PADEL PRI URADNIŠKEM IZPITU IN SE VRAČA DOMOV Kdo je že slišal za samotarje v cesarjevih časih Vsi pametni modrujejo odslej na dvoru Celo tisti ki so zbežali v zavetje Vzhodnih gora ne nabirajo več divjih zeli Daleč te je pripeljala tvoja pot vse do Zlatih vrat Kdo pravi da si mlatil prazno slamo Na obalah rek Changjiang in Huai si praznoval ob Dnevih brez ognja* V Chang'anu in Luovangu so ti sešili pomladna oblačila Sredi ceste z vinom zdaj nazdravljam ti Ah zapuščaš me najdražji med prijatelji Proti domu plavala bo tvoja barka drevesa v dalji ti kazala bodo pot Samotno mesto zasnulo bo v večerni zarji * Jic Jitui. učenjak in državnik iz dinastije Zhou. se je potem, ko se je poslovil od politike, umaknil v gore. Vojvoda Wen ga je prosil, naj se vrne. in nazadnje ukazal, naj goro zažgejo. lie je v požaru umrl. Vojvoda se je pokesal in zapovedal ljudem, naj v njegov spomin na obletnico njegove smrti ne kurijo ognja in naj na ta dan jejo zgolj mrzlo hrano. Ta običaj se je ohranil še stoletja dolgo. Wang Wei_____________________________________ 586 587 IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZUE Tožiš da so se vsi upi izjalovili A ne pozabi zvesti prijatelji ne bomo nikdar te pozabili SLOVO OD YUANA DRUGEGA, KI ODHAJA V ANXI* Z jutranjim dežjem prepojen prah v mestu Wei** sveže zeleno listje na vrbah ob krčmi Na izpij še zadnjo čašo vina kajti tam zahodno od prelaza Yang*** boš sam brez prijateljev SLOVO V objemu gora sva vzela slovo in mrak se je spuščal na zemljo ko sem zapiral vrata za seboj Na pomlad bo trava znova ozelenela a kdo ve kdaj te bom spet videl prijatelj moj * Protcklorat Anxi je bil v današnji provinci Xinjiang na skrajnem zahodu Kitajske. ** Mesto Wci je bilo v provinci Shaan\i. *** Prelaz Yang v okraju Dunhuang v provinci Gansu je bil eden glavnih strateških prelazov na poti iz osrednje Kitajske na severozahod. Wang Wei 586 Vzpenjam se v strmino izgubljaš se mi spred oči Tudi moje gore so v oblakih toneš v drevju in temi Jesen je prelaz zginja v globino neba Ti odhajaš dragi brat v mojem srcu grenek jad Kam pelje te ta dolga pot 3 SLOVO OD QIWU QIANA, KI JE PADEL PRI URADNIŠKEM IZPITU IN SE VRAČA DOMOV Kdo je že slišal za samotarje v cesarjevih časih Vsi pametni modrujejo odslej na dvoru Celo tisti ki so zbežali v zavetje Vzhodnih gora ne nabirajo več divjih zeli Daleč te je pripeljala tvoja pot vse do Zlatih vrat Kdo pravi da si mlatil prazno slamo Na obalah rek Changjiang in Huai si praznoval ob Dnevih brez ognja* V Chang^nu in Luovangu so ti sešili pomladna oblačila Sredi ceste z vinom zdaj nazdravljam ti Ah zapuščaš me najdražji med prijatelji Proti domu plavala bo tvoja barka drevesa v dalji ti kazala bodo pot Samotno mesto zasnulo bo v večerni zarji * Jie Jitui. učenjak in državnik iz dinastije Zhou. se je potem, ko se je poslovil od politike, umaknil v gore. Vojvoda Wcn ga je prosil, naj se vrne. in nazadnje ukazal, naj goro zažgcjo. Jie je v požaru umrl. Vojvoda se je pokesal in zapovedal ljudem, naj v njegov spomin na obletnico njegove smrti ne kurijo ognja in naj na ta dan jejo zgolj mrzlo hrano. Ta običaj se je ohranil še stoletja dolgo. Tožiš da so se vsi upi izjalovili A ne pozabi zvesti prijatelji ne bomo nikdar te pozabili SLOVO OD YUANA DRUGEGA, KI ODHAJA V ANXI* Z jutranjim dežjem prepojen prah v mestu Wei** sveže zeleno listje na vrbah ob krčmi Na izpij še zadnjo čašo vina kajti tam zahodno od prelaza Yang*** boš sam brez prijateljev SLOVO V objemu gora sva vzela slovo in mrak se je spuščal na zemljo ko sem zapiral vrata za seboj Na pomlad bo trava znova ozelenela a kdo ve kdaj te bom spet videl prijatelj moj * Protcktorat Anxi je bil v današnji provinci Xinjiang na skrajnem zahodu Kitajske. ** Mesto VVci je bilo v provinci Shaanxi. *** Prelaz Yang v okraju Dunhuang v provinci Gansu je bil eden glavnih strateških prelazov na poti iz osrednje Kitajske na severozahod. 587 IZ TRADICIONALNE KITAJSKE PRIGODNE POEZIJE