Sadjarstvo v ponavljavni šoli. Spisal Fr. Rojina. (Konec.) jjajlepše drevesce ne bo dobro raslo, ako je bilo slabo vsajeno, in gotovo se po vsi Kranjski nad polovico drevja slabo posadi. 'Letošnjo pomlad je sosed šole kupil nekaj drevesc ter jih posadil — pa kako?! Z motiko je izkopal prav plitvo jamico, ne dovolj veliko, da bi se skrile vanjo vse korenine. Oporninjal sern ga, naj naredi večje jame, a ni maral, temveč z nogo potlačil korenine, ki so pn vseh straneh raolile iz jamice, jih pokril z rušami ter dejal: -Bo že raslo, ee bo hotelo", pa nekaj jih ni hotelo, bolje rečeno, ni raoglo, druga so ostala komaj živa in najboljša so naredila za raezinec dolge poganjke. Počasi si že opomorejo, a zakasnela so. Dečkora se torej priporoči, da naj se jame že jeseni izkopljejo 1 m široke in nad pol m globoke, da izmetana prst ne prerarzne, in sedaj se jira natančno razloži sajenje. Vsako drevesce naj dobi raočan kol, kateri so se že pozimi pnpravili, da so suhi. Nauči jih tudi s slarao privezovati po načinu kot vežejo na Grrau. Priporoči jim slednjič, kako se drevje zavaruje pred zajci, pa kdor drevo toliko časa vzgojuje, da je za presaditev, ta ga bo tudi dobro vsadil in varoval. — Pozabiti se ne sme tudi na hostne divjake, saj je maLokateri kmet, ki bi pečke sejal, teraveč izkopavajo spomladi hostne divjake, jih posade in prihodnjo pomlad cepijo. Taki divjaki nikakor niso slabi, ampak so dobri, da se posade na take prostore, kjer je izmrlo v kaki vrsti drevo; ako pa hoče kdo kak večji prostor zasaditi, ta naj vseje pečke, da bo dobil sčasom enakomerna drevesca. Izkopani divjaki so navadno že precej debeli in take je najbolje cepiti za kožo. Pove in pokaže se tudi učencem, kako se po tem načinu cepi, kar bodo takoj umeli. Ko je učitelj z vzgojevanjem hrušek in jabolk končal, preide k vzgojevanju drugega sadnega drevja, kar je pa tako preprosto, da ne bo učencem nikake težave pripravljalo. Na najboljše prostore se sade hruške in jabolka, na najslabejše pa češplje, orehi in črešnje. Priporoči se jim tudi pravi kostanj, ker cvete v ravno istem času, ko se čebelna paša pretrga, je torej imeniten za čebelarje, pa tudi njegov les je jako dober. Povedati ima učitelj še marsikaj drobnosti, ki so bolj ali manj važne za'bodoče gospodarje, katere jim bo pa pravil lahko na vrtu, ko mu bodo pomagali cepljence saditi, ali pa bodo gledali, kadar bo sam obrezoval v drevesnici. Zadnji dan ponavljavne šole naj jim razloži še enkrat imenitnost sadjarstva, in zapustili bodo šolo z naj boljšimi sklepi.