PoStnlna platana — Spod. abbon. post. — II Hi*.
f!PENA LIR 25
)0-;
pravici zasluži danes Genova jati vzdevek «La Dominante« med , pijanskimi lukami. Po svojem pro-piu in ladjevju prekaša vse druge, peda tudi nekdanjo ((Serenissiimo« ali paljico morja« (Benetke), da ne go-pirno o Trstu. Genovežani so se v prijem času ostro spoprijeli s Trža-P*, ki zahtevajo povrnitev svojih la-J1i med temi ttAzije« in MViktorije« da bi z njimi obnovili staro progo , pt . Daljni vzhod. Tudi ttVulkanija« gof sV^aturnija«, ki sta bili vpisani v tr jel pki pomorski register, sta bili v ca' najboljše povojne konjunkture v ro-Genovežanov. Le malo časa so ju
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ financa ♦ industrija ♦ obr t* kmetijstvo
ttlTO
ST. 212
PETEK, 4. NOVEMBRA 1955
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
.	. . __________ Danes ploveta zo-
^ na progi Trst - New York, toda
cl pova Lastnica je ostala genoveška )tI "'nžba nltalia« že iz časov, ko je Mus-1 pni razdelil na novo pomorske ladje je bila likvidirana tržaška ttCosu-p Line«. Dobiček ttVulkanije« in pturnije« (katerih vsaka ima po pOO ton) pripada torej še vedno Ge-Ovežanom.
"Azija« in tiViktorija« (po 13.000 p) sta bili po drugi vojni zgrajeni v r"tu predvsem s prispevki Marshalloma plana in sta last tržaškega Lloy-p Komaj sta bili dograjeni, so jih že peljali v Genovo in vpisali v tam-pšnji register, češ da bosta bolj na pnem, ker je Trst preveč blizu me-Po nastopu italijanske uprave v Tr-'u se je tu začelo močno gibanje za prnitev tržaških ladij, (Glej resolu-p tržaškega mestnega sveta z dne 4. pembra 1954!). Končno je minister trzinske mornarice Cassiani 29. avgu-a 1955 sporočil (po notranjem mini-P Tambroniju županu Bartoliju), 3 je medministrskemu komiteju — P Predložil, naj Genova takoj vrne P« «Azijo» in ((Viktorijo«.
^se je torej kazalo, da bosta kmalu ^ '(Vulkanijo« in uSaturnijo« prija-faii v Trst tudi «Azija» in ((Viktorija.« j. resnici niso Tržačani dovolj računa-1 ž borbenostjo Genovežanov, ki so visniii hrup v vseh italijanskih gozdarskih listih in svojo ((obrambo« pljučni s posredovanjem posebnega poslanstva pri samem predsedniku pde. Kdo bo dobil bitko? Po vsej pjetnosti Genovežani če se bodo Trpini tako borili za progo proti Dalj-semu vzhodu kakor za progo proti pdnjemu vzhodu, župan Bartoli je. atttfeč izjavil, da bo Trst obnovil r°So na Srednjem vzhodu z ladjami beneške družbe »Adriatica«, ko bo-
dograjene.
Zanimivo je s kakšnimi argument1 nastopali Genovežani proti zahte-atn Tržačanov. To je odkrito povedal 'diski gospodarski list «11 Globo« v svoji reportaži z bojišča Trst-Geno-P Ust piše da je treba Trstu, v tresku, ko se vrača v italijansko po-, Orsko družino pomagati, toda nika-')r ne na škodo drugih italijanskih fstanišč, se pravi Genove. Trst je tu-1 žahteval od Genove nove ladje, če-srav so nastale v tržaškem zaledju phiernhe. Kakšne izpremembe? Tu-to nam pove list v imenu Genove-"nov. Ko bo treba na zahtevo Geno-panov ob začetku novega leta na no-0 Proučiti vprašanje razdelitve prog P velikimi italijanskimi plovnimi Žabami ((dtalia«, «Tržaškj LIoyd«, 'Adriatica« in ((Tirrenia«), bo treba po nenju Genovežanov upoštevati tudi ,etstva: da je bilo med vojno tržaško "njevje res okrnjeno (v resnici po-°lnoma uničeno!), hkrati pa tudi dej-. v°, da je bilo tržaško zaledje zmanj-3no do skrajnosti in da je ogroženo, genovežani modrujejo torej takole: ,rst sicer nima ladij, a jih ne potre-?uk, ker nima zaledja. Po tej logiki Genovežani lahko šli še dalje: Tre-bo paziti, da se Trstu z modro po-v'^o n. pr. na bližnji mednarodni 'diferenci o upravi proste luke v Ri-r.U’ ne odpre staro zaledje s sporazu-|..(>tn z zalednimi državami; kajti, ako ' se to zgodilo, bodo Tržačani zahte-ta,i od Genove vse svoje ladje. Po J Poti pridejo Genovežani tudi do ®litičnih zaključkov: Geprav je Ita-dobila v upravo Trst, njegova bo-,°cnost ni zagotovljena in tudi ne sme j'*' zagotovljena, ker hočejo Genovefi ohraniti nove tržaške ladje, ki so f Po vojni registrirane v Genovi iz jfhu, da se Trstu kaj ne zgodi med Darom z Jugoslavijo.
Kdo bo po vsem tem kos Genoveža-ko se bo ob novi razdelitvi prog fet vnela bitka med posameznimi "kanui?
I(°Liko nesejo proge
"La Prora», glasijo krščanske de-(°kratske stranke na Tržaškem, ugodja, da donaša proga Trst - Južna (f'ka 300 do 400 milijonov lir na le-■ Približno toliko donaša proga Ge-°va - Daljni vzhod, ki je po času poetske plovbe približno prav tako fsa kakor Trst - Južna Afrika. Ni . rei točpo, da so te proge nedonosne " državo.
ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE. Sloven-
f gospodarskcnkulturna zveza je na trdnega, generalnega komisarja dr.
jfaniaro naslovila pismo, v katerem Jhtiaira njegov ukrep, s katerim so slovenski ekonomsko izenačeni (z ftojanskimlii) šolLniijki vrinjeni v po .fj' suplentov-začetnikov, čeprav i-jfaj° za seboj že mnogo let službe, f tem se Zveza sklicuje na Posefo-statut in predlaga, naj ostane po-Jlfj slovenskih ekonomsko izenače-j! f Profesorjev in učiteljev neizpre-i f bjen, dokler se končno ne uredi I 0žaj slovenskih šol v smislu lon-! UOn®kega sporazuma.
SVET ZA POMORSTVO je bil u-11 ahovljen v okviru okrajnega Ijud-3 odbora (OLO) v Kopru. Sestoji
Uta
Ilič1
I 1(>ž:
viharen odpor proti butlerju Trst potrebuje zveze z Južne Nemčijo
Najnovejši ukrepj angleškega finančnega ministra R. A. Butlerja, ki imajo namen zavreti izredno konjunkturo na notranjem angleškem trgu in spraviti trgovinsko bilanco v ravnovesje, so izzvali v angleški javnosti pravi vihar odpora in kritike. Niti vseh konservativcev nima Butler za seboj. Toliko hujša je kritika opozicije, ki bi rada sedanji trenutek izkoristila, da bi popravila svoj poraz, ki ga je doživela na zadnjih volitvah. Na boj proti Butlerju se pripravlja zlasti prejšnji ifnančni minister v laburistični vladi Gaitskell, ki poleg tega računa, da bo nasledil za Attleejem vodstvo v laburistični stranki.
Butlerjevi ukrepi, ki imajo namen znižati potrošnjo na notranjem trgu, da bi bilo čimveč blaga na razpolago
za izvoz, bodo povzročili podražitev življenja in ta bo stopnjevala zahteve delavstva, kj že tako zahteva zvišanje plač. Odpor je zlasti proti Butlerjevi politiki, ki ,gre za tem, da se znižajo neposredni davki in povišajo posredni davki na potrošnjo, ki zadenejo vsakogar, torej tudi najrevnejše sloje.
Na predlog Butlerja je bil zvišan tako imenovani nakupni davek, in sicer od 25 na 30%, dalje za drugo kategorijo od 50 na 60 in za tretjo od 75 na 90%. Povsem na novo je bil vpeljan ta davek za razne gospodinjske predmete, kakor kuhinjske predmete, porcelan in celo toaletni papir; medtem je bil znižan davek na srebrne predmete in brušeno steklo. Finančni minister je tudi zvišal davek na dobiček
pri podjetjih, se pravi na dividende, in sicer od1 22 1/2 na 27 1/2%. Vlada bo tudi znižala kredite krajevnim oblas'-vom. Znižana bo državna podpora za zidanje stanovanjskih hiš, vendar bodo to leto še skupno1 dogradili 300.000 hiš, približno toliko tudi prihodnje leto.
Zvišanje nakupnega davka zadene tudi prodajo avtomobilov. Računajo, da bi povišanje tega davka skupno dalo 75 milijonov funtov. Podražitev telefona in poštnih pristojbin bo vrgla 25 milijonov funtov.
Po objavi Butlerjevih ukrepov je nastal pravi naval pa trgovine, ker si ljudje hočejo nabaviti blago še po sta-rih cenah. Vrednost industrijskih papirjev se je dvignila; tudi funt je čvrst.
Črnogorska plovna družba
članov. V njegovo pristojnost
M jz 9
J ,,J0 Pomorska plovba, vzdrževanja pri-"H Šiških naprav in ribolov.
Delj časa se je v jugoslovanskem gospodarskem tisku vodila polemika o potrebi decentralizacije Jugoslovanske linijske plovbe, in sicer tako da bi se čezmorsko ladjevje Jugolinije porazdelilo med razna nova podjetja. Kljub tem glasovom in raznim predlogom se to pi zgodilo, pač pa so bila ustanovljena razna nova plovna podjetja kakor »Splošna plovna družba« v Kopru, »Atlantska plovidba« v Dubrovniku in »Jugooceanija« v Kotoru. Vse kaže, da se bodo nove družbe posvetile svobodni plovbi. Med temi razpolaga »Splošna plovna družba« s to-nažo nad 12.000 ton, se pravi s tremi »tramperji« v svobodni plovbi.
Kakor rečeno je bila v Kotoru ustanovljena »Jugooceanija«, ki za zdaj še ne razpolaga z lastnim ladjevjem, vendar je ta družba naročila 3 tramperje po 10.000 ton v reških ladjedelnicah »Treci maj«. V ta namen ji je bil podeljen kredit 6 milijard 300 milijonov dinarjev. Prva ladja — tramper — bo dograjena 31. julija 1957, druga konec septembra in tretja konec decembra istega leta. Povprečna hitrost teh ladij bo znašala 13,75 milj na uro; gnali jih bodo motorji znamke »Schulzer« s 4.900 konjskimi silami. Graditev teh treh ladij spada v 10 letni načrt za obnovo jugoslovanske mornarice. Družba je izdelala načrte za gradnjo še šest enakih ladij. Izvršni svet Cme gore je že odobril kredit za graditev teh ladij. Računajo, da se bodo te investicije izplačale glede na to, da zasluži en tramper na leto okoli 130.500 dolarjev; čisti dohodek po odbitku vseh obveznosti naj bi dosegel 4.882.500 dinarjev.
Kakor znano gradijo Črnogorci v Baru, ki bo čez nekaj let povezan z železnico z Beogradom, sodobno luko. Po načrtu bi bilo za Črnogorsko primorje potrebno ladjevje s tonažo okoli 130.000 ton.
»Jugooceanija« se že organizira ter razpolaga z lastnim osebjem, ki ga je poslala na vežbanje k Jugoliniji. Na Črnogorskem primorju je dovolj pomorščakov. (Iz Boke Kotorske so nekdaj prihajali pomorščaki tudi v Trst). V Kotoru imajo tudi pomorsko šolo. Odkar je bila ustanovljena «Ju-gocceanija«, je število dijakov na tej narastlo.
Držam podpoia ilafnskim
plovnim družbam
Proračun ministrstva za trgovinsko mornarico za finančno leto 1955/56 predvideva 17 milijard 330 milijonov državne pomoči italijanskim plovnim družbam, in sicer za njihovo poslovno leto 1954. Večina tega denarja, to je 15 milijard 410 milijonov gre štirim velikim plovnim družbam, ki so v državnem holdingu »Finmare«, in sicer »Italia«, »Tržaški Lloyd'», »Adriatica« in »Tirrenia«. Okoli 6 milijard prejme Tržaški LIoyd in drugih 6 milijard »Tirrenia« (Neapelj), ker vzdržujeta proge, ki so najmanj donosne. Genoveška družba »Italia« je deležna državne pomoči v višini 3,645 milijonov lir.
Okoli 2 milijardi so namenjeni manjšim družbam, ki vzdržujejo lokalni promet. Vsa državna pomoč da skupno 21 milijard lir.
Teh 21 milijard predstavlja skupno 90% državne pomoči, ki jo mora država po zakopu vnesti v proračun za ministrstvo trgovinske mornarice in nato razdeliti posameznim podjetjem. Samo omenjenim štirim velikim družbam pripada po naknadnih obračunih nad 23 milijard lir. Zaradi tega bo država morala izplačati za obračunsko leto 1954 25-26 milijard lir; 4-5 milijard bo prevrgla vlada v breme prihodnjega finančnega leta (1956-57). Po zakonu z dne 7. decembra 1936 mora država izplačati podjetjem toliko podpore, da ta lahko izplačajo delničarjem dividendo 4% na leto.
Plovne družbe, ki niso deležne državne podpore, zahtevajo, naj se ta način subvencioniranja (podpiranja) odpravi in uvede pametnejši postopek. Država naj v skrajnem primeru določi družbam stalen znesek podpore, ne pa podporo, ki se mora ravnati po zahte-vj. ,da družbe lahko izplačajo 4% delničarjem, ki so tudi zasebniki. Pregled bilanc podjetij, ki so deležna podpora, je pokazal, da nastaja primanjkljaj pogosto zaradi previsokih plač. Znani dve novi veliki ladji »C. Colombo« in »A. Doria«, ki sta lastnina družbe »Italia«, nista tako donosni, kakor so prvotno pričakovali.
Razvoi ilaliianske nanje Irgavine
Minister za zunanjo trgovino Matta-rella je med proračunsko razpravo navedel nekaj zanimivih podatkov o razvoju italijanske zunanje trgovine v prvih osmih mesecih tega leta. Izvoz iz Italije je v tem času narastel po vrednosti za 65,6 milijarde lir, to je za 9,8% v primeri z istim razdobjem lanskega leta. V istem času je narastel tudi uvoz, in sicer od 1018,7 na 1107.9
milijarde lir, to je za 89,2 milijarde lir, se pravi za 18,7.% Povsem tem je narastel tudi primanjkljaj, in sicer od 349 v prvih osmih mesecih lanskega leta na 372,7 milijarde lir v istem razdobju leta 1955.
Glede celotne plačilne bilance, ki obsega kakor znano poleg trgovinske bilance tudi tako imenovano gibanje nevidnih postavk (pošiljke izseljencev, zaslužek trgovinske mornarire, dohod1' ke turizma itd.), je minister dejal, da bo aktivna približno za 50 milijonov dolarjev, to je za isto vsoto kakor lansko leto.
Zunanja trgovina z vzhodnimi državami se razvija v ozkem okviru, ker ne ustrezajo cene italijanskim zahte-
ALI BO TREBA SE PRITISNITI DAVČNI VIJAK?
Dne 10. januarja 1956 zapade pooblastilo, ki ga je italijanski parlament dal vladi, da zboljša položaj državnih nameščencev. Do tega dne mora torej vlada izdati potrebne ukrepe, da bi se ti lahko uveljavili v korist državnih nameščencev 1. julija 1956, ko se začne novo finančno leto. Vlada je že za finančno leto od 1. julija 1955 do 30. junija 1956 odobrila zvišanje davkov, in sicer trošarine na kavo, davka na mineralna olja, pristojbine za avtomobilska vožniška dovoljenja ter zvišanje cene soli in uvedla nov državni davek na metan. Ti davki bodo vrgii okoli 23-24 milijard lir. Toda s tem denarjem ne bo vlada mogla izvesti potrebnih ukrepov za zboljšanje položa ja državnih nameščencev, ki bi se uveljavili 1. julija 1956. Po računu ministra prosvete je samo za zbolišanje položaja prolesorjev in učiteljev potrebnih 30 milijard, po računu ministra državne zakladnice pa celo 54 milijard. Aji bo treba po vsem tem zopet pritisniti na davčni vijak?
ODKUPNA CENA ZA RI2 V ITALIJI. Kmetijski minister Colombo je v razpravi v parlamentu pojasnil, da je bila cena za odkup riža določena na 6.200 lir za stot; po njegovem mnenju je ta cena za pridelovalce zadovoljiva.
Obnoviti treba potniški promet po bohinjski progi
/kfaroški sultan se vrača na prestol
Apanija
o (luttHem 1 rMnrrakfS. ■	.j r\
Oran AtŽlr	^ Tun'r,s
TUNI
ZIJA
S A H A {A
(M km
Severna Afrika se še ni pomirila. Spopadi med vojaštvom in uporniki so sicer bolj redki, vendar ima policija še mnogo posla po raznih mestih, kakor v Kazablanki. V Alžiru je gibanje za narodno osvobojenje pozvalo delavce na splošno stavko. Delavstvo se je v glavnem pozivu odzvalo. Faurova vlada je z majhno večino ušla krizi, v katero jo je hotela spraviti opozicija za-
radi položaja v Severni Afriki. Vse kaže, da se je vlada odločila, da omogoči povratek na prestol maroškemu sultanu Sidi Mohamedu Ben Jusefu, ki ga je pred dvema letoma pregnala v izgnanstvo na Madagaskar. Sultan se je z letalom vrnil v Pariz, kjer se je že sestal s francoskim zunanjim ministrom Plnayem. Vlada računa ,da se bo Maroko po povratku sultana pomiril.
V Wiesbadenu v Zahodni Nemčiji je bila navadno konferenca železniških evropskih uprav, ki je določila novi vozni red za mednarodne vlake. Od leta 1872 se na takšnem sestanku zberejo vsako leto predstavniki evropskih železnic. Letos je prišlo na sestanek 142 ravnateljev in višjih uradnikov 56 železniških podjetij; tudi vzhodne države so se udeležile sestanka. Na povojnih železniških konferencah se je vedno in vedno postavljalo vprašanje, kako doseči večjo brzino mednarodnih vlakov; brzina teh trpi zlastj zaradi dolgih pregledov na mejah. Evropa je razkosana z gostimi mejami in s prav tolikimi carinarnicami. Ti mednarodni sestanki poskušajo od teh doseči, da bi čas za pregled prtljage potnikov čimbolj skrčile. Medtem ko si uprave železnic prizadevajo, da bi prihranile vsako minuto, zadržujejo nekatere carinarnice mednarodne vlake na meji skoraj po eno uro.
Na letošnji konferenci so posvetili veliko pozornost tudi »turškemu ekspresu« (Tauern-Exj>ress), ki pelje iz Londona čez Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo do Aten v Grčiji. Vlak vozi čez Koroško in Gorenjsko. Na svoji dolgi poti se ustavi danes na 70 postajah, pred vojno samo na sedmih!
Trst bi imel veliko korist, in sicer ne .samo s turističnega, temveč tudi s splošnega gospodarskega vidika, ako bi se vključil v to mednarodno prometno zvezo, ip sicer tako, da bi dobil priključek pa Jesenicah.
Cas je, da se končpo odpre tudi za potniški promet bohinjska proga (Muepchen - Salzburg - Jesenice - Nova Gorica - Repentabor - Opčine -Trst). Obnoviti bi bilo treba po tej progi brzi vlak Muenchen - Trst neodvisno od turskega- ekspresa ali vsaj s priključkom pa tega. Južna Nemčija kaže v zadnjem času več zanimanja za
tržaško luko. Zveza čez Jesenice je najkrajša; hkrati bi bila za turisle zaradi slikovitosti Soške doline najbolj privlačna. Ugodno bj vplivala tudi na razvoj obmejnega prometa; danes potujejo potpiki iz Trsta na Goriško po ovinku čez Sežano. Obnova te proge bi bila važna tudi za zimski turizem iz Trsta na Gorenjsko in Koroško. Tudi pa tej progi bi lahko vozili tako imenovani »beli vlaki« za smučanje, kakor vozijo po velikem ovinku čez Videm in Trbiž.
Ameriški kapiteli za Trsi?
Tik preden se je tržaški župan Bartoli v New Yorku vkrcal na »Vulkanijo«, je izjavil, da upa, da se bo po njegovem povratku v Trst V njegovem mestu začelo novo življenje, ip da se bo razvil pomorski promet. Trstu je potrebna večja industrijska delavnost in večje število turistov. Tistjm, ki se bojijo za bodočnost Trsta zaradi tega, ker je Trst prebjizu deželam za zaveso-, je odgovoril, da ni Trst prav nič bolj ranljiv kakor Neapelj ali Rim. Ko bo beneška družba ((Adriatica« prihodnje leto, postavila na progo tri pove ladje, bo tržaški pomorski promet zaživel. K razvoju prometa bosta pripomogli tudi »Vulkanija« in «Saturni-ja«. Ko bo rešeno vprašanje potniških ladij, se bo moral Trst bolj posvetiti industriji; v Trst bo treba privabiti več industrijskega kapitala, zlasti ameriškega. Ker najnovejši italijanski zakon dovoljuje tujemu kapitalu izvoz dobička — dividend — je g. Bartoli prepričan, da bo to privabilo v Trst več tujega kapitala.
Tržačane bi zdaj zanimalo, ali se je morda g. Bartoli konkretno zanimal, da bi privabil ameriški kapital v Trst in se o tem tudi razgovarjal s predstavniki ameriškega kapitala.
Razvoj usnjarstva v Sloveniji
Ob I. usnjarski razstavi na ..Gospodarskem razstavišču”
LJUBLJANA, 27. okt.
Jugoslovansko usnjarstvo, posebno slovensko, je že dolgo pred zadnjo vojno izvažalo svoje izdelke v razpe države Eviope, da, celo v Amerika, kjer so bili njegovi specialni izdelki posebno cenjeni. Poleg usnja so izvažali tudi kože drobnice in svinjske kože. Po vojni pa so nastale poleg že obstoječih še nove tovarne, kar je imelo za posledico, da se je poleg surovin povečal tudi izvoz finalnih izdelkov.
Posebno v Sloveniji ima usnjarska dejavnost — (Strojarska, čevljarska in galanterijska — že od nekdaj globoke korenine. Iz malih obrtnih delavnic in cehov so se polagoma razvili veliki moderni obrati. Za svoje izdelke so imeli ti že v prejšnji Jugoslaviji odjemalce daleč po svetu in njihovi strokovni delavci so svoje z.nanje s pridom posredovali enakim podjetjem po vsej Jugoslaviji. Po zadnji vojni so to dejavnost še povečali in ustanovili v Domžalah pri Ljubljani posebni Usnjarski tehmkum, kjer mladina iz vseh krajev Jugoslavije dobiva temeljito znanje v tej stroki. Po vsem tem lahko trdimo, da ima usnjarstvo v Sloveniji svojo tradicionalno preteklost.
Poleg velikih usnjarskih industrij pa Vrhniki, v Kamniku in Šoštanju so v začetku tega (Stoletja pričeli j. izdelovanjem obutve razne tovrstne delavnice posebno na Gorenjskem. V tem času je pričel Peter Kozina v Tržiču na Gorenjskem z organiziranjem serijske izdelave obutve. Izbral si je Tržič pač zaradi tega, ker je tam čevljarska obrt že cvetela. Sprva je samo- prekupčeval, kmalu pa je sam pričel nakupovati usnje in zaposloval (manjše delavnice, ki so iz njegovega usnja in po njegovih navodilih izdelovale čevlje. Ker se mu je ta posel dobro obnesel, je J. 1910. zgradil lastno tovarno. Med prvo svetovno vojno, ko je bila velika potreba po vseh vrstah čevljev, vojaških in civilnih so tudi druga, manjša čev-
ljarska podjetja razširila svoje obrate. Tako je imela Slovenija po prvi svetovni vojni že dobro razvito industrijo čevljev.
Čevlji znamke »Peko« (ime po lastniku Pe-ter Ko-zina) so kmalu zasloveli po vsej Jugoslaviji po svoji solidnosti in trpežnosti. Poleg Peko čevljev so biH Zirovci posebno znani, ki so izdelovali športne, in smučarske čevlje, gojzerice in škornje. Za, Tržičem so se tudi v Kranju razvijali podobni obrati. Celo v okoliških vaseh rastejo obrtne delavnice, ki polagoma prehajajo s svojo strojno mehanizacijo v male industrije. Tako se je v Ljubljani razvil obrat Krisper v Šiški V popolnoma mehanizirano delavnico.
Vse te velike in male obrate pa je nadkriljeval Peko, ki je obvladal trg s svojimi čevlji in je imel takrat 80 lastnih prodajaln po vsej Jugoslaviji. Tako je bila pred zadnjo svetovno vojno industrijska proizvodnja čevljev v Sloveniji že na kar lepi višini.
Vsi ti obrati so imeli dober strokovni kader, saj so bili delavci večinoma izučeni čevljarski pomočniki. Tovarna Peko n. pr. je imela 60 odst. moške delovne sile (čevljarske pomočnike) Ti obrati, industrijski in pa pol industrijski, so izdelali na leto nad 1,600.000 parov čevljev, pri tem pa miti niso všteti manjši obrati.
V tem času je ustanovilo znapo češko podjetje »Bata« y Borovem veliko industrijsko podjetje. Vendar pa slovenska čevljarska industrija s tem ni bila preveč prizadeta, pač pa je huda medsebojna konkurenca povzročila, da so se znižale cene obutvi.
Po osvoboditvi je bila potreba po obutvi seveda zelo velika in so vse tovarne čevljev morale (delati s polno paro. Da se zadosti vsem nujnim zahtevam je bilo potrebno urediti izdelovanje obutve plansko in bolj racionalno izkoristiti vse možnosti hitre in prak-(Nadaljevanje na 2. strani 6. stolpec)
C) EKVATORIALNI PRAGOZDOVI -POTREBEN PRIVESEK ZA KOLONIALNO BLAGO
Afriški pragozdovi se začenjajo okoli razvodnice med Sari-Cadsko in Kon-goško kotlino. Ogromne šume se razte-, zajo čez Francoski Kamerun, čez Gabon, čez severne predele Belgijskega Konga itd. V teh gozdovih pride življenjska sila rastlinskega sveta do svojega pajvišjega izraza. Dočim imamo v Evropi komaj 200 različnih vrst lesa, jih je ob Kongu čez 10.000, od železno trdih do neverjetno lahkih. Sibirski in kanadski gozdovi potrebujejo 200 let za svoj porast, afriška šuma pa doseže svoj popoln razvoj y dobrih 50 letih. Med koristnimi drevesi, ki rastejo brez nege v divjini, naj samo omenim čudovito »oljno palmo«, ki ne daje zamorcu samo obleke, stanovanja in hrane .ampak je postala med drugo svetovno vojno zelo važna industrijska rastlina; potem pa še dragoceni maha-gonijevec. ebenovec, obeče, okume, orehi kola itd. Nastanek tropičnega pragozda je predvsem odvisen od dveh klimatskih činiteljev, in sicer od toplote ip od vlage. Tretji činitelj, prst, zemlja, igra manj važno vlogo. Navzočnost pragozda zatorej ne pomeni še, da je zemljišče izredno rodovitno. Tako v Kongu kakor v Amazoniji se uveljavi tudi, kjer je plast plodne zemlje zelo plitva. V tem pogledu so Sa-helska zemljišča na boljšem. Zato je tudi v ekvatorialnem vlažnem pasu nevarnost večja, da se, ob nesmotrnem izsekavanju lesa pojavi »erozija« ali odplakovanje zemlje v zelo vznemirljivem obsegu. Za Evropejca so podnebne razmere v ekvatorialnem pragozdu največkrat neprimerne in je dobro, da se jih kolikor mogoče izogiba. Toda
V/V^f/n/ff clftilifi ut - tu!
prav v tem okolišu uspeva veliko takih panog, brez katerih si modernega življenja ne moremo zamišljati. Sem spadajo p. pr. kavčuk, kakao, kava, čaj, sladkorni trs, rastlinska barvila, tro-pično sadje (banane), razpe špecerije in že imenovani dragoceni lesovj. To vrstno (blago je že od nekdaj med nami silno drago, ker ga uvažamo, vedno po posrednikih, iz zelo oddaljenih krajev Amerike, Azije, ali tudi po dolgih ovinkih iz Ekvatorialne Afrike. Nismo pa morda pikoli pomislili da je možno skrajšati pot do teh dragocenosfi na polovico in si hkrati pridobiti za svojo lastno industrijo zelo priročnega in stalnega odjemalca.
SE NEKAJ BESED O RAZDALJAH.
Nameni tega spisa so zdaj bralcu popolnoma jasni: prepričati želimo javnost o nujnosti, da se s prijateljskim sodelovanjem s sosednimi deželami zlasti iz Podonavja, gospodarsko bolj čvrsto udejstvujemo v prekomorju. Naši skupni interesi to od nas nujno zahtevajo. Skušali smo tudi dokazati, da nam je priroda v Ekvatorialni Afriki odmerila polje, na katerem bi bila spričo važnih geografskih činiteljev naša prizadevanja najbolj uspešna.
Trditev bomo pojasnili s sledečimi zelo preprostimi podatki o razdaljah ki nas ločijo od raznih tropičnih področij.
Hamburg, glavno izhodišče za Srednjo Evropo na Severnem morju, leži čez 10.000 km daleč od Brazilije (Rio de Janeiro). Do zapadpe obale Ekva-
torialne Afrike (Kamerun, Kongo) je tudi okoli 10.000 km. Vzhodna področja so še bolj oddaljena. Do vzhodne obale Ekvatorialne Afrike (Zanzibar, Mombasa) imamo (skozi Suez) 12.500 km; do Indije okoli 13.000, do Indonezije pa kar 16.000 km!
Genova in Trst (odn. Reka) sta glede na zapadna atlantska področja (Brazilija, -Zap. Afrika) skoraj na istem kot Hambung; glede na dežele v Indijskem oceanu pa na boljšem za celih 4000 km; zatorej imamo 8500 do Mombase, 9000 do Indije in .12000 do Indonezije.
Govorimo o razdaljah od obale do obale. Dodati je treba vsaj 500 km po kopnem, ki ustrezajo povprečni razdalji Srednje Evrope od morja (Praga-Hamburg; Dunaj-Trst itd.) in vsaj še drugih 500 km (tudi po kopnem) ustrezajoči razdalji med obalo in v notranjščini ležečimi nasadi v preko-mo-rju.
Konec koncev ga ni ekvatorialnega področja ,ki ne bi ležalo, če upoštevamo stara, klasična pota po morju, vsaj 10.000 krni daleč od paših krajev. Največ jih leži v povprečni razdalji 12-13 tisoč km, od katerih najmanj 1000 po kopnem! Vsako zrno kave ali kakava, pa 'Sleherni kosmič bombaža ali volne (če ni domači pridelek), ki ga potroši prebivalec iz Varšave ali Prage, iz Budimpešte ali z Dunaja, je prepotovalo torej fantastično razdaljo vi 10-12 tisoč kilometrov; pri tem. je uporabilo, spričo zamudnega prekladanja blaga, okoli 2 meseca.
»KONGO - EKSPRES« CEZ SAHARO
Cez saharska železnica, ki je, recimo že stekla od libijske obale proti jugu, nas po 30 urni brzi vožnji pripelje do Čadskega jezera, v sredino Sahelske -avane; odtod pa, v drugih 15 urah v srce Kameruna ali Kongoške džungle. Prevozili smo v dobrem kupeju okoli 1500 km po puščavi in še drugih 1509 po stepah, savanah in pragozdovih. Pomorska vožnja med Trstom (ali Reko) in libijsko obalo se tudi priblža 1500 kilometrom; slednjič je treba dodati še 500 km posredne razdalje med Srednjo Evropo in Jadranom. Naš bodoči »Kongo Ekspres« ali »Nigeria Ekspres« meri torej v skupnem znesku okoli 5000 km ali, vzeto bolj na široko, 5.500 km. Vsekakor smo znižali razdaljo do ekvatorialnega ozemlja na polovico, uporabo časa pa na eno desetino. Zakaj pri dobrem in točnem delovanju bi moderni »Kongo Ekspres« ne smel uporabiti več kot 5-6 dni, tudi če na široko računamo potrebna postajanja1 in še celo morebitne zamude. Na dobro izpeljani progi napravi modema lokomotiva 150 do 200 km na uro. V Franciji so preiskusili lokomotive s 300 km, kar pa očitno presega vsako mero potrebe in primernosti. Lokomotive na atomski pogon, če drugega ne, bodo dajale velikansko avtonomijo glede kuriva in energije za hladilne naprave. Ostane le važno vprašanje, sicer kratkega vendar zelo zamudljivega pomorskega sektorja Trst (odn. Reka) - Libija. Tu -bo morda
uvedla moderna tehnika, ki se pred ■nobeno nalogo ne ustraši, svojevrsten sistem «ferry-boata», namenjenega za hitrejši prevoz vlakov čez morje. To bi bilo bržkone izvedljivo iz našega južnega Jadrana, n. pr. iz Bara, ko bo enkrat pristanišče združeno z notranjim železniškim omrežjem.
Tedaj bo tovor kave, ki so ga naložili na vlak v Kamerunu, brez slehernega prekladanja dospel do svojega cilja na Poljskem ali na Madžarskem itd. Enako bo dospel na postajo ob Čadu ali ob Kongu velikanski agrarni stroj naravnost iz Prage.
Domišljija? Sanje? Nikakor! Recimo rajši zadeva časa; predvsem pa Naša zadeva!
Zaključili bomo razpravo s tritoč-nim izvlečkom:
1.	Države Srednje - Podonavske Evrope (Jugoslavija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska) tvorijo z Jadranom, jz pijrodnih nujnosti, važno geo-gospodarsko enoto zlasti glede na trgovinsko izmenjavo z čezmorskimi, tropičpimi deželami. V njihovem interesu je, da vskladijo svojo čezmorsko ekonomsko politiko in se enotno u-dejstvujejo.
2.	Srednja Afrika je izmed ekvatorialnih področij tista, ki leži Podonavski Evropi najbliže ter daje najbolj ugodne pogoje za živahno in trajno izmenjavo. Med1 obema področjima je nujno potrebno vzpostaviti čim krajše in hitrejše prometne zveze (železnico in cesto Varšava - Jadran - Libija -Kongo).
3.	Jugoslavija je po svoji geografski legi poklicana, da prevzame v tej zadevi prve pobude in vodilno vlogo.
LJUBO ZAMORSKI (Konec)
Andre Francois Poncet, znajii francoski diplomat, ki je bil še nedavno francoski komisar v Zahodni Nemčiji in je odkrit pristaš zbližapja med Francijo in Nemčijo, je svojemu komentarju o izidu ljudskega glasovanja v Posarju (»Le Figaro«) dal naslov »Nesrečno glasovanje«. (Za statut, ki bi ohranil neodvisnost Posarja v sestavu evropske obrambne zveze, je glasovalo 201.973 Posarcev - 33,3%, prod sta u u, se pravi praktično za Nemčijo, 423.434 67,7%). iS tem še ni dokončno zapečatena usoda Posarja, vendar je jasno, da je Francija, s katero je Posarje gospodarsko združeno, zgubila prvo bitko. Dokončno bi morali o Posarju sklepati pa mirovni konferenci z Nemčijo. Francija ip Zahodna Nemčija pa sla se dogovorili, da ostane Posarje dotlej evropeizirano, se pravi neodvisno. Ako bi večina Posarcev glasovala za statut, bi se po vsej verjetnosti Posarje utrd-dilo kot neodvisna državica v okviru zveze zahodnih držav. Izid glasovanja predstavlja tudi poraz za zahodnoevropsko zvezo, a hkrati za frapcosko-nemško sodelovanje. Francozi so pristali na oborožitev Zahodne Nemčije in na njen sprejem v NATO pod pogojem da nemški kancler Adenauer sprejme kompromis o Posarju ip ne zahteva združitev z Nemčijo.
A. Francois Poncet, ki nam ga je karikaturist upodobil s cvetko, ker je znan kot silno uglajen diplomat, pravi tudi, da so Posarci zdaj posredno glasovali za Nemčijo, ker si je ta opomogla, medtem ko so se takoj po vojni oklenili Francije in ideje neodvisnosti, ker je bila Nemčija na tleh. Gotovo pa je tudi, da je strah, ki so ga glasovalcem vlile obujene udarne čete s svojim razgrajanjem po hitlerjevem vzorcu, imel svoj učinek. Po pravici se v zahodnih državah boje, da -so se pristaši hitlerjevskih metod v Nemčiji samo poskrili in čakajo na ugodno priložnost.
(Pri plebiscitu leta 1935 je glasovalo za Nemčijo 477.119 ljudi - 90,36% od skupnega števila glasovalcev 528.005, za ohranitev neodvisnosti 48.512 - 8,81 odst- in za Francijo 2.124 - 0,40%).
nn
aenae
nase
MM
liladdpka ptidiga, akiopbhim kikdpamm
mama.
Znani angleški zgodovinar Toynbee je evropskim državnikom, ki so se razburjali zaradi osvobodilnih uporov v Indoneziji, Indokini in Malaji, že povedal grenko resnico: Evropejci so stoletja prodirali v Azijo in azijskim narodom vsiljevali svojo- voljo in svojo kul-luro; zdaj jie nastopil čas, ko azijski narodi vračajo Evropi milo za drago.
Približno iste misli razvija Fr. Heer v eni izmed »nedeljskih pridig« v nekem nemškem lisiu, in sicer v rubriki »Duhovni svei«. Evropski kristjani se v svojih odnosih do azijskih in afriških narodov Le preveč sklicujejo na svojega Boga, pravi pisec, in radi pozabljajo, da za azijske in afriške narode obstajajo drugi bogovi. Sklicujoč se na svojega Boga zakrivajo Evropejci prepogosto svoje osvajalne načr.e in hočejo narodom drugih celin vsilili svoje miselne sisteme, svoja čustva in nazore. Evropski kristjani se radi zadovoljujejo z navideznimi uspehi, ki jih še dosežejo, toda v glavnem ostanejo duše in duhovi Azije evropskemu krščanstvu zaprti.
»Veliki svet islama in Azije se upira prodiranju evropskega krščanstva; gospodovalne, vlastiželjne im ošabne se mu ne zdijo samo včerajšnje politične izrazne oblike ,temveč mnogo več — njihov duhoven in verski obraz. Pri lem imajo Azijci in pripadniki drugih polti zelo fin čut in spoznajo za zasla-jenimi besedami, pod krinko dobrodušnosti, prijaznosti in radodarnosti zelo jasno jedko ostrino in ožino evropskih krščanskih ideologij.
Tu se je pokazal notranji Crux evropskega krščanstva: Ne zado tuje odvleči bojnih ladij iz Azije in nadkriliti velike notranje težave vstajajočih narodov in duš s pridigami; potrebna je globlja notranja preobrazba evropskih kristjanov«.
Kako drugačen bi bil danes položaj tržaških Slovencev, ko bi si vladajoča krščanska stranka vzela k srcu nekaj teh naukov nemškega kristjana.
ŠTEVILKE? * * *
AMERIČANU PO VEROIZPOVEDI: V ZDA je 57 milijonov protestantov, 32 milijonov katoličanov, 5,500.000 Judov iz 2 milijona pravoslavnih. Med protestanti je 18,500.000 baptistov ip 12 milijonov metodistov.
PO OVINKU
— Dragec, vpraša žena svojega moža, ko pojdeš jutri v Pariz, ali me popelješ s seboj?
— Moraš vedeti, odgovori mož, da bom zaposlen ves dan in...
— Diragec, me bi le rada spremljala na poti v Pariz zato, da bi se zabavala, temveč za o, da bi si kupila dve obleki!
— V redu, ti si lahko kupiš obleki tudi v našem mestu.
— Sijajno, odgovori žena in ga objame. — Prav to sem hotela s tem reči.
MED ŠTIRIMI V ŽENEVI
Sedanja konferenca zunanjih ministrov Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije v Ženevi je pravzaprav nadaljevanje konference ministrskih predsednikov omenjenih velesil, ki je bila v maju. Zunanji ministri naj bi v podrobnostih izvedli načrte ministrskih predsednikov, da bi prišlo do trajnega pomirjenja in sprave na svetu. Takoj v začetku sedanje konference so se pokazale velike razlike v načrtih treh zahodnih sil in Sovjetske zveze. Zahodne sile nastopajo sporazumno. Njim je glavno, da se združita Vzhodna in Zahodna Nemčija; v ta namen predlagajo svobodne volitve in sklenitev mirovne pogodbe. Sovjetska diplomacija bi pristala na združitev Nemčije, toda pod pogojem, da se ta ne oboroži in ostane nevtralna, se pravi izven severne atlantske pogodbe NATO. Ker zahodne sile ne pristanejo na to, skuša Moskva preprečiti združitev Nem čije, in zahteva, naj pridejo predstavljat Nemčijo v Ženevo predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije. Po sovjetskem pojmovanju je mogoča združitev Nemčije, ako se prej sklene splošna evropska varnostna pogodba.
DUDLES V RIMU, MADRIDU IN NA BRIONIH. Na svojem potovanju v Ženevo se je ameriški zunanji minister Dulles ustavil v Rimu. Italija ne skriva svoje želje, da bi v zunanji politiki igrala važnejšo vlogo. V tem smislu pišejo tudi časopis Relazioni Interna-zionali. Rimski diplomati so očitno začutili šibkost Francije, ki jo tarejo nad loge v Severni Afriki in se hočejo preriniti v ospredje. Prav tiste dni, ko je Dulles prispel v Rim, je ameriško zunanje ministrstvo objavilo, da 6. novembra obišče Dulles tudi predsednika Tita na Brionih. Vest je v Rimu izzvala živahne komentarje. To je prvič, da ameriški zunanji minister stopi na jugoslovanska tla. Dne 1. novembra se je Dulles sestal v Madridu s Frankom.
NEMČIJA PROTI AVSTRIJSKIM NAČRTOM. Zunanji minister Zahodne Nemčije Brentano je sprejel vabilo avstrijske vlade, paj obišče Avstrijo. Na Dunaj pojde še to leto. Nemški listi pišejo, da je treba stopiti na prste pris a-šem obnovitve podonavske zveze (federacije), ki se gibljejo na Dunaju in bi radi izrabili avstrijsko-nemški spor zaradi zaplenjenega nemškega premoženja v Avstriji. Pristaši podonavske federacije so prepričani, da bi Avs rija v takšni zvezi lahko igrala važnejšo vlogo. Nemci so tem načrtom nasprotni, ker delajo za združitev med obema državama.
SOVJETSKA ZVEZA IN VATIKAN. Angleški listi so ponatisnili vest španskega lista «ABC» iz Rima, po kateri na bi bil Kremelj pripravljen diplomatsko prizpati Sv- stolico, ako bi ta pristala na «modus viyendi». Ta bi imel značaj konkordata medi cerkvijo in državami vzhodnega bloka, v katerih so katoličani v večini.
AT J SE BODO EGIPČANI IN IZRAELCI KONČNO SPOPADLI? Medtem ko se zunanji ministri 4 velesil pogajajo v Zepevi, kako bi končno zagotovili mir na svetu, teče na egiptovsko-izraelski meji kri. čeprav sta državi pristali na premirje na predlog predstavnikov Organizacije združenih narodov. Tako je pretekli petek izraelska vojaška enota izvršba napad na egiptovsko postojanko KuntTa v severnem predelu Sinajskega polotoka, ki je 12 km globoko na egiptovskem o-zemlju, in se nato umaknila. Egipčani trdijo, da so Izraelci streljali tudi s topništvom; ujeli so 20 Egipčanov. Na vsaki strani so bili po 4 mrtvi. Egipčani in Izraelci so se spopadli tudi v demilitarilizanem pasu — El - Auja. Izraelci z druge strani obtožujejo Egipčane, da so pri Gazi izvršili napad z metalci min- Opazovalci so mnenja, da ni bil položaj na meji še nikdar tako napet kakor je danes. V Ženevo je prispel predsednik izraelske vlade Sharett, da bi se sestal z DuUesom. MacMillanom (angleškim zunanjim ministrom) in Molotovom.
ATENTAT NA SEDEŽ ZVEZE ITALIJANSKIH delavskih sindikatov V noči od 26. na 27. oktobra ob 2.25 uri je strahovita eksplozija uničila stranski vhod osrednjega sedeža Zveze italijanskih delavskih sindikatov (CGIL) v Rimu v ulici Pinciana. Poleg vhoda je zračni pritisk razbil nešteto šip na šest-padstropni stavbi. Preiskava je ugotovila, da so ateptat izvršili visokošolci, pripadniki neofašističnega gibanja. Ti so bili aretiranj. Atentatorji so se pripeljali pred stranski vhod z avtomobilom in položili razstrelivo (tritoD. Atentat je bil izvršen na obletnico fašističnega pohoda na Rim (pred 33 leti).
ŠPANSKO' TRGOVINSKO ODPOSLANSTVO V BRNU. Tehnično razstavo v Brnu je obiskalo tudi špansko trgovinsko odposlanstvo. Mnogi vidijo v tem znamenje, da bodo Spanci in Rusi obnovili diplomatske odnose. Moskva in Madrid sta že v neuradnih stikih čez Pariz in London.
600 LET PRIJATELJI. Predsednik Portugajije general Lopes je na štiridnevnem obisku v Angliji. Angleški listi pripominjajo, da veže obe državi 600 let staro prijateljstvo. Prva pogodba med Portugalijo in Anglijo je bila sklenjena 1313; obnovljena je bila s windsorsko pogodbo leta 1386. V tej pogodbi je bilo rečeno, da bo prijateljstvo med obema narodima «ne-prekršljivo, večno, trdno, trajno in resnično«. Angleži pravijo, da to prijateljstvo res še traja.
ANGLIJA BO KUPILA ATOMSKO PODMORNICO* v 1 V AMERIKI. Američani imajo eno atomsko podmornico že v pogonu, druga pa se že gradi. Poleg tega pa je ameriška vojna mornarica naročila še 6 podmornic na atomski pogon. V pogledu gradnje atomskih podmornic so Američani daleč pred Angleži. Zato je poveljstvo angleške mornarice sklenilo kupiti v Ameriki a-tomsko podmornico.
LETALSKI SPORAZUM MOSKVA -BEOGRAD. Agencija Tanjug poroča, da je bil med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Beogradu podpisan sporazum, ki ureja prevoz z letali.
ZA VEDNO
Angleškega filozofa Rertranda Rus-sella je nekega dne obiskala dama, ki ga je zaprosila, naj ji razloži razliko med časom in večnostjo.
»Gospa, je dejal z nasmehom fi’ozof, tudi če bi si vzel čas, da bi vam to razložil, bi vam bila potrebna večnost, da bi to razumeli.
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
Na tržaškem lesnem trgu ni bilo v zadnjem tednu posebnih izprememb, čeprav se čuti težnja za znižanje cen. Cene lesa so za zdaj še vedno visoke. Ponudbe so obilnejše, tako da so trgovci previdnejši pri sklepanju kupčij in se upirajo visokim cenam. Levantski od-, jemalci se zanimajo za avstrijski les, toda ne nameravajo, kakor kaže, skleniti kupčij po sedanjih cenah. Ponudbe jugoslovanskega lesa so večje in cene blagu nekoliko nižje. Jugoslovanski proizvajalci so stopili v zvezo s tržaškimi trgovci. Zaradi tega mnogi sklepajo, da je Jugoslavija pripravljena dovoliti izreden kontingent za izvoz lesa. Tramovja je malo na trgu, in ker je povpraševanje po tej vrsti blaga veliko, so cene čvrste. Avstrijski tom-bante se prodaja povprečno po 27.500 lir v novih kupčijah, medtem ko vrsta III-IV niha med 24.500 in 25.000 lir franco vagon Trbiž neocarinjeno. Tramovje kvotira 18.000-18.500 lir pod istimi pogoji. Jugoslovanski tombante so kupovali odjemalci iz Južne Italije po 29.000-31.000 lir za kub. meter.
Za obaovilev Žilnega sporama
Na sestanku v Ženevi se države, ki so pristopile k mednarodnem sporazumu o žitu iz leta 1949, te dni posvetujejo, ali naj se obnovi sporazum, ki zapade julija prihodnjega leta. Kakor omenjeno, je bil sklenjen sporazum leta 1949, ko je 48 držav sprejelo dogovor, ki določa najvišjo in najnižjo ceno žitu. Ta sporazum je zajel tri petine vsega svetovnega pridelka. Nekaj let je sporazum uspeval. Med korejsko vojno so države pričele ustvarjati strateške rezerve žita. Tedaj je odbor Mednarodnega sporazuma o žitu določil najvišjo ceno 1,8 dolarja za bušel, medtem ko se je žito na prostem trgu (izven sporazuma) prodajalo mnogo draže.
Leta 1953 je bil pridelek izredno dober. Zaradi tega so pričele cene padati. Ko so se tedaj pričela pogajanja za obnovo sporazuma, so bile v Kanadi, Združenih ameriških državah, Avstraliji in Argentini skladišča prepolna. Predstavniki .Združenih ameriških držav so vztrajali pri zahtevi, da se najvišja cena določi na 2,05 dolarja za bušel. Angleži, ki uvažajo največ žita, so bili pripravljeni pristati na ceno dveh dolarjev, nikakor pa ne na višjo ceno. Ko je kljub temu prodrl ameriški predlog, so Angleži izstopili iz mednarodnega sporazuma.
Nadaljnji razvoj je dal Angležem prav. Cena žitu je namreč padla izpod cene, ki so jo zahtevali Američani- Izvedenci niso mogli ugotoviti, ali je cena padla, ker niso hoteli Angleži plačevati višje cene, ali pa zaradi tega, ker je bilo žita vedno več. Čeprav ..e cena nazadovala, se je svetovna proizvodnja žita vedno bolj dvigala. Računajo ,da so štiri glavne države-iz-voznice (Kanada, Združene ameriške države, Avstralija in Argentina) v zadnjih treh letih imele vedno na razpolago nad 2.000 milijonov bušlov žila, to je kolikor zahtevajo potrošniki v dveh letih.
Sestanku v Ženevi prisostvujejo tudi predstavniki V. Britanije. Ako bodo novi pogoji, se pravi cena žitu, sprejemljivi za V. Britanijo, se bo ta vrnila v sporazum zlasti tudi zaradi te-
JUGOSL AVI J A — Blagovni premet med Italijo im Jugoslavijo kaže še nadalje, zlasti v izvozu, tendenco naraščanja v primerjavi s trgovinsko izmenjavo v lanskem letu. Tako je po italijanskih statističnih podatkih narasel italijanski uvoz iz te države V avgustu letos za .1.874 milijcnov, izvoz pa za 3.487 milijonov lir. Skupni italijanski uvoz iz Jugoslavije je dosegel v prvih osmih mesecih letošnjega leta 15.543 proti lanskim 11.819, izvoz pa 25.390 proti lanskim 11.494 milijonov lir.
JAPONSKA — Blagovni in plačilni promet med Italijo ip Japonsko se po posebnem sporazumu od meseca decembra 1954 odvija pretežno na podlagi zasebnih kompenzacij, dasi temelji veljavni trgovinski sporazum z dne 27. decembra 1952 na kliringu.
18. oktobra t. 1. sta se prizadeti vladi sporazumeli, da stopi omenjeni trgovinski sporazum, s 14. januarjem 1956 iz veljave, določili rok enega leta za dovršjtev tekočih poslov po predpisih plačilnega sporazuma iz leta 1952 in se zedinili glede poravnave končnega salda, ki se bo pokazal 14. januarja 1957.
V razdobju od 15. januarja 1956 pa do konca istega leta bosta obe vladi skušali s primernimi ukrepi povečati blagovno izmenjavo; pri tem si bosta prizadevali da vzdržita vsaj tisto raven. ki jo je vsak posamezen proizvod dosegel pri uvozu ali izvozu v troletju 1952 do 1954. Izvršilni predni-si k temu sporazumu še niso bili izdani-
FINSKA — ,S Finsko je bil sklenjen 10. oktobra t. 1. nov trgovinski sporazum, ki bo veljal do konca septembra 1956. Izmenjava blaga je kontingenti-rana in sta sporazumu priložena dva obsežnejša seznama uvoznih in Izvoz nih artiklov. Italijansko, ministrstvo za zunanjo trgovino je že objavilo u-strezne izvršilne predpise, po katerih smejo carinarnice same dovoliti do višine določenih kontingentov uvoz nekaterih vrst lesa, časopisnega in tiskarskega phpirja, ilmenita in ne-krznarskih surovih kož; za uvoz vseh drugih proizvodov je potrebna ministrska licenca. Kontingenti se bodo razdeljevali vsake štiri mesece; ustrezne prošnje je treba vložiti med 5. in 20. novembrom, med 1. in 15. februarjem in med 1. in 15. junijem. Prošnjam se mora priložiti dokumentacija, iz katere bo izhajalo, da gre za povsem konkretne operacije.
Plačilni promet se bo odvijal izključno v kliringu.
ISLANDIJA — Blagovni promet z Islandijo se je odvijal doslej na podlagi plačevanja z angleškimi funti. Ker so vsi islandski izvozni proizvodi v Italiji za uvoz liberalizirani in je bila islandska plačilna bilanca nasproti Italiji visoko aktivna, sta se obe vladi z izmenjavo not z dne 24. oktobra t. 1. sporazumeli, da bo Islandija v razdobju enega leta, to je od 1. novembra t .1. do 31. oktobra 1956 dovolila uvoz naslednjega italijanskega blaga, ki v Islandiji za uvoz ni sproščen (vrednost je označena v funtih šterlingih); jabolk
ga, ker sta v njem Kanada in Avstralija, to je dva angleška dominiona,. Prehud padec cene bi zadel torej tudi ti dve državi, ki sta v sklopu Britanske državne skupnosti.
PODRAŽITEV ČASOPISNEGA PAPIRJA V AMERIKI
Tik pred odhodom v Evropa je Erič Bowater, predsednik družbe Bowater Paper Corporation izjavil v New Yor-ku, da bo njegova družba v ugodnem trenutku podražila prodajno ceno časopisnega papirja. Kanadska družba International Paper Sales Comp. je 1. novembra podražila časopisni papir za 4 dolarje pri toni. Zadnjič se je papir podražil v Kanadi maja 1952. Do podražitve je prišlo zaradi podražitve surovin, gonilne sile in delovne sile.
STARO ŽELEZO CENEJŠE V ZAHODNI NEMČIJI. Zbiralci starega železa bodo v zadnjem tromesečju dobavili plavžem v Zahodni Nemčiji okoli 300.000 ton starega železa na mesec. Za jeklene odpadke postavljene na postajo Essen bodo plačevali 149 DM za tono, to je 3 marke manj kakor v tretjem tromesečju tega leta. V tretjem tromesečju je bila cena že za 6 DM nižja kakor v drugem. Zaloge starega železa v nemških plavžih znašajo že 1,2 milijona ton.
POMOČ ANGLEŠKIH INDUSTRIJ-OEV AVSTRIJI. Na Dunaj odpotuje iz Londona odposlanstvo Zveze angleških industrijcev (Federation of Bri-tish Industries), da bi proučilo potrebe avstrijskih tovarn in obratov za javne usluge. Angleška industrija hoče pomagati Avstrijcem pri opremi teh podjetij.
KRMA
MILAN. Majsko seno 2300-2500; otava 2100-2300; seno iz detelje 1900-2100; stlačena slama 900-1000; pogače iz zemeljskih lešnikov 6300-6500; kokosove pogače 6200-6400; koruzne pogače 4250-4350; tropine 1200-1300.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 800 lir kg; maslo iz drugih krajev Lombardije 750; čajno maslo 870; trd sir grana proizv. 1953 730-780; proizv. 1954 530-590; star 1-30 dni 320-340, 30-60 dni star 350-370; sbrinz svež 400-410, postan 530-560-; emmenthal svež 450-480, postan 530-550; provolone svež 400-430, postan 470-500; gorgonzola svež 240-250, postan 380-390; italico svež 370-380, postan 410-430; taleggio in guartirolo svež 300-320, postan- 390-400.
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 580-600 lir kg, do največ 1,50% kisi. 570-580; do največ 2.50% kisi. 560-570, navadno do največ 4% kisi. 550-560; dvakrat rafinirano tipa «A» 530-540, tipa «B» 485-490; olje iz zemeljskih lešnikov 410-420; semensko olje navadno 390-395.
VINO iN GROZDJE
TREVTSO. Cene za hi fco grosist: Clinton 10-11 stop. 6000-6400; Raboso 10-11 stop. 6300-6800; Merlot ip Caber-net 11-12 stop. 7500-8000: belo vino iz ravnine 10-11 stop. 6400-7000; belo vino z brd 10-11 stop. 6800-7400; povprečne cene grozdja:	Clinton 1900-2200 lir
stot, Raboso Piave 3000-3500; Merlot 3700-4000; Caberpet 3800-4200; belo grozdje iz ravnine 2800-3000; belo grozdie iz brd 3700-4000.
(60.000), nesproščenih tekstilnih proizvodov (40.000), šivalnih strojev ip njihovih sestavnih delov (15.000), raznih neliheralizirapih strojev in električnega materiala (50.000), avtomobilov, motoskuterjev ip njihovih sestavnih delov (50.000), plaščev, zračnic in drugih proizvodov iz gume (120.000), linoleja (40.000) ter raznega drugega blaga (60.000).
Sporazumu je priložen tudi seznam tistega italijanskega blaga, ki se lahko uvozi v Islandijo brez kakršnih koli količinskih omejitev; seznam obsega poleg drugega blaga tudi razne proizvode živilske industrije, limone, riž, sol, razpo predivo in tkanine, razno konfekcijsko blago, klobuke ip čepice, farmacevtske proizvode, računske stroje, ure.
Vajeni smo bili posedati za marmornatimi ploščami kavarniških miz. Nekdaj si je vsaka gospodinja želela, da bi bila sredi njene lepe kuhinje z mramorjem prekrita miza. Toda dandanes je čedalje manj lokalov, ki bi jih še krasile mramornate mize. Tudi gospodinje so spremenile svoje želje. Prav nič si ne žele belih ali pa prijetno marogastih kamenitih plošč na svojih delovnih mizah. Kar poglejte
v izložbo trgovine s pohištvom, pa boste videli, česa si želi sodobna gospodinja! Kuhinjsko opremo, prekrito z neko svojevrstno snovjo, lepe zunanjosti, ki je gladka in zelo trda Prav s takimi ploščami, enotno ali pa vzorčasto pobarvanimi, so prekrite stene, vrata, pohištvo in še razna druga oprema v sodobnih javnih lokalih, stanovanjih, laboratorijih- in vlakih. Ko se pozanimaš, kaj je ta novost, ti bodo odgovorili: FORMI-CA.
Kaj je vendar »formica«, ta svojevrsten proizvod naših dni, ki si je u-trl pot v domove in obratne prostore«? »Formica« je eden izmed nešte-vilnih proizvodov, ki jih napravimo iz umetnih smol. Preprosto povedano, ni »formica« nič drugega kakor plošča, ki smo jo zlepili iz večjega števila papirnih listov impregniranih z neko umetno smolo.
Oglejmo si nekoliko bliže, kako izdelujejo te svojevrstne dekorativne obložne plošče, ki se odlikujejo po svoji zunanjosti kakor tudi po svojih odličnih tehničnih lastnostih.
V Italiji izdeluje plošče »formica« podjetje Laminati Plastici S. p. A. v svoji tovarni v Magenti, in to po licenci ameriške družbe Formica Com-pany iz Cincinatija (Ohio) ter angleške družbe Thomas De La Rue & Co. s sedežem v Londonu.
Kakor smo že prej omenili, sta glavni surovini za obložne plošče

Utrinki o denarju
»Inflacija dovede neizogibno do oslabitve srednjega stanu in pretiranega planskega gospodarjenja!). (Malago-di, voditelj italijanskih liberalcev).
»Ti naši ljudje na vsa usta govore o inflaciji in inflacijskih ukrepih. Seveda to ne drži; toda naglo naraščanje cen je povzročilo tudi vakšne govorice«. (Dr. Vladimir Bakarič, sekretar Centralnega komiteja ZK Hrvatske).
»Pot k izboljšanju življenjskih razmer delovnih ljudi ni inflacija, temveč povečanje proizvodnje potresnih dobrin« (Aleksander Rankovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta f.l. R.J.).
»Dober« denar je boljši od »več denarja«. »Več« denarja brez ustreznega povečanja proizvodnje bi ogrožalo vse, kar smo dosegli — delovna mesta, prihranke in valmo. Zmernost je trenutno gospodarska zapoved. Kapitalisti in delavci bodo z zvišanjem mezd in cen izgubili več, kakor pridobili. Zvišanje mezd in cen bj omajalo položaj nemškega gospodarstva v svetovnem gospodarstvu. Potrebni sta previdnost in disciplina. (Prof. Erhard, minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije).
RAZVREDNOTENJE ARGENTINSKEGA PEZA. Pretekli petek je argentinska vlada objavila, da je znižala vrednost peza na raven 18 pezov za dolar in okoli 50 pezov za funt šter-ling. Vlada pravi v sporočilu, da je to storila, da bi preprečila zmešnjavo v argentinskem gospodarstvu, ki je nastala, ko je Peronova vlada uvedla nerealne tečaje za argentinsko valuto. To naj bi bil prvi korak k uvedbi svobodnega deviznega trga. Objavljen je bil spisek blaga, ki naj se izvaža po tečaju 18 pezov za dolar. Blago, ki ni vključeno v ta spisek, se lahko izvaža po prostih tečajih. Za Izvoz nekaterih proizvodov so bile izvozpe pristojbine povišane. Izdana uvozna dovoljenja o-stanejo v veljavi, vendar morajo uvozniki naknadno doplačati razliko, ki je nastala zaradi razvrednotenja. — Da bi privabila čirnveč tujega kapitala, je vlada odredila, da smejo tuji kapitalisti prosto izvoziti dobičke, ki so nastali po 30. juniju 1955; prejšnje dobičke, ki so po odločbi Peronove vlade zamrznili, bodo lahko izvozili postopno. Vlada je prepovedala dviganje cen na notranjem irgu, ki bi utegnilo nastati zaradi razvrednotenja.
SKOK CENE SREBRA. Nemčija in Arabija sta pričeli kupovati srebro v tujini v večjih količinah. To je imelo za posledico skok cene srebra v New Yorku na 91,5 stotinke dolarja za unčo. S tem je srebro doseglo najvišjo ceno v zadnjih 35 letih. Ako bi se države hotele vrniti k srebrpi valuti, bi to ne bilo izvedljivo zaradi pomanjkanja srebra. Ameriško finančno ministrstvo razpolaga z večjim; količinami srebra, ki ga kupuje na notranjem trgu po 90,5 stotinke, medtem ko ga prodaja po 91 siotipk. Verjetpa bo tudi Sovjetska zveza postavila na trg večje količine srebra glede na visoko ceno
KOLIKO .ZASLUZIJO NEMKE. Povprečna plača žensk v tekstilni industriji nemške republike je znašala februarja 1955 1,24 nemške marke pa uro (183,52 lire), plača moških 1,62 nemške marke (239,76 lir). Najvišji zaslužek so imele ženske v Hamburgu — 1,31 DM — najnižji pa y Rheipland -Pfalzu — 1,01 DM.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA; letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir. za inozemstvo 60 lir.
Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
»formica« papir in umetna smola. Ves delovni postopek za sestoji iz treh stopenj. Najprej je treba izde-
lati jedrno plast, namreč tisti del obložne plošče, ki ji daje vse mehanske
vrline. Jedro morajo nato prekriti z dekorativnim vrhnjim listom in končno vse skupaj močno stisnejo v plo-
ščo.
Za izdelovanje jedra uporabljajo najboljšo vrsto tako imenovanega »kraftpapirja«. Razumljivo je, da je
potreben čim močnejši papir. Papirne valje namestijo na kraju strojne naprave, kjer papir odvijajo in ga
vodijo skozi raztopino primernih u
metnih smol. Ker pri jedrni plasti nima pomena barva, uporabljajo za impregniranje »kraftpapirja« fenolne smole, ki so zelo poceni. Impregnirani papir gre skozi sušilni predor, nakar ga ponovno navijejo na valj. Ce je pa delovni postopek neprekinjen, ga takoj razrežejo v pole določene velikosti.
Mnogo bolj čisto in previdnejše de*
lo pa je pri impregniranju papirja
za dekorativno površino. Cim svetlejša naj bo izdelana plošča, tem laže bomo opažih tudi najmanjše napake, ki jih lahko povpročijo drobni prašni delci. V ta namen uporabljajo prvovrsten beljen papir, ki je močno obtežen s pigmenti. Z različno barvanimi pigmenti lahko dobimo krasne barvaste površine, katerih barvitost gre od lahkih pastelnih tonov pa vse do črne. Ce pa natisnejo na beli papir različne vzorce, dobe najrazličnejše dekorativne učinke, tako da je lahko površina podobna lanenemu platnu ali pa različnim vrstam lesa. Ce pa žele, da bi bil izdelek čim dragocenejši, tedaj impregnirajo naravni furnir in ga potem uporabijo kot dekorativno vrhnjo plast. Barvaste in vzorčaste papirje namakajo v mela-minsko smolo. Postopek je prav isti
Pomen zdravilnih zelišč
za narodno gospodarstvo
Ljubljana, oktobra
Do nedavnega so ljudje nabirali in uporabljali zdravilna zelišča izključno za lastno uporabo. Dobro so poznali raznotera zelišča in tudi vedeli, za katero bolezen služi to ali ono. Niso pa mislili na to, da bi taka zelišča tudi nabirali v množinah in jih ponudili interesentom v odkup. Nabirali pa so gobe, maline, robidnice, brusnice, borovnice in druge gozdne sadeže, ki so jih potrošniki ali izvozna podjetja rada kupovala. Vse to pa se je vršilo bolj spontano in brez prave organizacije, tako da je velik del gozdnih sadežev brez haska za človeka zgnil ali pa se pokvaril, S tem je odpadel lep dohodek, ki bi ga ob pravilnem usmerjenju lahko pridobili za posameznike in za narodno skupnost.
Da se temu odpomore, se je pred leti ustanovilo v Ljubljani podjetje »Gosad«, ki odkupuje gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Podjetje je organiziralo obširno propagando za nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Kmalu so ljudje spoznali koristnost takega dela in vedno več ljudi se je pričelo pečati s tem poslom. Zaslužek, četudi bolj skromen, ■je dobra vaba za ljudi, ki večinoma težjega dela ne zmorejo. Podjetje »Gosad« pa se je sedaj že toliko utrdilo, da je stopilo na plan in na posebni razstavi gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč pokazalo pomel po slovanja. Razstava ni bila velika, bila pa je poučna za vsakogar, ki ljubi gozdno floro in želi, da ima človek korist od tega, kar mu nudi narava zastonj. Na razstavi so prejeli nabiralci navodila, kako in kdaj naj malbiirajo različne sadeže) in zelišča, kdaj in kako naj jih sušijo; zraven pa so bili prikazani primerki, kakršni so ob pravilnem nabiranju in sušenju in pa ob nepravilnem. V glavnem so nas s tem poučili, da moramo nabirati ob suhem vremenu, sušiti pa v senci. Podjetje odkupuje sedaj že nad 280 zelišč in se ta seznam spopolnjuje še vedno z novimi. Izvažajo jih v 23 držav štirih kontinentov. Največ ji odkupovalci gob in zelišč so: Nemčija 739.800 kg, Francija 365.989 kg, Švica 172.000 kg, Avstrija 190.000 kg, Anglija 149.000 kg, Belgija 147.000 kg. Nakup zdravilnih zelišč nenehno raste, medtem ko gobe že nekaj let niso več tako številne kot prejšnja leta. Saj je 1. 1951 znašala vrednost izvoženih gob 148 milijonov deviznih dinarjev, lanskoletna vrednost pa kar trikrat manj.
—om—
ŠTEVILO PREBIVALSTVA NA VSEM SVETU je znašalo v začetku 19. stoletja (1. 1800) okoli 900 milijonov ljudi, od tega v Evropi 187 milijonov. Sredi lanskega leta je bilo na svetu po podatkih Organizacije združenih narodov več kakor dve milijardi in pol ljudi, od tega v Evropi (brez Sovjetske zveze) 406 milijonov.
OKOLI 1 MILIJARDO ŠILINGOV NA LETO potrošijo Dunajčani za alkoholne pijače. Potrošnja vipa je od leta 1929 do leta 1954 narastla od 4 na 5,2 litra na glavo; potrošnja piva znaša 9.3 litra na glavo. Leta 1953 so Dunajčani popili 953.000 hektolitrov piva. Uživanje piva je nazadovalo. V omenjenem letu so izdali za vino 400 milijonov šilingov in prav toliko za pivo, 200 milijonov pa za razna žganja. Zanimivo je, da Dunajčani manj kadijo. Leta 1929 so pokadili čez 30 milijonov cigar in nad 2 milijardi cigaret, leta 1954 pa samo še 18,8 milijona cigar in 1,7 milijarde cigaret.
70 ČLANOV IMA ameriški »Klub milijarderjev«, to je podjetij, katerih premoženja znaša nad eno milijardo dolarjev. (1 dolar velja 625 lir). Fred vojno je bilo 43 takšnih podjetij, se pravi da jih, je danes 27 več. Premoženja teh podjetij so konec lanskega leta znašala nad 200 milijard dolarjev.
kakor pri pripravljanju jedrne plasti. Le delo traja nekaj časa več, ker smola le počasi pronica v papir, ki je obtežen z barvnimi pigmenti. Tudi ta papir osuše po imregniranju.
Tako sta izgotovljena oba polizdelka: impregnirani papir za jedrno plast in tisti, ki bo dal površini posebno zunanjost. Sedaj polože na jekleno pločevino drugega vrh drugega jedrne liste in prav na vrhnji list, ki ga še namažejo s tanko plastjo me-laminske smole. Vse skupaj pokrije-jo s polirano jekleno pločevino in zatem odpeljejo v stiskalnico.
Za plošče velikosti 274x122 cm so namenjene stiskalnice, katerih skup' ni pritisk znaša 5000 ton. Ker se izvrši preosnova smol v trdno tvarino pri višji temperaturi, morajo biti u-grete te surovine v stiskalnici do 160 stop. C. Pod pritiskom pa morajo biti okoli 2 uri. Iz stiskalnice gredo izdelane plošče v obrezovalni stroj, potem v skladišča in končno pride »formica« v prodajo.
V trgovini na drobno stane 1 kV meter formike 4700 do 5600 lir. Najcenejše so tiste plošče, ki imajo platneno površino, najdražje pa tiste, ki so podobne temno barvanemu lesu. Običajno meri plošča formica 280x130 cm, kar ustreza površini 3.63 kv. metra. Nadaljnji velikosti pa sta 274X 122 cm in 244X122 cm.
Plošče formica si niso> utrle poti v svet le zaradi svoje lepe zunanjosti, temveč tudi zaradi drugih odličnih lastnosti. Natezna trdnost znaša 1200 do 1400 kg na kv. cm, upogibna trdnost 2000 kg na kv. cm, tlačna trdnost pa 3200 kg na kv. cm. Plošča formica ni gorljiva, niti je ne kvari žareča cigareta. V vreli vodi ostane dve uri nespremenjena. Barve so odporne, na formico nima nikakega vpliva žar obločne luči, kateri je 48 ur izpostavljena iz bližine 27 cm.
Pomembna pa je predvsem zato, ker se njena zunanjost ne spremeni za radi dolgotrajnega učinkovanja maščob, acetona in raznih drugih topil, slabih lugov, slabih kislin, čistilnih sredstev in rastlinskih sokov. Formico ne uničujejo niti rastlinski, niti živalski zajedalci.
Tudi obrtniki jo zelo radi uporabljajo, ker je njeno obdelovanje zelo preprosto.	Ing. M. P.
MED ITALIJO IN TUJINO
FORMICA” SI JE UTRLA POT
Spor o trgovinski zbornici še ni
Onnizaciia tigovMe zbornice
V	zadnjem času je nastal med raznimi strujami, ki so v vodstvu tržaške Tagovinske zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, oster spor, ki se doslej še ni zaključil. Proti dosedanjemu vodstvu, ki mu je pa čelu predsednik kap. A. Cosulich, so se dvignile določene struje, za katerimi s oje posamezne politične stranke. O samem sporu poročamo na drugem mestu. Tu bi radi navedli nekaj splošnih pojasnil o sestavi in vlogi vodstva trgovinskih zborpic. da bi naši čitatelji laže sledili razvoju in pomenu spora.
2e v naši .posebni številki, ki je bila posvečena gospodarstvu Italije in Jugoslavije, smo omenili, da so današnje trgovinske zbornice v Italiji do neke mere še vedno nadaljevanje tako i-menovanih »pokrajinskih korporac j-skih svetov« (Consigli provipcial; del-le corporazioni), ki jih je na mesto prejšnjih zbornic uvedel fašistični režim. Delovno področje pokrajinskih sve tov je bilo dvojno. Na lastnem področju so zbornice imele pravice in naloge, ki se dajo pa kratko opredeliti kot pobuda za dvig proizvodnje in zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer pokrajin; na prenesenem področju pa so zbornice opravljale razne gospodarske naloge kot organ države ali upravnih oblastev, tako so n. pr. upravljale trgovinske borze, ugotavljale uzance, dajale pa zahtevo oblastev strokovna mnenja y trgovinskih, industrijskih in kmetijskih zadevah itd.
Poleg pokrajinskih svetov je obstajal v vsaki pokrajini tudi pokrajinski urad (ufficio provinciale delPeconomia corporatfva). Po vojni so z pamestni-škim zakonom-odlokom (21. sept. 1944) odpravili pokrajinske svete kakor tudi pokrajinske uiade.
Namesto prvih so vzpostavili zbornice za trgovino, industrijo ip kmetijstvo, na mesto drugih so pa ustanovili tako imenovane pokrajinske urade za trgovino in industrijo (uffici provin-ciali del commercio e delhindustria -UPIC), ki. so v neposredni odvisnosti od ministrstva za trgovino in industrijo in nekakšne izpostave tega ministrstva.
V	omenjenem odloku je bilo napovedano, da bodo s posebnim ukrepom izdali zakonske odločbe o sestavi, osebju in posiovanju zbornic in pokrajinskih uradov. Takrat je bilo tudi predvideno, da bodo upravni sveti zbornic voljeni, torej ne imenovani organi. Toda poslej je minilo že 10 let in vendar še do danes pi prišlo do napovedane preobrazbe trgovinskih zbornic, ker ni bilo mogoče doseči sporazume o tem vprašanju med političnimi strankami.
Tako upravlja trgovinske zbornice še dandanes odbor (giunta), ki pi izvoljen pač pa imenovan. Predsednika imenuje sam minister za trgovino ip industrijo, člane odbora pa prefekt, v tržaškem primeru generalni vladni komisar. Odbor trgovinske zbornice sestoji iz 6 članov, ki predstavljajo posamezne gospodarske panoge, in sicer trgovino, industrijo, orbtništvo, pomorstvo, direktne obdelovalce zemlje in delo (delavce oziroma nameščence).
Kakor rečeno ne volijo vodstva trgovinske zbornice sami člani, temveč vlada oziroma geperatoi vladni komisar v Trstu. Po vsem tem tudi ne odločajo o vprašanju, kdo bo predsednik sami člani zbornice.
njo trgovino in odsekom za trgovi^ na drobno in javne lokale); 2. oddeF'' za industrijo; 3. oddelek za kredUn° gospodarstvo in zavarovanje; 4. odd*" <(ly lek za pomorstvo; 5. oddelek za kmeti) stvo ip gozdarstvo; 6. oddelek za obrt' ništvo in končno 7. oddelek za prevo*
■po suhem ip v zraku.
Svetovalci v pokrajinskem gospoda)' skem svetu so izbrani na predlog raf nih stanovskih združenj, kakor " ^
Nar
pr. združenja trgovcev, obrtnikov, dustrijcev itd.
«»
Vprašanje vodslvaivvinskeztoiiici
tudi politična zadeva
r se Nka
v «
K
K-
tiai
'Pra
'ali!.
Ja,
»vit
ar
'hiii k,. Pre
h r
ve
s
z?
Vodstvu je dodeljen poseben »pokrajinski gospodarski svet« (consulta eco-nomica provipciale) to je posvetovalni organ, v katerem imajo posamezne gospodarske panoge po več svojih predstavnikov. V tržaškem svetu je 116 članov; število predstavnikov posameznih panog se ravna po njihovi gospodarski važnosti. Svet se deli v naslednje oddelke: 1. oddelek za trgovino (z odsekom za trgovino na debelo in zuna-
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA MEŠANA KOMISIJA za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu se sestane 7. novembra v Vidmu. Na sestanku bodo poročali, kakšne so bile dosedanje skušnje glede obmejnega prometa. Potpike opozarjamo, naj se pri potovanju V obmejni pas strogo ravnajo po določbah videmskega sporazuma. Tako se dogaja, da nekateri prekoračijo obmejni pas in gredo globlje v notranjost Jugoslavije. Zaradi tega so varnostni organi že mnogim takšnim kršilcem odvzeli propust-nico.
V tržaški javnosti se je trenutno P0" legel hrup, ki se je dvignil po seji P°! b krajinskega gospodarskega sveta Prl ' Trgovinski zbornici dne 17. oktobN Svet je izglasoval zaupnico dosedanj6" ^ mu predsedniku kap. A. Cosulichu. pred to sejo se je v javnosti razšif1 ^ glas, da bodo pri vodstvu zbornice Pa' stale važne spremembe, predvsem $ -	‘
bodo za predsednika postavili drUi>0 osebo. Ko je struja, ki je zdaj pa obb" tj sti pri zbornici, pričela .razlagati t0 glasovanje kot izrecno zaupnico dos6, * * danjemu vodstvu in kot željo, da OS& ne dosedanji predsednik na svojem P1®' stu, se je v javnosti pričelo močno 61 *' banje proti takšni razlagi glasova®)* mnogi svetniki so trdili, da niso h°tel1 glasovati proti sedanjemu predsednil^', samo iz spoštovanja do njegove star0" sti. Izmed 116 članov sveta jih je ta' koj nato odstopilo 41. Tudi koordin9 lo" c.ijski odbor ,ki vodi gibanje za gosp0" darsko obnovo Trsta in v katerem Je okoli 13.000 srednjih in malih industrijcev, obrtnikov in trgovcev, je vstal proti takšni razlagi, vendar se vodst?11 Združenja trgovcev ni strinjalo s tel!1 glediščem koordinacijskega odbora Pr°' ti kap. Cosulichu. Proti temu se je glasil tudi mestni odbor za prosto con0, ki ne more vodstvu zbornice odpusti11' da se ni potegnilo za proglasitev P*0' ste cone.
Prav tako je glasilo krščanske der®()' kratske stranke »La Prora« odločno htevalo novega predsednika, češ da 1)1 nikjer zapisano, da mora sedanji ^ letni) predsednik ostati na tem mest11 do smrti. List je zahteval preobrazb1 trgovinske zbornice v smislu, da bi mj člani volili njeno vodstvo; tega Pc hi smela več kratko imenovati y\a& Hkrati je glasilo demokrščanske straP' ke pozvalo vladnega komisarja, naj P0-seže vmes.
Tudi tržaško vodstvo socialne dem0" kratske stranke (pristašev SaragatoV* skupine, ki je zdaj na vladi) je s P0-sebnim sklepom zahtevalo novega pred' sednika, ki bi ustrezal razpoloženj11 širših krogov tržaških meščanov.
Tedaj se je nenadoma vodstvo tržaške liberalne stranke javno postavil0 na stran Cosulichevih ljudi in odpov6" dalo sodelovanje s krščanskimi dem0' krati. Tako se je spor prenesel v kamor je tudi odpotoval tajnik trža-ške krščanske demokratske stranke P1'0' ^ fesor Romano. Tam se je jasno polizalo, da stoji za kap. Cosulichem F . -njegovimi somišljeniki voditelj ital1" »ki janskih liberalcev Malagodi in da stoji star sporazum med krščansko d6” mokratsko in liberalno stranko, po k9' terem ostane tržaška trgovinska zb°r' niča področje liberalcev. Minister za trgovino in industrijo, ki imenuje pr6' sednika zbornice, je liberalec Cortes6’ katerega bi bilo pač težko prisiliti, ^ odstrani sedanjega predsednika kaP' Cosulicha.
To je suha zgodba najnovejših r®2" ^ prtij okoli vodstva tržaške trgovinsK* zbornice. Gotovo je, da gledišče, ki j t je zavzelo sedanje vodstvo trgovinsk6 ^ zbornice glede najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor proste cone, mednarodne konference o upravi proste N" ke, tržaško - jugoslovanske trgovinsk6 zbornice in vprašanja tržaške gosp0-darske avtonomije, sploh ni v skladus tržaškim javnim mpenjem pa tudi oe
s,
S
s prevladujočim mnenjem
tržaški!1 ^
:aši
vla
!ko\,
“j,
v
Is s Sv0
s
N
Nc
9c
H
S
H
s
%
V
Nih.
gospodarskih krogih. Dejansko je vo^" lij, stvo zbornice nasproti vsem tem vprašanjem povsem pasivno, ako že ne z,a' vzema povsem negativnega gledišč9’ Vede se splošno kot imenovani org^11 vlade in ne predstavlja mnenja in ze"
Ija včlanjenih stanovskih organizacij; Naj poleg tega še poudarimo, da Pr' vodstvu nimajo slovenski poslovni Uf dje ne slovenski obdelovalci zemlje nikakšne besede.
C
k H
IH
VI
Po
USNJARSTVO V SLOVENIJI
(Nadaljevanje s 1. strani) tične izdelave čevljev. Ustanovili so glavno direkcijo usnjarske in čevljarske industrije, ki je stvar opravila tako, da je1 izdelavo posameznih vrst čevljev nakazala onim tovarnam, ki so imele za to najboljše pogoje. Tovarna Peko v Tržiču je izdelovala vse; vrste šivanih čevljev, Industrija obutve Ljubljana zbito in spončane čevlje, Tovarna športnih čevljev Žiri specialne športne čevlje in težko rudarsko obutev, Tovarna čevljev Kranj pa delovne in vojaške čevlje. Vse ostale manjše tovarne in obrtne delavnice (zadružne in privatne) pa so bile povezane v podjetju »Obutev«, Kranj, ki je dosti pripomoglo, da se je y prvih povojnih letih moglo zadostiti najnujnejšim potrebam. L. 1947. je bila dograjena tovarna športnih čevljev v 2irih,
. 1. 1953, pa je pričel z delom obrat «PIa-nika» v Kranju v moderni in vzorno zgrajeni zgradbi.
H koncu tega opisa naj navedem glavne tovarne čevljev v Sloveniji-
»Peko«, Tržič, je vključil v svoj obrat več manjših podjetij in izdela dnevno 1600 parov čevljev (proti 750 parov pred vojno). Izdeluje tudi kot edino tovrstno podjetje y Jugoslaviji patentirano podplatno izdelavo good-year (na okvir šivane čevlje),
»Planika«, Kranj, je prav tako nastala z združenjem več manjših o-bratov. Kot prva v Jugoslaviji je pričela uporabljati moderno lepljenje z infra-rdečimi žarki. Dnevna kapaciteta je 1000 parov.
»Alpina« v 2irih izdeluje sedaj poleg težkih tudi lahke čevlje in sandale. Izvaža posebno v nordijske države in so njeni izdelki po svoji kakovosti visoko cenjeni. Dnevno izdela nad 500 parov.
Nadalje imamo še v Mariboru tovarno čevljev, ki je v tem predelu Slovenije edi.na te vrste. Izdeluje dnevno 200 parov. V pripravi je razširitev in povečanje tovarne z novo zgradbo. Tudi v Novem mestu je manjša tovarna čevljev z dnevno kapaciteto 130 parov | dnevno. V Ljubljani imamo tovarno
A
Nv?

K
N
«Zvezda», ki izdeluje posebno kvaliN ne čevlje ročne izdelave. Večji obl9, je tudi v Mirnu, »Jadran«; mirensš1 čevljarji so bili znani že izpred Pr're ij! svetovne vojne. Po drugi svetovni vo) i^1 ni so si mirenski čevljarji zopet oP° 1 mogli in sedaj napravijo že 140 par0' dnevpo.	. ^
Vse večje tovarne obutve v Sloveni)1 % delajo v precejšnji meri) za izvoz, kaI je samo po sebi že znak dobre kaK0) vosti izdelkov. Trpe pa precej zaran1 iztrošenosti strojev; njihovi napori gre-do predvsem za ciljem nabaviti si P0-ve stroje in stare temeljito remoP" tirati.
iti
'ost.
A
N,
Prikazali občinstvu razvoj jugosl0" vanskega usnjarstva in dati novih Pf hud za napredek v tej stroki — to )e bil namen uprave Gospodarskega raz" stavišča v Ljubljani, ko se je odloči'* za prireditev I. jugoslovanske razstave usnjarstva z mednarodno udeležb0. Razstava je bila odprta od 23. o!0* do 30. okt. Celotna razstava je bi'* razdeljena na dva dela: komercialni strokovni del. V komercialnem delu s° razstavili svoje izdelke usnjarji, če?' ijarji in galanteristi. Razstavljeni preP' meti so kar tekmovali med seboj, ? kakovosti in precizni izvedbi. V tel!l oddelku so razstavili tudi dobavh6"1 pomožnih sredstev za usnjarsko in čevljarsko stroko, med njimi tudi inozeP1" ske tvrdke. Drugi del razstave strokovni — pa hoče seznaniti obisk0' valce z zgodovino usnjarstva v Slo?0 niji in s produkcijsko tehniko stroj0 nja in izdelave obutve in usnjene g9-lanterije. Vseh razstavljalcev je bil0 okrog 90, domačih in tujih. Izven S'0' venije so razstavile svoje izdelke tvr°' ke iz Beograda. -Zagreba, Travnik9 Subotice, Zemuna, Karlovca i. dr., 1 inozemstva pa nekaj tvrdk iz Avstri)6, Ob celotnem pregledu razstave se more reči, da je razstava v vsakem P0, gledu uspela in upati je samo, da ^ imela koristne posledice tako za ra2' stavljalce kakor tudi za kupujoče pl0 činstvo.
—om-
s
s.
Ss
s
N
Sc
klil
N
S
S
H
Sc
S
N
h
6’
: V 'eti
h
1 i;


GOSPODARSTVO
SEDEŽ. TRST . ULICA PARIO PILZI ST. IOM. - TELEFON ST. »».OS

^STRAOTiJA JUGOSLOVAN^ i PODJETIJ, KI SE BAVIJO
Vnanjo trgovino
• oprava za zunanjo trgovino je v
!'VIlem listu FL'RJ št- 42/55 ofaja'
^ določila, v smislu katerih so go-K^arska podjetja, ki se fcavijo z zu-st^° trgovino, obvezana, da ji do j1')0 predpisane dokumente za vpis ^anje-trgovinski register. Pri tem ^Sre pravzaprav za revizijo vpisa, f6 ti predpisi nanašajo na gospo-podjetja, ki so bila že vpisa-^ ta register. Med ostalimi doku-ki jih morajo predložiti pod-
&'£
>?a> je zelo važno potrdilo, v kate-
>br3' mi«- f . Ze aiff
pa-
i V ruf
i
los«'
rst*
) f ^ ainja otel'
aro-: ta' lina-sp0-a ie .trii' rs^
stv« ten1 pr<>' e o-on0-iti*1, pr0-
.mo-
, za;
5 ni (80-est11
izb0
. sa-
i J>e ada raP" po-
fflO' SoVe
poredni«
rjavil0 ave
■me' lin1-rža-pr®->Ka-
i »
tali' otr de ka-bot' za ired ese' d«
cap-
VGOSPOEARSKEGA ZDRUZENIV
Zvezna zbornica za zunanjo
izrekla svoje mnenje o go-j^^ski upravičenosti vpisa v re-ihl6r. kakor tudi mnenje o ureditvi nabavljanju blaga s tehničnimi ®tvi za trajno in redno izvrševati Poslov zunanje trgovine. Zvezna I ‘Pica za zunanjo trgovino bo tu-tjPfedlagala višino kavcije in naj-' rezervni fond sredstev podjetij, ySe bavijo z zunanjo trgovino.
1^3 gornji predpisi predstavljajo revizijo vseh dosedanjih 'v v zunanoe^trgoviinskd register, ŠJ Oprava za zunanjo trgovino lah-smislu novih predpisov odbije ■ ugotovi, da ne obstaja go-
spodarska upravičenost za vpis. Službo iščeta
MLAD ABSOLVENT šole za umetno obrt z znanjem srbo-hrvaščine, slovenščine in nemščine, išče primerno zaposlitev bodisi kot vetrinist, prodajalec ali podobno.
ABSOLVENTKA slov. ‘trgovske akademije z znanjem angleščine in ita-ilijanščine ter strojepisja išče ustrezajočo službo.
POSLOVNI KOLEDAR
Do 5. novembra morajo proizvajalci in grosisti sodavic, naravne in umetne mineralne vode, leda in svežih rib plačati davek na poslovni promet za prodajo tega blaga, izvršeno prodajalcem na drobno v mesecu oktobru.
Do 10. novembra morajo trgovci, popravljalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radioelektrične aparate in material predkptd, kon-cesioniranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov v preteklem mesecu.
Do 10. novembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce V4 in GSc2 za mesec oktober in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje.
Draginjske doklade za gostinske obrate
obdobje oktober-november veljajo naslednje draginjske doklade: URADNIŠKO OiSEE|JE (mesečno 1
^ Mednarodni dan varce-
lu”*- je predsednik Tržaške hra-dr. Sajda razdelili marljivam L^trebnim srednješolcem in viso-nagrade. Posojilnica je tu-j°s v ta namen nakazala 2,400.000 ^večanost je bila v mali dvorani ^pievega gledališča. Ob tej pri-je spregovoril tudi
ilcit1 Kmečka zveza ob 19. uri sesta-^ Svojih članov, na katerem bodo iiiJi vljali o perečih kmečkih vpraša-
Ker
„	^ OROŽNIKOV NA MEJI.
že- pateri listi poročali, da namera-Jada znižati število karabinerjev, . Pločnik ministra za obrambo sen.
ica<
K0: a(ii
p K
n0-
	s hrano		brez	hrane
}• kat.	moški	ženske	moški	ženske
	24.843	22.919	30.557	28.189
f' ^t.	22.386	19.422	27.535	23.888
■ kat.: ekonom nadzor.				
nad 20 let	20.475	17.771	25,183	21.857
izpod 20 let	19.292	14.612	23.728	17.973
zaznamovalec, blagajnik				
nad 20 let	19.630	17.030	24.145	20.947
od 18 do 20 let	18.525	14.066	22.786	17.300
izpod 18 let	14.638	12.311	18.005	15.143
NEUBADNIŠKO		OSEBJE		
• ^t.	22.152	19.227	27.247	23.648
kat.: nad 20 let	20.098	16.900	24.721	20.787
od 18 do 20 let	19.201	13.715	23.616	16.868
izpod 18 let	15.626	12.480	19.220	15.349
1 ■ kat.: kuhar itd.				
nad 20 let	19.565	16.679	24.065	20.514
od 18 do 20 let	18.681	13.520	22.978	16.630
od 16 do 18 let	15.153	12.142	18.643	14.935
izpod 16 let	10.751	9.854	13.224	12.119
internist itd.:				
nad 20 let	19.032	16.458	23.408	20.242
od 18 do 20 let	18.018	13.351	22.161	16.422
od 16 do 18 let	14.248	11.999	17.524	14.759
izpod 16 let	9.594	9.555	11.801	11.753
^Letnica nastopa italijan-
ii0 UPRAVE. Dne 26. oktobra je bilo ti’ pdkar je Italija prevzela upravo i ^Kega ožemiia. )d jo vodi general-
ij^dni komisar dr. Palamara. Ob tej gnesti je generalni komisar sklical
Vo
ga ozemlja,
Ko
|Vtlo konferenco, na kateri je po-0 -svojem delu. Nekaterih vpra-Oj’ ki najbolj prizadevajo Slovence, f°r Vprašanje uveljavljanja london-statuta, dvojezičnosti, namešča-Movencev v javne službe itd., se °jem poročilu ni dotaknil.
župan
(Kan EK
Jutri, y soboto 5. teg'a meseca

KMEČKE ZVEZE V
--ur
So
^ Pojasnil, da ta dompeva ni toč-^-arabinerjev ne bodo odpuščali iz
službe; na periferiji (ob državnih mejah) bodo njihovo število še pomnožili.
30 BEGUNCEV VRNJENIH V JUGOSLAVIJO. Mešana komisije v Vidmu, ki posluje pod okriljem Organizacije združenih narodov, je odredila, da je treba vrniti v Jugoslavijo 30 beguncev iz videmskega taborišča. S tem namenom so bili prepeljani v Trst. Komisija prouči položaj vsakega begunca in vrne vsakega, ki ni pobegnil iz pohtičnih razlogov.
GLEDIŠČE) TRiŽAŠKE LIBERALNE STRANKE. V kratkem bo kongres liberalne stranke v Italiji, ki že dolgo let sodeluje s krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in liberalci v vladi. Liberalci so pred težko izbiro ob vprašanju, ali naj še nadalje ‘podpirajo sedanjo vlado ali stopijo v opozicijo in zahtevajo več svoboščin. Pojavlja se nevarnost razkola v stranki. Tudi tržaški liberalci so razpravljali o tem položaju na zadnjem sestanku. Glavni poročevalec je bil dr. Morpurgo. Sprejeli so resolucijo, ki priporoča, naj ostane stranka v sredini, se pravi, naj ne krene ne na desno ne na levo. Državna šola naj bo svobodna; v gospodarstvu naj se uveljavi zasebna pobuda; zavarovati je treba srednje stanove; v obmejnih krajih je treba
biti nepopustljiv v obrambi nacionalnih pravic, ako so resno ogrožene. N-l povsem jasno, kaj naj pomeni ta zahteva po nepopustljivosti v obmejnih krajih. Gotovo je le, da ni v duhu svobode, temveč povsem v tradiciji nepopustljivosti starih tržaških libe-ralcev-naoionalistov. Nič novega ni v resolcijui, ničesar, osvežujočega, ni-kakšnih novih misli za reševanje obmejnih vprašanj. O tržaških gospodarskih vprašanjih resolucija molči.
RIBARNA V STRUNJANU OBNOVLJENA. Kmalu bo dokončano delo na obnavljanju ribarne v Strunjanu. Pod italijansko upravo so opustili ribarno zaradi spora, ki je nastal med lastnikom (zasebnikom) in italijansko fi-nančano oblastjo. Obnova ribarne bo stala okoli 3 milijone dinarjev. Ribar-po bo upravljala domača kmetijska zadruga. V njej bodo gojil; razne vrste rib.
RIZ USPEVA v dolini Mirne v Istri. To so pokazali dosedanji poskusi. Letos so pridelali celo 54 stotov riža na hektar .medtem ko znaša povprečni svetovni pridelek riža .15 stotov na hektar.
Promel v Irskem prislaA
ZA »VULKANI J O« »SATURNIJA«. V sredo je priplula iz New Yorka v Trst motorna ladja »Saturnija«, ki bo vozila odslej na progi Trst—New York. Pristajala bo v Benetkah, Patrasu, Neaplju, Palermu, Gibraltarju, Lizboni in Halifaxu. Ladja od-plove iz Trsta 9. novembra.
ODHOD JUGOSLOVANSKIH LADIJ
»Lastovo« bo odplula 8. povembra iz Trsta pa progi v Grčijo. »I/ivčen« bo odplula 7. novembra na Reko na progi Daljni vzhod. »Romanija« bo odplula 8. novembra pa Reko pa progi v Severno Evropo. »Makedonija« odjde 8. novembra na Reko pa progi v ZDA. »Titograd« odpluje 11. novembra na Reko na progi v Aleksandrijo. »Avala« odpluje 20. noy. proti Reki pa progi v ZDA. ».Zadar« odpluje 25. novembra proti Reki na progj v Severno Evropo.
^flTUNKI
V NEMČIJI POTREBUJEJO TUJE RUDARJE. Nemški premogovniki so v oktobru na področju Porurja sprejeli 16.600 rudarjev in 4.900 učencev. Rudarje najemajo predvsem iz inozemstva, in sicer so v določenih razdobjih najeli tudi do 60% tujih rudarjev. Število tujih najetih rudarjev se je zdaj znižalo približno na polovico. Uradi za delo so od novega leta stavili na razpolago premogovnikom okoli 60.000 novih moči, to je nad 10.000 več kakor lansko leto. V preteklih devetih mesecih je zapustilo delo v premogovnikih okoli 66.000 delavcev. — Nemčiji primanjkuje okoli 12.000 strojnih inženirjev.
PODRAŽITEV V ITALIJI. Po podatkih italijanskega statističnega urada so bili življenjski stroški povprečno v Italiji v mesecu maju za 3,3% večji kakor v istem mesecu lanskega leta. Življenjski stroški naraščajo zlasti zaradi prevelike razlike med ceno pri proizvajalcu in ceno v trgovini na drobno. Izračunali so n. pr. v Turinu, da se cena breskvam na poti od pridelovalca do trgovca na drobno zviša za 65%. Velike so razlike tudi Pri raznih drugih vrstah blaga, in sicer se najnižje cene dvignejo od 15,20 pri proizvajalcu do 50 prj trgovcu na drobno, najvišje cene pa od 70 na 250-300 lir.
KAKO SE DELI POTROŠNJA V ITALIJI. — Ministra Vanoni in Gava sta izračunala, da so zasebniki v Italiji lansko leto potrošili 8.723 milijard lir. Od lega je šlo 53,8% za hrano in pijačo, 11,9% za obleko, 7,8% za nujne izdatke, kakor kurjavo, zdravnika, zdravila in1 zdrževanja stapovcinja, 6,2 odst. za potovanja, 5,3% za zabavo in 4,3% za tobak. Gospodarski izvedenci upozarjajo zlasti na neugodno okol-nost, da so potrošniki primorani več kakor polovico svojih odhodkov porabiti za hrano.
0 novem jugoslovanskem dednem pravu
^v®st novega zakona je, da ne pri-več veljavnosti ustne oporoke, v izrednih razmerah, ki onemo-lSllJo oporočitelju, da bi sestavil pis-lllj0 oporoko, je mogoče testirati tudi
5^ Pred dvema pričama; taka opo-o ? Pa se mora v 30 dneh potem, ko ni)' ti(j redhe razmere prenehale, nadome-ij.j 2 redno, ker izgubi sicer veljav-
t) L4tla oporoka mora biti pismena; . .° veljavna, je potrebno, da jo o-aR d3 sestaviti pred okraj-(>te ^diščem, za kar je predpisana do-a oblika, ali pa. da jo lastnoroč-
ni:
ilv Ke K'
Izpiše in podpiše, ali pa, da jo da
SaU po drugi osebi; v tem zadnjem trU jo mora zapustnik v navzoč-
^ dveh oporočnih prič lastnoročno lasati in hkrati izjaviti, da je to Va oporoka, priči pa se morata na ^°Poroki podpisati; tako oporoko 'L it,,, napravi zapustnik sam, če zna o' n pisati-
C^ne priče so seveda lahko sa-ij^pnoletne osebe, ki znajo brati in Us,’ in ne smejo biti sorodniki za-'na do četrtega kolena. Tudi ni ^ t'0eljivo, da bi nastopila kot opo-e111 fciNa Priča oseba, ki je s testamentom
sjji L ') Saw,:	..
ev-
•rf
0 i? so
ev-
efi' K,
ko-ve >je g3" iil° ilir Jo rd' 9^ K3'
n i)«' s°
pobu aZ-ob-
wS.arni ali pa njenemu potomcu, .n, zakoncu, bratu ali sestri kaj djeno; kajti tega naklonila bi bi-^ eni neveljavna.
; v °r°ko lahko napravi vsakdo, kdor >etj . nutku testiranja pri zdravi pa-^ ltl )e dopolnil 16 let starosti.
krn O®oro*te' Pe ustrezajo nobe-. r‘1&d sedaj predpisanih oblik, bo-
''tt jU5'*e veljavo praviloma po pre-^ dveh let, odkar je bil uveljavljen Zakon o dedovanju.
NUJNI DELEŽ
Med nujne dediče, se pravi med osebe, ki imajo pravico dobiti delež na zapuščino, tudi če jih je oporočitelj popolnoma ali deloma prezrl, sodijo pokojnikovi otroci, zakonec in starši; pod pogojem da so trajno nesposobni za delo in da nimajo potrebnih sredstev za življenje, pa tudi ostali predniki ter bratje in sestre. Drugače pa upravičenci bližnjega dednega reda izključujejo tiste, ki so uvrščeni v oddaljenejši red; kjer je torej pokojni zapustil otroke, staršem nujni delež ne gre.
Nujni delež otrok, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino tistega, kar bi jim šlo kot zakonitim dedičem. Nujni dedič si mora vračunati tisto, kar je od zapustnika prejel za njegovega življenja v darilih ali iz kakega drugega neodplatnega naslova in seveda tudi morebitna volila (legate). Rok za uveljavljenje pravice do nujnega deleža je tri leta.
IZLOČITEV PREMOŽENJSKIH PREDMETOV
Novi zakon je vpeljal dve posebnosti v korist zakonca in tistih potomcev zapustnika, kateri so živeli z njim v gospodinjski skupnosti. Njim pripadejo namreč vsekakor in brez zaračuna v dedni ali nujni delež stvari, ki so služile tej skupnosti, kolikor nimajo znatnejše vrednosti, torej n. pr. pohištvo, posoda, posteljnina in podobno, Zapustnikovi potomci pa, ki so živeli skupaj z zapustnikom in prispevali s svojim trudom in zaslužkom k pridobivanju, zahtevajo lahko, naj se iz zapuščine izloči zanje toliki del, kolikor ustreza njihovemu prispevku k povečanje zapustnikovega premože-
nja; podobno pravico ima tudi preživeli zakopec.
ODGOVORNOST ZA DOLGOVE
Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove samo do višine vrednosti podedovanega premoženja. Zapustnikovi upniki pa imajo, podobno kakor v Italiji, pravico zahtevati, naj se zapuščina loči od premoženja dedičev; to bodo storili, če so dediči hudo zadolženi, zapuščina pa ne. V takem primeru bodo iz zapuščine poplačani najprej zapustnikovi upniki.
DRUGE DOLOČBE
Ob drugih določb novega zakona, ki govore med drugim o izročitvi ali razdelitvi premoženja zapustnika med otroke še za njegovega življenja, o pogodbah o dosmrtnem preživljanju, o prirasti v primeru, da se dedič odpove dedovanju bodisi samo zase ali pa tudi za svoje lastpe zakonite dediče, o zastaranju. o dedni nevrednosti, o delitvi zapuščine in o sodnem postopku v zapuščinskih zadevah, hočemo pa kratko prikazati le tisto določbo, ki govori o dedovanju kmetijskega zamljišča.
•Znano je, da znaša maksimum obdelovalne zemlje, ki jo sme posedovati v Jugoslaviji kmet, 10 hektarov, nekmet pa 3do 5 ha. Tudi na podlagi dedovanja ne more nihče v državi pridobiti več kmetijskega zemljišča, kakor je določeno po zakonu. Ce podeduje dedič, ki ima lastno obdelovalno zemljo, tako, da bi skupna površina presegla omenjeni maksimum, sme v mejah maksimuma izbirati izmed syoiih in podedovanih parcel tiste parcele, ki jih hoče obdržati. Presežek zemljišča postane splošno ljudsko premoženje, dediču pa gre za zemljo odškodnina po veljavnih predpisih.
dr. d. s.
Življenjski stroški no Koroškem
Naš sodelavec, iki je zadnjič poročal o mehanizaciji kmetijstva na Koroškem, na a! j u je:
Na Koroškem sem zbral tudi nekaj podatkov glede življenjske ravni v Avstriji. Iz teh sledi, da je raven na splošno še nizka. Ce primerjamo cene s plačami, opazimo veliko razliko. Plače so po splošnem računu za posamezne kategorije za 1-3 šilinge (25-75 lir) na uro nižje kot pri nas na Tržaškem. Nasproti temu pa so cene, razien hrane, iste kot pri nas, se pravi za tamkajšnje razmere je blago, obutev, perilo in podobno zelo drago. Poleg tega ni kakovost izdelkov na primerni višini.
Plače in mezde se sukajo nekako med 8010-1700 šilingov brutto mesečno. Poleg tega nosijo delavci in nameščenci celotno breme socialnih dajatev in ne dobe za'o nobenih posebnih doklad, niti družinskih. Nasprotno pa plačujejo delodajalci neprimerno več davkov na poslovni promet; in sicer se obdavčuje na podlagi v enem letu kupljenega materiala in iz tega izdelanih izdelkov. Računi se izdajajo brez vsakršnih kolekov. Za starostno zavarovanje je uvedeno obvezno in prostovoljno plačevanje prispevkov. Delavec, ki poslane samostojen gospodar, lahko nadaljuje z vplačevanjem prispevkov prostovoljno in ima vse pravice kot obvezni plačevale;-. Določena je tudi najvišja mera pokojnine (okrog 4000 šil.) ne glede, kak položaj, funkcijo je imel zavarovanec in ne glede na plačo. Podjetnik-zavarovapec mora seveda ob ‘upokojitvi oddati svojo licenco, nakar ima šele pravico do pokojnine.
Naj navedem še nekaj splošnih cen: izdelana moška obleka stane 850-1200 šilingov (21.000-30.000 lir), moško blago 130-290 me'er; ženska izdelana obleka 160-500, običajno žensko blago 29-198 meter, moške srajre 59-140, moške nogavice 29-198, dežni plašči 395-600, površniki, suknje 400-1200, odeje 45-75, volnene jopice 190-350, bluze 78-180, damske nogavice 20-35, radio 750-3500 šilingov, kolesa 900-1700 šilr, motorji 11.500-14.850 šil.; bencin 3.58 šil. liter. Živila: kava 6-8 šil. io dkg., meso na splošno 22-26 šil. kg, krompir 1.20, če-, bula 2.80-3.20, ohrovt 6, fižol 1-150 šil.,’ korepje 1, solata 5, kruh 3-3.50, sadje na splošno 4-12 šil. kg.
Stanovanja so na splošno tudi draga, vendar pa je tudi tam vpeljana zapora najemnine za stara s'anovanja. Običai-no stanovanje v novi hiši stane 300-400 šil. mesečno. Sicer pa je javna gradbena dejavnost jako neaktivna. Mnogo več grade privatniki, ki pa običajno tudi prodajo cela stanovanja. Zaradi tega je tudi tam mnogo družin, ki so primorane živeti v zasilnih lesenih barakah.
K. S.
NOVA STANOVANJA KOPRU. V Kopru (v predmestju Semedeli) je v gradnji 29 stanovanjskih hiš. V vsaki izmed teh bo 5-6 stanovanj in P° 5-6 samskih sobic (‘garsonjer). Do kopca tega leta bi po načrtu morali dogra* diti že 15 stavb.
Kili MORAŠ VEDETI 0 SOCIALNEM ZAVAR0VANID
Primer starostne pokojnine
Zaradi lažjega pregleda in bol.šega razumevanja navidezno precej zamotanega preračunavanja pokojnin za invalidnost in starost, bomo pa primeru, ki je seveda za vsakega zavarovanca različen .pojasnili višipo starostne pokojnine.
Zavarovanec, ki je v juniju letos dosegel 60 let starosti (moški) ter takoj vložil prošnjo za slatostno pokojnino in plačal doslej 240 mesečnih prispevkov, bo prejemal od 1. julija letos naslednjo pokojnino:
Zavarovanec ima pravico do pokojnine, ker je od začetka zavarovanja preteklo nad 15 let, ker je star 60 let in ker je plačal nad 180 mesečnih prispevkov, kakor določajo pogoji.
Kakor je razvidno iz njegove osebne knjižice (Libretto personaie per le assieurazioni obbligatorie) je plačal skupno L. 19.400 osnovnih prispevkov, od katerih Lir 2400 pred 30. aprilom 1939., Lir 1800 v razdobju od L maja 1939. do 31. marca 1943, ter Lir 15.200 od L aprila 1943. do junija 1955. Najprej moramo vse prispevke izenačiti, in sicer:
L L. 2400x270% do 30. 4. 1939 L. 6.480
2.	L. 1800x150% od 1. 5. 1939.
do 31. 3. 1943	L. 2.700
3.	L. 15.200 od 1. aprila 1943.
do junija 1955	L. 15.200
Skupno L. 24.380
Osnovna pokojnina bo torej znašala:
a)	od prvih 1500 lir	x 45%	L.	675
b)	od drugih 1500 x	33%	L-	495
c)	od ostalih 21.3800 lir x 20%
(24.380 — 3.000)	"	L.	4.2,76
Osnovna pokojnina	skupno	L.	5.446
na leto.
Naš zavarovanec ima ženo in še enega 15 letnega otroka. K osnovni pokojnini moramo prišteti še eno desetino zneska, to je 544 lir in 100 lir državnega prispevka, tako bo skupna osnovna pokojnina znašala Lir 6.090 (Lir 5.446 + 544 + 100) na leto. Ta znesek moramo pomnožiti s 45, da dobimo dopolnilno pokojnino, ki jo sestavljajo osnovni 1/45 in dopolnilni prispevki 44/45
Letna starostna pokojnina bo znašala (6.090 x 45) =; L. 274.050, kar je enako L. 22.837,50 na mesec, oziroma zaokroženo L. 22.850'. Vsaka dva meseca bo torej naš upokojenec prejel L. 45.700 pokojnine, v mesecu decembru pa še trinajsti mesec, to je L. 22.850.
Ce bi čez eno leto po upokojitvi umrl, bi njegov otrok, ki bi bil takrat star 16 let, prejemal pokojnino za potomce še dve leti, če bi se ne preživljal z lastnim delom, in sicer v razmerju 20% o-četove pokojn'ne .To je vsako leto Lir 54.810. Vdova bi prejemala polovico ali 50% pokojnine, to je L. 137.025 na leto, do nove poroke ali do smrti, če bi se ne poročila .
ZAKLJUČEK
Kdor je zvesto sledil našim člankom »Kaj moraš vedeti o socialnem zavarovanju, si je lahko iz zgoščene vsebine
ustvaril vsaj približno sliko o prispevkih in dajatvah ter namenih socialnega skrbstva, ki ga upravlja ena izmed glavnih socialnih ustanov, to je »Državni zavod za socialno skrbstvo« - INPS. Ugotovil je lahko velik obseg, k; ga je v sodobnem življenju družbe zavzelo napredujoče socialno skrbstvo, katero pa je — na žalost - še daleč od popolnosti in socialne pravičnosti. Vendar je treba priznati, da se ‘Socialno skrbstvo iz leta v leto boljša jo izpopolnjuje, kali- kažejo primerjave s preteklimi leti, ki so najlepše merilo njenega postopnega dviganja. Poleg Zavoda za socialno skrbstvo, katerega delovanje je mnogostransko, pa delujeta še dve špe-cializirani ustanovi za socialno skrb tvo to je »Državni zavod za bolezensko zavarovanje« - INAM, ter »Državni zavod za zavarovanje proti nezgodam jia delu« - INAIL- Obe ustanovi znatno prispevata k izboljšanju celotnega u-stroja socialnega skrbstva. Sodijo, da gre skoraj tretjino vsega narodnega dohodka skozi blagajne teh treh ustanov, kar je nov dokaz njihove prvovrstne važnosti. Samo »Zavod za socialno skrbstvo« - INPS je na primer leta 1953 izplačal raznih socialnih daja ey za 548 milijard lir, leta 1954, to je lani, pa za 603 milijarde lir. Od tega zneska je šlo lani: za pokojnine 243 milijard lir; za podpore brezposelnim 20 milijard; za družinske doklade 300 milijard; za do-
polnitev delavskih mezd 3 milijarde ter za zdravniško pomoč 37 milijaid lir.
Se bolj zanimiva bi bja primerjava socialnega skrbstva med raznimi državami sveta. Znano je namreč, da so nekatere naprednejše države že daleč pred nami, posebno skandinavske, kjer socialno skrbstvo zajema prav vse sloje prebivalstva. Prav letos smo prj pas napravili velik korak naprej, ko je bilo prvič uvedeno obvezno bolezensko zavarovanje tudi za neposredne obdelovalce zemlje, ki je zajelo kakih sedem milijonov oseb. Napovedujejo tu-’ di obvezno bolezensko zavarovanje za družine obrtnikov. Tako se vztrajno bližamo najvišjemu cilju socialnega skrbstva: splošnemu zavarovanju vsega prebivalstva!
Naš namen je bil zbudili večje zanimanje za tat vprašanja med našimi či-tatelji vseh slojev, vendar zaradi obširnega gradiva in omejenega prostora nismo mogli izčrpneje obravnavati celotne tvarine.
V podatke o višini zavarovalnih prispevkov ter o dajatvah smo vnesli vse spremembe, do katerih je priš o do objave le razprave. Nadaljnje spremembe pa bomo sproti objavljali v »Gospodarstvu«, da se bodo naši č.tatelji lahko sproti seznanjali z razvojem tega važnega področja narodnega gospodarstva.	F. V.
(Konec)
Oholi 600 vagonov jabolh v Brhlnih
Organizacija izvoza v Nemčijo, ČSR in Poljsko
Koper, 30. oktobra 1955
Ze več let (od leta 1949) niso beležili na brkinsko-vremskem področju tako dobro in obilno letino jabolk kot letos. Računajo, da bodo na tem področju nabrali letos okoli 600 vagopov tega sadja.
Da bi bil odkup po ustreznih cenah že v naprej zagotovljen — kar je najbolj važno — ip pravilno organiziran, je Okrajna zadružna zveza v Kopru, v katere območje spada po povi upravni ureditvi tudi navedeno področje, storila v sporazumu z zadružnimi organizacijami in odkupnimi podjetji vse potrebne zadevne ukrepe.
Tako se ves odkup vrši izključno po kmetijskih zadrugah. S tem ukrepom se je preprečila vsaka špekulacija in navijanje cen, tako da pridejo letos tudi direktpi potrošniki do tega zdravega sadja po razmeroma zelo nizkih cenah. Na drugi strani omogoča izključni odkup preko kmetijskih zadrug, da se blago pravilno in lepo sortira.
Zelo važno je tudi dejstvo, da bo lahko kmet-pridelovalec z lahkoto prodal po vnaprej sporazumno določenih ugodnih cenah ves svoj pridelek.
V zvezi z organizacijo odkupa jabolk na omenjenem področju je glede na kvaliteto določeno, da bodo 100 vagonov izvozili; 300 vagonov je namenjenih za domačo (interno) po'rošn:o; 200 vagonov pa za predelovalno industrijo.
Od navedenih količin bo med letoš-
njo kampanjo odkupilo podjetje »Fruk-tus« iz Kopra 200 vagopov,.tovarna »Ar-rigoni« v Izoli za industrijsko predelavo 50 vagonov, ostale količine pa bosta odkupovali podjetji »Flores« iz Šempetra pri Gorici in »Slovenija-sadje« jz Ljubljane.
Glede na to, da je brkinsko področje, kar zadeva sadje, slcoro popolnoma neokuženo ,bo večji del izvoza šel v Zahodno Nemčijo, ostali del pa v Vzhodno Nemčijo, na Poljsko in Češkoslovaško.
Dne 16. oktobra letos, je bila odprta v Ilirski Bistrici sadjarska razstava. Ta razstava je pokazala, da daje brkin-sko-vremsko področje posebno lepa ip zdrava jabolka, toda preveč različnih sort, kar otežkoča plasman na zunanjih tržiščih. Da se to s* anje popravi, je Sadjarski inštitut v Ljubljani v sporazumu z oblastnimi činitelji in Zadružno zvezo ugotovil sorte jabolk, ki naj se na tem področju forsirajo, da bi se s tem zunanje tržišče znatno razširilo in seveda povečala reptabilnost gojenja v glavnem v korist brkipskega kmeta.
NOVA MLEKARNA V BUJAH. V Bujah bodo odprli novo mlekarpo, ki bo sprejemala okoli 50 hektolitrov mleka na dan. Mleko bodo dovažali tudi s podeželja Buzeta in Poreča. V mlekarni bodo izdelovali maslo ip sir. Mleko pameravajo izvažati tudi v Trst.
Oglašajte v ,,Gospodarstvu
<< f
PRIZNANO MEDNARODNO AI/TOPOEVOZNIftO PODJETJE
Tu A. GORIZIA.NA.
G0RIZIA - VIA DIICA DA0STAN. 88 • TEL. 28-45 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
si Cm a
IMPORT
EXP0RT
TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi st. 94-252 privatno 26-364
TELEGRAM :	SICMAMARE
SPECIALIZIRANI' PODJETJE ZA MEDNARODNI ‘'REVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
GORIZIA-GORICA
VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32
ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdravnili-lflrarg Ustno In zobno bolaznl) zobne protezo
Sprejema od 9. do 12. in od 19. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. Ivogal Ul. Carducci) tel, 37-1J B
I S T
TUŠI, UL. CARDUCC115 - TEI. 29-65G Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala

IMPORT - EXPORT
(i. (i.
Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TltST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 302X4 - Scalo Legnami 1)0710
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEAPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
avtoprevozniSko
PODJETJE
/I. POŽAR
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-3,3
Prevzemamo Ksakovmlne prevoze za tu In inozemstvo. Postrežba hitre. Gene ugodne
Tihdka
SILA. JOŽEF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
JUGOUNIJA
RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami:	Telefoni;
JlGULINIJil - RIJEKil	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter: JUG0MNE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PK0GE Z/N3 JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA usakih 19 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 19 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
MAGAZZINI del C0RS0	
Trieste - Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043	
D G dežnih plaščev A površnikov J jop in hlač	Jlik
montgomerjev 1 za MOŠKE, ŽENSKE	
| in OTROKE	O ghpto, M imSa
1 po najnižjih cenah A	l
ZANESLJIVA	TRGOVINA
-SPADAR0-
SPEOIOIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 39-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI SERVOLA TEL. 96-847
SCALO LEGNAMI -PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 42 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADUPEDIT
GOSAD
PROIZVODNO TRGOVINSKO PODJETJE
Ljubljana, Prečna 4, tel. 30-329
PROIZVAJA: odlično čajno mešanico ..Planinski čaj *, razne zdravilne čaje, dišavice za kuho in kuhin ske začimbe, krmilni prašek REDIS0L, razne mešanice za kozmetično in prehranjevalno industrijo. Dobavlja razne droge farmacevtski industriji in lekarnam
IZVAŽA: suhe in sveže gobe zdravilna zelišča in eterična olj >
RAZZANELLA UMBERTO
TRST - UL. F. VENEZIAN B Tel. 24-197
Zaslopoili za Trsi, Videm, Gorico io FLRJ
SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin.
VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki.
CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev.
NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA D. L0LI -
Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMdELLIna natto in sanitarni predmeti.

m§§
PRILIKOM VAŠEG POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIN ENGLESKIH ŠT0E0VA
TRST - ULICA SAM miCOLO’ BR03 22 - TELEFOM 31-138 - TRST
PRODAJA M UELIR0 I MAM) ORIGIMAUIH ENGLESRIH ŠTUEOVA ZA MUŠRA 1 ŽEMSRA ODI JELA DZ mAJAIlŽE C1JENE.

TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnih trgih s kavo vlada mrtvilo. Izvedenci trdijo, da bo negotovost trajala še nekaj mesecev, ker so še nejasne smernice, ki jih bo nova brazilska vlada narekovala na finančnem in ekonomskem področju.
Na tržaškem tranzitnem trgu se zanimajo zlasti za kavo vrste Minas, Santos in za srednjeameriške vrste. Cene pripravljenega blaga v prosti luki so naslednje: Minas 2 52-53 prostih dolarjev 50 kg; .56-57 dolarjev v klirim-gu; Rio 5 47 prostih dolarjev in 52-53 dol. v kliringu; Victoria 7 33-34 odnosno 34; Victoria 5 41 dol. odnosno
44	dolarjev; Kostarika 585-600 šilingov; Uganda w. & cl. 320-322 šil. Kava že vkrcana aji pripravljena za vkrcanje stane fco vagon - odhod prosta luka Trst: Minas 2 50-51 dol.; Rio 5
45	dol.; Kostarika HGA 560 570 šilingov proti vkrcanju v novembru-decem-bru in decembru-januarju; Kostarika SHB 580-590 šil. proti vkrcanju v no-vembru-decembru in decembru-januarju; Uganda w. & cl. 305-320 šil.; Tan-gapika A in AA 570-620 šil. Kenya A 560-620.
Čepe kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Rio N. Y. 5 43,50; Rio N. . 3 46,50; Santos Superior 68,50; Santos extra prime good to large bean 73; Victoria 5 good to large bean 39; srednjeameriška kava v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Haiti naravna XXX 59,50: Salvador naravna 65; Kostarika 73 50; arabska kava, v šilingih za 50 kg c.i.f.: Gimma 420; Moka Hodeidah 1	465;
afriška kava, v šilingih za cwt c.i.f. Uganda oprana in prečiščena 317; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg c.i.f.: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 282.
Povprečne čepe ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg peto ponovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1430, Rio N. Y. 3 1450; Santos Superior 1680; Santos extra prime good to large bean 1720; Victoria 6 good to large bean 1360; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1690; San Salvador 1750; Kostarika 1870; arabska: Gimma 1530, Moka Hodeidah 1 1655; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1340; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1325.
SLADKOR
TRST. Kvotacije madžarskega sladkorja so ostale neizpremenjene — 116 dolarjev za tono fco prevoz Trst. Angleški sladkor stane 42/6/3 funta šter-linga za tono c.i.f. Trst. Nekoliko dražji je belgijski sladkor, ki kvotira 575 frankov.
KAKAO
TRST. Good fermented Gold Coast main crop stane 267/6 šilingov za 50 kg c. i.f. Trst proti vkrcanju v okto-bru-decembru in povembru-januarju, 270 šil. proti vkrcanju v decembru-februarju in 272/6 proti vkrcanju v j an uar j u-m are u.
POPER
TRST. Na trgu s poprom so razmere težke. Ponudba prevladu'e nad povpraševanjem. Zaloge starega pridelka so še obilne. Po zadnjih vesteh z vira proizvodnje popuiajo Sarawak črni special po 235 šil. proti vkrcanju v novembru. 232 proti vkrcanju v decembru in 230 proti vkrcanju v januarju: vrsta Malabar stane 285 šilingov prod vkrcanju v novembru, 280 proti vkrcanju v decembru jn 275 proti vkrcanju v januarju; vrsta Muntok stane 342/6 šil.; vrsta Tellicherry stane na viru proizvodnje 297 šil. proti vkr-a-nju v novembru, 292/6 šil. proti vkrcanju v decembru in 287/6 proti vkrcanju v januarju.
Italijanski trg
Italijanski trg z mehko pšenico je oživel zaradi večjega povpraševanja mlinov. Cene trde pšenice so še vedno izredno visoke; pridelovalci ne razpro-dajajn svojih zalog ker upajo, da bodo v prihodnjih mesecih lahko še draže prodajali. Koruza gre dobro od rok, ker je nastopila doba pitanja prašičev. Cene so visoke. Trg z neoluščenim in oluščenim rižem je miren.
Na trsu s klavno živino je še precej živahno. Za debele prašiče je veliko zanimanje, dočim je po prašičkih za rejo povpraševanje majhno.
Cene masla so dosegle skrajno nizko ravem Na trgu s sirom so razmere neizpremenjene.
V nekaterih pokrajinah predvidevajo slab pridelek oljk. To seveda vpliva na cene olivnega olja. Trgovanje z vinom se normalno razvija; večje je zanimanje za vina novega pridelka, zlasti pa za boljše vrste. Dobro se prodajata sveže sadje in sezonska povrtnina. Visoke so kvotacije l;mon, pomaranče in mandarini pa še ne gredo od rok. Mandeljni so dosegli rekordno ceno; kljub temu cene še naraščajo. Po paradižnikovi mezgi ni povpraševanja.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 6900-7100, dobra 6700-6900, navadna 6600-6800; koruza rumena marano 6250-6350, bela 4750-4800; oves 5400-5500; inozemski oves 5300-5400; inozemski ječmen 4800-4850, inozemska riž 4150-4200; moka iz mehke pšenice tipa «00» 8800-9500, tipa «0» 8400-9200, tipa «1» 8100-8700, tipa «2» 76CO-8300; pšenični otrobi 4750-4850; pšenični
zdrob tipa «0» 11.300-11.400, tipa «1»
10.800-	10.900; bela koruzna moka 5900-6100; rumena koruzna moka 7100-7200.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5800-6000; Pierrot 5600-5800; Ardizzone 5700-6000; Maratelli 5900-6300; Rizzotto 6100-6400; Razza 77 5800-6100; R. B. 6300-6600; Arborio 6900-7300. Oluščeni riž: navaden 9400-9700; Pierrot 10.200-10.500; Ardizzone 10.800-11.000; Mara-telli 11.500-11.800; Rizzotto 11.600-11.900; Razza 77 11.700-12.000; R. B.
11.800-	12.100; Arborio 13.800-14.500.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci I. 675-725. II. 575-625; zaklani piščanci I. 825-875. II. 700-750; inozemski zmrznjeni piščanci 600-700; žive kokoši 525-600; žive inozemske kokoši 525-600; zmrznjene kokoši 725-775; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; zaklane pegatke 825-875; zaklani golobi 825-875; zaklani purani 725-775; zaklane pure 800-850; inozemske zmrznjene pure 400-500; žive race 425-475; zaklane race 550-600; zaklane gosi 400-475; gosi za rejo 800-1100 lir komad; živi zajci 360-400; zaklani s kožo 460-500: zaklani brez kože 480-540; sveža jajca I. 39^40; zmrznjena jajca 29-30; navadna jajca 37,50-38; inozemska sveža jajca 27-36.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave breje (prvesnice) težke 5 stotov 135.000-200.000 lir glava; telice 2 stota težke 650-80.000; vprežna živina voli 300-335 lir kg žive teže; krave 200-260.000 lir glava; klavna živina:	voli 6 stotov
težki 5 stotov I. 310-370, IT. 220-280; 6 stotov I. 300330, II. 220-250; junci težki 5 stotov I. 310-370, II. 220-280;
telički 420-500; molzne krave 180-
250.000	lir glava; prašički Large White
430-470; prašički 15-20 kg 410-435, 20-25 kg 405-425; suhi prašiči 30-50 kg 360-400, 50-80 kg 330-370; debeli prašiči 100-150 kg 320-340,	150-200 kg 340-
355; 200-250 kg 355-370; plemenske svinje za rejo 30 kg težke 450-490 lir kg; konji za delo 180-220 lir kg ali 80-
110.000	lir glava; konji za zakol I. 220-230 lir kg, H. 180-190; žrebeta za zakol 270-290; mezgi za dejo 90-100 lir kg ali 60-65.000 lir glava; mezgi za zakol I. 160-170, IT. 130-140 lir kg; osli za delo 85-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 130-140 hr kg, H. 110-120; ovce 180-220; jagnjeta 350-370.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh 'česen 30-40 lir kg; kar-čofi 80-105 komad; korenje 38-40; koromač I. 45-50, II. 18-25; ohrovt 20-45: paradižniki Riviera 60-90; bučice 90-100; špinača 60-70 fižol v stročju 60-90; cikorija 30-50; solata endivija 40-70; krompir biptje francoski 34, belgijski 35-36, holandski 39-41.
Bele pomaranče 60-80; kaki 30-35; jabolka delicious I. 80-120; II. 40-60; navaden kostanj 30-65, kostanj maroni 80-130; smokve v venčkih 125.
KOŽE
FIRENZE. Cene za kg fco skladišče prodajalca brez davkov; surove kože: teleta 3/8 660-720 lir, 8/12 450-500; teleta z glavo in prednjimi parklji 12/30 330-350; voli z glavo in sprednjimi parklji 30/40 280-300, pad 40 kg 200-220; toskansko jagnje za kožuhe 350-450, za rokavice 250-350; jagnje meri-nos 300-350; zajci 350-400 lir.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) .... Koruza (stot. dol. za bušel) .... NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)..........
Cin (stot. dol. za funt)............
Svinec (stot. dol. za funt) ....
Cink (stot. dol. za funt)...........
Aluminij (stot. dol. za funt) . . .
Nikelj (stot. dol. za funt).........
Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro dol. za steklenico .	.	.
Kava (stot. dol. za funt Santos 21	. .
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono] ....
Cin (f. šter. za d. tono)...........
Cink (f. šter. za d. tono)..........
Svinec (f. šter. za d. tono) ....
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
4. 10.	18. 10	31/10
202.5/8	201‘/g	204«/4
131 ‘/z	127	12873
	45.50	45.80
96.25	06.12	96-75
15.50	15.50	15.50
13,-	13.-	14.75
24.40	24.40	24.40
64.50	64.50	64.50
33.25	34,-	34.55
278.-	280,—	284.-
57,—	57.50	57.25
360-	354.‘/a	371-
748 V*	762.—	701 —
91 V,	91.3/4	91 -
107 —	1073/4	loevs
464,-	456.40	435.90
Baker se je spet nekoliko povzpel, toaia pre šnjie visoke ravni ni več dosegel. Oena cina je čvrsla. To velja tudi glede kavčuka in zlasti koruze.
ŽITARICE
Cena pšenici se je v Chicagu dvignila v tednu do 28. oktobra od 200 7/8 pa 202 1/8 stotinke dolarja za bušel. Se bolj je skočila cena koruze, in sicer od 124 7/8 na 127 1/8 s otinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Formoza je kupila v Chicagu 1,220.500 bušlov pšenice, Grčija pa
900.000	bušlov, prav tako je ameriško ministrstvo za kmetijstvo poseglo na trg. Američani kupujejo velike množine koruze za prašiče. V tej sezoni so cene žitaricam poskočile za 11% bolj kakor lansko leto v tem času. Splošno je bil pridelek izvep Združenih ameriških držav zelo obilen. Računajo, da bo posegla na trg tudi Sovjetska zveza. Dne 26. oktobra se je v Ženevi začela mednarodna konferenca za sporazum o žitu.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju le malo piha; 28. okt. je znašala v New Yorku 3,26 (teden poprej 3,27) stotipke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Računajo, da bo Sovjetska zveza kupila večje količine sladkorja ,in sicer okoli
300.000	ton. Vse kaže, da države-soy-jetske zaveznice ne bodo v Evropi nastopile kot izvoznice. Zmrzal je poškodovala trspe nasade v Argentini in Braziliji. — Cena kave je v New Yor-ku v tednu dO’ 28. okt. popustila od 51,85 na 50,05 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Na trg prihaja povi pridelek, ki pritiska na cene. V ZDA je mednarodna konferenca, na kateri skušajo doseči sporazum za ustalitev cene. — Kakao je v New Yorku notiral 30,95 (teden poprej 31,00) stotinke dolarja za funt. Američani cenijo pridelek na Zlati obali
80.000	ton. .Zaloge v ZDA so obilne.
VLAKNA
•Cena bombaža se je v New Yorku v tedpu do 20. okt. dvignila od 34.25 na 34,35 stotinke dolarja za funt prod takojšnji izročitvi. Izven Združenih ameriških držav proizvodnja bombaža še vedno napreduje. Po podatkih mednarodnega odbora za bombaž bo kmalu presegla proizvodnjo v Ameriki. Kmalu ne bo svet navezan več na a-meriško proizvodnjo. V Liverpoolu je cena za ameriški middling proti izročitvi v novembru napredovala od 31.25 na 31,38 penija za funt; v Aleksandriji karnak od 73,59 na 73,76 talarja za
kantar, ašmuni je nazadoval od 57,
na 52,02.	— Cepa volpi se dviga. V
New Yorku je za suint napredovala od 127 na 128 stotinke dolarja za funt. Na dražbah v Londonu je cena poskočila tudi pa 7,5%; cena česane volne vrste 64’s B v Londonu 103 1/2 penija za funt (102 3/4 tedep poprej). Svetovno potrošnjo y letošnjem letu cenijo pa 2.589 milijonov funtov. Med potrošnjo in ponudbo bo vladalo ravnovesje. Poraba je zlasti napredovala v ZDA in pa Japonskem. V bližnji sezoni bo potrošnja znašala 2.615 niili-jonov funtov; sedanje zaloge zadostujejo za 4 mesece. Razvrednotenje argentinskega peza, ki je sledilo razvrednotenju paragvajske valute, bo vsekakor vplivalo na izvoz volne.
KAVČUK
Cena kavčuku je v Londonu poskočila od 41,80 na 42,40 v tednu do 28 okt. V Londonu je cena za vrsto RSS napredovala od 34 1/2 na 35 penija za funt pri kupcu in od 34 3/4 na 35 1/4 penija za funt. Ameriška vlada noče prodajati blaga iz svojih strateških zalog. Indonezija je znižala izvozne caripe. Več proizvajalcev pnevmatik je v ZDA povišalo cene za 1 1/2 do 5%. Potrošnjo v letu 1955 cenijo na 1,860.000 ton, in sicer za 10.000 top večja kakor proizvodnja naravnega kavčuka. Da bi pokrili ta primanjkljaj so zlasti v Nemčiji in Franciji razvili proizvodnjo sintetičnega kavčuka.
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra je v Nevv Yorku v tednu do 28. okt. napredovala od 38,25 pa 41 stotipke dolarja za funt. Čile je že prodal svojo proizvodnjo v prvem polletju 1956, ki bo dosegla 220.000 ton. Veliko je povpraševanje po čipu. Potrošpja cipa v lanskem letu je dosegla 6,300.000 ton. Računajo, da bo verjetno letos še višja. Proizvodnja Velike Britanije in Združenih ameriških držav bo v prihodnjih dveh letih napredovala za 20 odst. V New Yorku je cin napredoval od 93 pa 95 stotinke dolarja za fupt. Poskus, da bi ceno cinku dvignili ni uspel. Cink Saipt Louis je nazadoval od 13 na 11.97. Lito železo je 05'alo pri ceni 58 dolarja za topo. Buffalo prav tako pri tej ceni, staro železo 44,50 (teden poprej 44,83). Antimop Laredo neizpremenjen pri 33 stotinke dolarja za funt. Živo srebro 28. okt. peizpremenjepo pri 270-275 dolarja za steklenico. — Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 28. oktobra: cip 925 DM za 100 kg. svinec 144,21 in cink 120,95 DM za 100 kg.
VALUTE V MILANU
19.10. 55 31.10.55 Min. Maks.	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	65	65				
Funt šterling	6.175	6.225	6150	6.225
Napoleon	4.300	4.250	4.200	4.300
Dolar	637,—	636	636	637
Franc, frank (100)	166.—	165	164,—	167,-
Švicarski frank	149.—	148.50	148.50	149.50
Funt št. papir	1.660	1.670	1.660	1,670
Avstrijski šiling	23 90	23.50	23.25	23,00
Zlato	724	724	722	724
BANKOVCI V CURIHU
31. 10. 1955
ZDA (1 dol.) 4.283/s Belgija (100 fr.) 0.511/ Anglija (1 f.št.)	11.22	Holand. (100 fi.) HO.BO
Francija (100 tr.i	1.10	Švedska (100 kr.)	00 50
Italija (100 lir)	0 67V4	Izrael (1 f.št.)	].0O
Avstrija (100 š.)	15 16	Španija (100 pez.)	0.78
Cehoslov.	—.—	Argent (100 pez.) 16!/4
Nemč. (100 DM) lOI.*/«	Egipt (1 f.št.)	10.3/4
	19.10. 55	31.10. 55	Min.	Maks.
Južna železnica	1.780	1,795	1.780	1.842
Splošne zavarov.	20.650	21.230	20.650	21 540
Assicuratrice	5.400	5,400	—	—t—
Riun. Adr. Sic.	7.350	7,700	7.350	7.700
Jerolimič	8.350	8.350						
»Istra-Trst«	650	655	650	665
»Lošinj«	9,000	9.350	9.000	9.350
Martinolič	5,050	5.330	5.050	5.350
Premuda	21 000	21.000	—		.	
Tripkovič	19.450	19.100	19.100	19.450
Openski tramvaj	2.500	2.500	—	_ 	
Temi	399,-	374,-	374	409,-
ILVA	624.—	640	619	640,—
Zdr. jadr. ladjedel. 475.—		460	460	475,—
Ampelea	1,400	1.400	—		
Arrigoni	1.000	1.000	—	—.—
rCStnm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58
Tli lila to delala todeže RazkUŽUjll semena
Mošt v sod, pikon v zemljo! To staro pravilo kraških vinogradnikov je še vedno veljavno. In tudi mora tako o-stati, ker v kmetijskem gospodarjenju ni daljših presledkov. Tega se naš kmet zlasti kot vinogradar dobro zaveda. Sploh je resnica, da se v primeri z drugimi kme-Jtijskimi ivtejjami za vinogradništvo še najbolj stalno zanima jn si prizadeva za čimbolj uspešnof (napredno) vinarje^ nje. Ni pa s tem rečeno, da je v tem že dosegel zadovoljivo strokovno višino. Ali: v marsičem smo zaostali!
Trg je močno nasičen z vi-
Povzročatelji raznih rastlinskih bolezni so glivice, katerih trosi so pogostokrat na zelenjadnih semenih, ne da bi jih Videli, ko pa pridejo s semeni v zemljo, ovirajo kaljenje in pozneje rast ter kvarijo pridelke. Ker ne vemo, a-ii je seme zdravo in neokuženo, je prav, če vsa semena pred setvijo razkužimo. Razkuževanje je potrebno, če so semena kupljena ali doma pri-
žila, 1 kg fižola ali graha pa razkužimo že z dvema gramoma razkužila.
Rastlinske bolezni pa ne pridejo na rastline samo s semeni, ampak pogostokrat tudi po zemlji. - Na -gredah, kjer redno pridelujemo sadike raznih zelenj-adij posebno v toplih gredah.
golazen. Za 1 kub. meter prsti je treba 1 liter žveploog-Ijika.
DOBRA LETINA V ITALIJI Kmetijski minister Colom-bo je med razpravo o proračunu v parlamentu izjavil, da je bilo letošnje leto v Italiji eno izmed najboljših po
stokrat okužena, kar povzroča razna obolenja mladih sadik, n. pr. črna stebelca, pad-avič-nost, rjo na koreninah itd. Zemljo so okužili razni v zem-. .	tv- •	, -	■ Iji ostali deli prejšnjih oku-
delana. Ker je razkuževanje žJenih rastUn. Kužilo se pogo-
semen preprosto ter poceni, ne bomo opustili tega važnega in koristnega dela. Mnoge semenske trgovine prodajajo že razkužena semena, kar je
nom in je zato toliko večja na vrečicah tudi označeno.
konkurenca. Res je tudi, da so nas politične razmere potegnile v takšne okoliščine, ki niso naklonjene kmetijstvu, Vendar je vinarstvo nasproti drugim kmetijskim vejam na najboljšem. To- je pripisati
Razločujemo mokro in suho razkuževanje. Oboje je dobro. Mokro razkužujejo seme navadno kmetovalci, ki potrebujejo veliko semena. Za vrtnarje, pridelovalce vrtne ze~ lenjadi in sočivja je bolj pii-
tem-le dejstvom:	Za to vejo ročno suho razkuževanje, za
se, kot že rečeno, razmeroma najbolj zanimamo in imamo zato največji uspeh. Drugič: Ne smemo pozabiti, da imajo naši kraji razen svojih pomanjkljivosti tudi veliko prednost, ki obstoji v tem, da so vsi pridelki in torej tudi vino okusni. Tretjič; Iz naše
kar uporabljamo razkužila v prahu. Znano in prav dobro je razkužilo »ceretan« in »ce-rezan«.
Za razkuženje določeno seme stresemo v primerno steklenico, na seme pa določene količino razkužila v prahu. Steklenico zamašimo, če ima
je zemlja p^o- vojnj Pridelek je bil splošno za 10% večji kakor lansko leto in 22% večji kakor leta 1938. Izredno dobra je bila letina za pšenico; saj so pridelali 92 milijonov stotov pšenice, Cene kmetij skih pridelkov so približno 60,5-krat višje kakor leta 1938. Zelo je naraslo število traktorjev, in sicer od 50.000 v letu 1948 na 125.000 v letu 1954. Letos so kupili novih 21.000 traktorjev. 100 LET POGOZDOVANJA NA KRASU
Letos poteka 100 let, odkar so na Krasu pričeli s sistematičnim pogozdovanjem. Po drugi svetovni vojni se je pogozdovanje nadaljevalo. Z novim gospodarskim zakonom je bilo poostreno nadziranje nad sečnjo. Na Krasu v Jugoslavi-
sto razmnoži in okuži nove setve. V tem primeru je nujno potrebno, da razkužimo zemljo.
V	ta namen pomešamo manjšo količino prsti, n. pr. eno ali dve samokolnici, z razkužilnim prahom. Dobro z razkužilom premešamo prst zamešano z ostalo prstjo, ki jo v roku 14 dni nekajkrat premečemo, da se razkužilo dobro premeša z ostalo prstjo. Po 14 dneh je vsa prst razkužena in jo lahko porabimo za setev ali sejanje.
V	zemlji, toplih gredah in v kompostu so pogostokrat tudi razni živalski škodljivci, kakor: strune, ogrci, bramorji, razne gosenice itd. Vso to golazen uničimo, če napravi-
ga semena; očistili 85 heK-rov gozda; rua novo zgra® 73 km zaščitnega zidu ob lezniških progah in ob n®' kulturah; postavili 51 km graj in skopali 186 km o6! rovalnega jarka ob žel®2; cah. Za ta dela so potr®-okoli 90 milijonov dinarj' Na Krasu je okoli 11.000 ^ tarov gozda s povprečno z® go 90 kub. metrov na helrt*« nekaj več je degradira1 gozdov z zalogo 40 kub. r; -1 trov na hektar, nekaj nad p hektarov pa je površine, raščeme z grmičevjem. Na # su porabijo okoli 80.000 H metrov lesa na leto; letni P] rastek v gozdovih pa d' komaj 56.000 kub. metrov, koli 36.000 kub. metrov I* posečejo kraški kmetje na gozdnih površinah.
TRTA
RAZLIKA MED CENAMI P1 ^ DELKA PRI PRIDELOVM-p IN TRGOVCU
Kakor lansko leto je tudi tos izšel Letopis o italija-ns*1 T * A ž" :.

kmetijstvu - Annuario deli’Al ^ coltura Italiana, ki ga je iz ( Institut- za kmetijsko gaspbjj i stvo (Isitituto Naziomale di P nomia Agraria). Knjiga obSj 678 strani m stane 3.500 lir. ki kritik poudarja zlasti, d3 i( leiopis moral posvetiti večjo-' ^ zorpost vprašanju razlike

----j ----- ----- ------ ------- ^	cict oc oculuc:	inc-oct	----,------
edinstvena kaplja po svojem in pri tem opraši s kužilom. pa je treba velike previdnosti.
prijetnem okusu in vsebovanih p0 sstvi se kužilo, snoveh (mlečna kislina, žele- prijelo semena, v zo, barvilo), ki krepijo zdrav- viagj raztopi, razkuži pri tem
uživamo v
je, seveda če ga primerni količini-.
Te prednosti so- za nas velikega) gospodarskega pom-ena in jih zato ne smemo prezirati.
Je razumljivo, da težimo za čim večjim in boljšim pridelkom. Kakovost (dobrota) vina se pomika vedno bolj v o-spredje. Na to ne smemo pozabiti. Glede enega in drugega (količine in njene- kakovosti) odločata dva činite-lja: narava (vreme) in vinogradnik. čimbolj umno vinogra-darimo, tembolj uspešno se borimo proti škodljivim učinkom narave (proti suši, moči, rastlinskim in živalskim škod-
seme, pa tudi zemljo nepo-sredo okrog semena.
Poraba razkužila je majhna. Za 1 kg semena zelene, korenja, kapusnic in drugih drobnih semen zadostuje že 3-5 g suhega razku-
Kmet In vrtnar v novembru
Na polju in na njivi. Na Krasu moramo v tem času pobrati vse poljske pridelke, tudi peso in repo, ker nas lahko iznenadi hujši mraz; to so pokazali prav zadnji dnevi oktobra. Na njivi lahko ostanejo še ohrovt ali vrzote in broklji ter morebitne pozne
Ijivcem) in tem boljši je naš vrste cvetače. Kadar spravljaš
vinski (in seveda tudi drugi) pridelek.
Mnogo je še nedostatkov, ki zmanjšujejo pridelek in bi jih bilo treba zato odpraviti. V naslednjem hočemo navesti le naj glavne jše.
zadnje pridelke dvoletnice, odberi naj lepše rastline za Semeniče, peso, zelje, repo itd. Semeniče shrani v primernem prostoru (pred kletjo), da ne
zmrznejo in postavi jih s ko- šana krma gre prašičem bolj
reniko v nekoliko vlažen, po Danes je na dnevnem redu možnosti sladkovodni pesek.
vprašanje delovne moči. Ni delovnih moči, in kolikor so na razpolago, so drage. Radi tega smo prisiljeni omejiti se na manjšo obdelovalno površino, v tem primeru na manjše število trsov in gledati, da delovno silo kolikor le mogoče nadomestimo z vprežno živino ali s strojem. To pa je mogoče, če je med trsnimi vrstami dovoljna razdalja. Tako rešimo še druga vprašanja, ki so za uspešno delo zelo važna: trta dobi svoj življenjski prostor (dovolj prostora in hrane za rast in rodnost),
Na prosto njivo navažamo gnoj in preorjemo zemljo za setev jarega žita in tudi za saditev krompirja. V pozni jeseni pognojena in preorana zemlja je za pomladansko setev najboljša, ker se v njej gnoj v zimskem času dobro predela in zemlja ohrani v sebi svojo zimsko vlago. Skrajni čas je, za setev mešanice zelene krme in ozimnega žita. Očistiti je treba vodne jarke in napraviti po potrebi nove, da ne bo voda zastajala na polju in dušila rastline.
Na vrtu. Pobiraj pridno vse
v slast kot samo močnata in stane manj.
Na travniku. Travnike očistimo najprej nepotrebnega grmovja in kamenja. Potem izravnamo na njih morebitne luknje in začnimo navažati nanje izdelan mešanec ali kompost. Če nimamo dovolj komposta za travnike, preskrbimo si sedaj ustrezno mešanico umetnih gnojil. Na kislih zemljah, zlasti na Krasu bomo trosili najrajši Thoma-sovo žlindro, apneni dušik (kalcijev cijanamid) in kalijevo sol, katere mešamo' le tik pred trošnjo.
dovolj svetlobe (sonca) in zra- vrtne pridelke, ki so še ostali ka. Ne bomo gospodarsko prav na zemlJ-i ali v njej. soiato,
nič prikrajšani, če sadimo tr- špinaČ0j korenček, gomoljasto
to od trte v razdalji 150 cm. zeleno ’itd Ako {e vreme do-ozemlje	^ pušča in zemlja ni preveč mo-
morju in v neposredni okolici Trsta je drugačna (peščeno lapomata, glinasta), na Krasu pa peščena, kamenita ali težka glinasta peščena rdeča zemlja (jerovka). V obeh pasih gojimo vse mogoče vrste belih trt. To vam današnjega trga. Ali bi ne bilo gospodarsko bolj na mestu, če bi se oprijeli trsnega izbora, ki je naši zemlji najbolj primeren? žal nimamo trtnice, niti ustanove, ki bi se za to zanimala. Začnimo sami, in to s poskusi na malem!
Tudi trta zna delati čudeže ali nas prijetno presenečati z obilnim in dobrim pridelkom; tudi ona zna biti zelo hvaležna za naše skrbno in pravilno negovanje. To sestoji predvsem iz čimbolj rahle (zračne) zernjije in pravilnega gnojenja.
Že stari Rimljani so vedeli, da vlažna, težka in mrzla zemlja trti ne prija, temveč da ljubi suha, topla tla. če ni zemlja po svojem sestavu rahla — kar je po naših kraških vinogradih moramo ji to, kolikor se le da, posredovati. Izkustva vinogradnikov govorijo dovolj razločno, kako zelo je hvaležna, če damo težki zemlji n. pr. omet (maltar nino), cestno blato (znos) i. e.
Nič manj hvaležna ni za globoko rahljanje med letom. Seveda je rahljanje toliko bolj udinkovlito, ‘din^bolj upoštevamo, da so njene korenine-la-s-nice (in te ji preskrbujejo hrano) oddaljene od debla (1/2, 1 in tudi več metrov, kar zavisi od velikosti trte).
Ni treba posebej naglasiti vlogo hlevskega gnoja pri rasti in rodnosti trte. Saj ga nima nikoli dovolj, kraška zemlja celo ne. če pa priporočamo rahljanje zemlje pred zimo za ostale poljske kulture, velja to toliko bolj za vinograd.	J. F.
POMANJKANJE SENA Odkar so v Jugoslaviji odpravili prisilni odkup živine, se je naplodilo mnogo živine, čeprav ni bila letina za seno letos tako slaba, primanjkuje sena na Goriškem, zlasti na srednjem Vipavskem. Cena je visoka. V začetku so ga plačevali po 600 dinarjev za stot, danes je že doseglo 800 do 900 dinarjev.
kra, pognoji in prekoplji čim-več vrtne zemlje, da bo pripravljena tudi za zgodnjo pomladansko setev takoj, ko bo ponehal hujši mraz. Posaditi moraš že sedaj čebulček in česen, da se bosta že pozimi ukoreničila. Pomni, da je v je proti zahte-	krajih zemlja od decem-
bra do februarja navadno blatna ali pa zamrzla in jn ni mogoče obdelovati.
V	vinogradu. Nadaljujemo pridno s paštnanjem zemlje in s pripavami za nov nasad trt, če smo se že za to odločili. Vinograde, ki imajo razmeroma zavetno lego, preorjemo ali pa z zgodnjim grahom, ki mo z mešanfico zelene krme ali pa z zgodnim grahom, ki daje navadno prav dober dobiček.
V	sadovnjaku. Ko je listje odpadlo od sadnega drevja, je čas za prvo zimsko škropljenj 0i ;To odpraviš ob lieipem vremenu s 4 do 5% bordoško brozgo (4 do 5 kg modre galice in prav toliko sveže gašenega apna na 100 1 vode). To je najboljše sredstvo za o-brambo breskev in koščičaste-ga sadnega drevja sploh pred »kodravostjo«. Da bo škropljenje uspešno, moraš poškropiti drevesa temeljito od najvišjih mladih vej pa do korenike. Izkoplji ustrezne jame za saditev sadnih drevesc.
V	kleti. Ohladi klet v mrzlih in jasnih nočeh, če je mlado vino popolnoma pokipelo in ni več sladko, da se bo prej očistilo. Ko se je vino očistilo, pretoči ga takoj ob prvem lepem vremenu, da ne dobi slabega okusa po drožeh, ki se v vinu razkrajajo. Operi dobro sode in zadimi jih nekoliko z žvepiomi, preden pretočiš vino. Sode napolni do vrha in zamaši jih z dobrim, čistim zamaškom iz zdrave plutovine.
Ako je mlado vino še sladko, naj bo klet še topla, da se bo ves sladkor v njem hitreje skvasil v alkohol. Mlado vino, ki v tem času nima še prijetnega vonja in okusa la j -pokusiti tudi izvežbanemu kletarju ali vinskemu strokovnjaku in posvetuj se z njimi.
V	hlevu. Ker je ta doba navadno zelo vlažna in deževna, pazi, da dobi živina dovolj stelje. Potrosi po hlevu
S, p. A,
It F. II & G.
AVT0PREV0Z
Itali a-Jugoslavija in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl. Sedež: Gorica, ul. Duca d’Aosta 14 - Tel. 2332 - 2333
ČASA delTAUTO - Nadomestni deli, električni material, pritikline in gume.
Gorica - Gorso Italia 20
Tel. 3346
auTora&Ton
IMPORT-EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za [ nadomestne dele italijan-) skih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov
ter nadomestnih delov za
DIESEL motorje, pumpe, ] injektorje ter traktorje
MSfE-TRST, VIA UOlfiE 15
TEL 30-197/30-198
I. E. L. M. A. I.
IMPORT-EXPORT
Trst-Trieste - Via F. Filzi 23
Tol, 29-970 Tolegr, lELMAT-Trieste
Kupuje: odpadke metala, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete
G. M. COLOHIN S FU
uvoz - izvoz
MiUTOVIUfE
in IZDML.KOV
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
ji so pogozdili 1703 hektare <enami kmetijskih pridelkov ■:),)
goličav; posadili so 1176 hektarov degradiranih gozdov; vsadili 8,800.000 sadik; posejali 50.300 kg raznega gozdne-
!to
pridelovalcu in cenami, ki zahtevajo trgovci. Ta razlit® ^ zelo velika jn onemogoča polet v kmetijstvu.
zemlje dobimo vino (teran), giroko gri0; ga zapremo s ka- mo v kupe prsti ali komposta ki nima sebi enakega, nima kjai pokrovom, jo stresemo m z drogom luknje, katere zali-torej tekmeca. Naš teran je obračamo, da se seme meša jemo z
žveploogljlkom; za to
ki se je ker je to zelo vnetljiva teko-zemeljski čina, ki se spreminja v neprijetno dišeč plin, ki je težji kakor zrak. Zato prodre globoko v zemljo. Z žveplooglji-zelo -kom zalite luknje zatlačimo in pokrijemo kupe prsti ali kc-mpbsta B stiarol vrečev-ind ali vsaj z gnojem, da plin bolje učinkuje in zamori veo
ŽIČNE VRVI ..TECI"

5»
VSEH VRST IN PREMEROV
IZDELAVA PO AMERIŠKEM NAČINU [b SEALE IN NORMALNA
Repr. BOSCOLO & Cl
TRST — BIVA GRUMULA ŠT. lOFi'
Tel.: 36-117 - 23 6S7
prah živega apna, ki močno vpija vlago -in je hkrati dobro razkužilo. Gnoja ne hrani v hlevu. Pomni, da Škoduje živini bolj smrad ali nečist zrak kot pa hud mraz.
Goni živino na pašo, da prihraniš čimveč sena za pravo zimo in boš imel tudi bolj zdravo živino. Odrasle prašiče moraš sedaj pridno rediti za zakol. Pokladaš jim ustrezno mešano krmo in ne samo koruznega zdroba ali celo samega celega zrnja. Pravilno me-
ni
»D
GOSPODARSKO	RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA JUGOSLAVIJA
pripravlja za leto 1956 naslednje prireditve;
►
►
►
►
►
►
Razstava tekstila in oblačil
Stanovanjska razstava (gradnja in oprema)
Razstava povojnih izumov in tehničnega
predka FLRJ
II. Obrtni velesejem
II. Mednarodna razstava vin
Kmetijski sejem
na'
Podjetja, priglasite pravočasno svoje sodelovanje ■ k .Za obiskovalce in razstavljalce je odobren popust na železnici: 25(l/o za potnike in 50Q!q za prevoz blaja
Vse informacije daje: ,,Gospodarsko razstavišče" Ljubljani Titova 50, tel. 31-322 — Telegram: Razstavišče Ljublj/113
__________________________________________
----------^
2ablopnih in glaiMia zalomil
ZADRUŽN KONZORCI TRGOVCE Z JESTVINAH
R S
Vsldirivo
S
j ch
Telefon 35-0^hs
JRANS-TRIESTE“
S. a r. I
TRIESTE-TRST Via Donota 31 - Tei. 38-827. 31-906, 95-8!
UVAŽA : vse lesne sortmane in produkte gozdne industrija IZVAŽA: vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezed1* dele.Vse vrste gum tvornica CEAT, Pisalne in računske sti teleprintere in njih delu - Radioaparate - Kmetijske strni® Traktorje in rezervne dele - Specialne stroje za kacijo in regulacijo terenov in gradbeno industfi
Za Jugoslavijo nudi specialne plačilne in kreditne pof|l|ll JL v okvirn izmenjav z jugoslovanskimi produkti
Gondrand
(i ^
^ Ti
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCCI 10
Telefon: 37-157
Telegromi : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJO6111 Ž: OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE Žt V Im, KONJ, PERUTNINE, MESA
IN JAJ1 ^
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
'la
Klel
Čl:
Jai

PROIZVODI GENERAL MOTORS
Predstavništvo : Cl. LE. HA. Soc. a r. 1.
T K I E S T E
1)1. Coroneo Telefon št. 37-01*
Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa rivalcl za inda st r ij o in trgovino
in
«iš]
|ev;
'Ai
tier
hit
ža
k
sDe
Dlo-
»le!
Doi
Hči
|rPi
Gl
*iVi