dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	31 1 S l 0 št. 12/XXIII december 1983

Le s skupnim delom in s skupnimi prizadevanji v novem letu bomo delavci Dekorativne dosegli, da bo leto 1984 uspešno in polno zadovoljstva. Vemo, kakšne težave bomo morali premagovati in zavedamo se, da bomo morali vložiti mnogo naporov.
cU&em daiaacam ieLimo jetiko &cece, zdtaa^a in u&pet>&&
Vodstvo delovne organizacije Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi
Uredniški odbor Dekorativne
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

Drage sodelavke in sodelavci
Še nekaj dni nas loči do konca letošnjega leta in tako bomo kmalu ocenjevali uspešnost dela v preteklem obdobju.
Leto 1983 je bilo leto gospodarskih naporov, v katere se je morala vključiti tudi Dekorativna. V začetku leta smo bili postavljeni pred dejstvo, kako pridobiti devizna sredstva, ki so nam bila nujno potrebna za pokritje pri nabavi surovin še iz preteklega leta in za nemoteno tekoče obratovanje. Naša glavna naloga je bila zmanjšati zastoje, ker so bili le-ti v letu 1982 in v začetku letošnjega leta veliki. Uspeli smo tudi z intenzivno akcijo pri povečanju izvoza, saj smo v letošnjem letu povečali izvoz za 100 odstotkov. Tako pridobljena devizna sredstva pa še zdaleč niso zadostovala za pokritje vseh obveznosti pri nabavi surovin in ostalega repromateriala. Druga naloga je bila pridobivanje deviznih sredstev od naših kupcev, ki je bila le delno uspešna. Z lastno organizacijo pri uvozu določenih surovin smo
s čimer pa ne smemo biti povsem zadovoljni, saj polno še ne izkoriščamo proizvodnih zmogljivosti.
Na beograjskem sejmu pohištva in notranje opreme smo prejeli »Zlati ključ«, ki pomeni še posebno priznanje desi-naturi, da je izdelala iz surovin, katere je bilo moč nabaviti, kolekcijo, ki je prinesla priznanje naši delovni organizaciji. S tem smo dobili priznanje tako na domačem kot na tujem trgu.
Ob zaključku leta se v tem mesecu že pripravljamo na obveznosti, ki nas čakajo v letu 1984. Kljub temu, da še niso znani vsi pogoji gospodarjenja, je naša osnovna naloga predvsem izkoristiti vse naše kapacitete, še povečati izvoz in se povezovati v repro verigi. Vse to bo moč doseči s še večjo odgovornostjo slehernega delavca na vsakem delovnem mestu tudi v letu, ki je pred nami, kot v še težjem letu, če bomo delali za skupni cilj, to je za čim boljše skupne rezultate.
S tem, ko zaključujemo leto 1983 in prihajamo v novo le-
to s še večjimi obveznostmi in dolžnostmi, se vam, drage sodelavke in sodelavci, iskreno zahvaljujem za delo v preteklem letu. Ob novem letu pa želim vam osebno in vašim družinam kar največ sreče in zdravja, na delovnem mestu
pa uspehov, medsebojnega spoštovanja pri skupnem delu, za kar sem prepričan, da bo rodilo nove uspehe.
Hvala in srečno v novo leto 1984!
Peter Koleša
Spet je tu konec leta
Da, leto bo kmalu naokoli. Podali si bomo roke in si zaželeli veliko zdravja, sreče, delovnih uspehov in vsega dobrega. Obenem se bomo spominjali preteklega leta in težav, s katerimi smo se srečevali vsak dan in ki jih bo morda potrebno reševati tudi v letu, ki je pred nami. Sodelavci, s katerimi smo se pogovarjali v leto 1984 ne gledajo z optimizmom. Pričakujejo težave na vseh področjih in hkrati želijo, da bi bilo teh čim manj. Lahko pa smo prepričani, da bomo dali vsak svoj prispevek pri ustvarjanju lepšega jutri. Če bomo na težave, ki jih pričakujemo, pripravljeni, jih bomo tudi lažje reševali.
Angelca Šebalj
Leto 1983 je bilo zame zelo uspešno, saj sem rodila sina. Od prihodnjega leta pa pričakujem in želim, da bi bilo še bolj uspešno.
Ivan Cankar
V letošnjem letu smo imeli v mizarski delavnici veliko dela. Vse bolj pogosto pa se dogaja, da moramo včasih delati tudi dela, ki z mizarskim poklicem nimajo nobene zveze. Na ta prilagajanja pa sem se
že privadil. Vseeno pa sem mizarskega dela še najbolj vesel, posebno, če moj izdelek krasi nek prostor. Pred kratkim se je upokojil mojster, zato je sedaj dela preveč. Tako kot z delom tudi nisem zadovoljen z osebnim dohodkom. Ta bi bil lahko višji. V letu 1984 si želim, da bi dobil novega sodelavca, ki ga bo potrebno privaditi na naša dela in zadolžitve. Pa tudi jaz nisem več tako mlad, da bi šel na vse sejme, kjer postavljam panoje. Vsekakor si želim, da bi v delovni organizaciji imeli dovolj surovin in s tem dela, potem bo tudi za denar lažje.
Ana Cimeša
Letošnje leto je minilo zelo hitro in brez kakršnih lepših dogodkov, saj štiričlanska družina v teh inflacijskih časih že za vsakodnevne potrebe no-rabi veliko denarja, kaj še, da bi si omislili še kakšne daljše počitnice ali kakšno potovanje. Moja in moževa plača ne zmoreta večjih izdatkov. Včasih moraš kaj narediti kar sam, saj je ceneje. Marsičemu se je bilo potrebno odpovedati. V letu 1984 si želim, da bi bilo vsaj tako, kot je bilo letos. Želim si, da bi imeli v delovni orga-
nizaciji dovolj surovin, da bomo lahko normalno delali, saj le na ta način lahko pričakujemo tudi večji dohodek in večje zadovoljstvo. Želim si tudi, da bi se ustavilo naraščanje cen, saj bi na ta način v družini veliko lažje planirali in bi včasih lahko šli kam dlje.
Janez Tomažič
Od leta 1983 nisem pričakoval nič drugega, kot da me čaka veliko dela, katerega sem uspešno opravil. Enako pa pričakujem v letu 1984.
Jože Jeršin
V zadnjih letih se vse bolj pogosto pojavlja problem z nabavo materiala za mehanično delavnico, zato se pogosto ne da delati, kot bi hotel. Drug problem je tudi, da ni orodij za delo. Kako naj potem delamo kvalitetno in z veseljem? Jeza me pogreje, da včasih kar pozabim na to, da smo zaradi stabilizacije bolj na hladnem. Razumem, da moramo delati kvalitetno, saj je od tega marsikaj odvisno. Ne razumem pa nekaterih, da govorijo drugače, kot se potem dela. Ne vem, če kdaj odgovarjajo za nepravilne odločitve, ko tako pogosto poudarjajo, da je njihovo delo bolj zahtevno. Verjetno pa jaz lažje pokažem rezultate svojega dela, vendar bi se mo-
rali potruditi, da bi v ljudeh pridobili zaupanje. V letu 1984 si želim, da bi živeli v miru, da bi bilo z delom vsaj tako, kot je letos. Moji številni družini pa upam, da bom prinesel dovolj denarja, da bomo lahko srečni.
Anica Vrankar
Leto 1983 je bilo na splošno bolj slabo, kar pa pričakujem, da bo tudi prihodnje leto.
Štefan Veren
Če omenim rezultate letošnjega leta, moram priznati, da je stanje na tržišču zaenkrat ugodno. Kvalitetno blago je še vedno lahko prodati, saj smo količino blaga, namenjenega za domače tržišče, občutno znižali. Večji problem so surovine; po kvaliteti in po ceni. Dostikrat moramo biti zadovoljni, če jih sploh dobimo. Iz nekaterih surovin pa je zelo težko izdelati kvalitetne tkanine, pa tudi več dela je potrebno vgraditi. Nikakor pa se na sedanjih rezultatih prodaje ne smemo uspavati, posebno zato, ker bo po predvidevanjih kupna moč padla. Kupci se morajo sedaj zadovoljiti tudi z za njih manj zanimivimi artikli, vendar pa vedno ne bo tako. Vseeno pa upam, da bo prodaja v letu 1984 za našo delovno organizacijo potekala normalno.
Tovariš Miki Skerbinek se i
upokojil
Tovariš Miki Skerbinek je znano ime med slovenskimi tekstilnimi strokovnjaki kajti med nami je bil prisoten desetletja svojega dela. Delal je v mnogih tekstilnih tovarnah in povsod je prevzemal najodgovornejše delovne dolžnosti. Poleg strokovnega dela je bil tovariš Skerbinek mentor mnogim generacijam mlajših sodelavcev, na katere je prenašal bogate, strokovne, organizacijske in življenje izkušnje.
Vodenje delovne organizacije Volna v Laškem je prev-
zel v težkih časih njenega obstoja. Sodeloval je pri vseh dejavnostih, ki so vodile do pripojitve k Dekorativni, preusmeritvi proizvodnje in k uspešnemu izvajanju sanacijskega programa. Vsi, ki smo z njim sodelovali, smo ga spoštovali ne samo kot strokovnjaka, ampak tudi kot človeka in prijatelja.
Takole pa se je tovariš Miki spominjal svoje bogate življenjske in delovne zgodovine;
»Rojen sem bil 1921.leta v Rogaški Slatini, mladost sem preživel v Dravski dolini in na Pohorju. Srednjo šolo sem obiskoval v Ptuju in Celju, šolanje pa nadaljeval v Brnu na Višji tekstilni šoli in v Stuttgartu na Visoki tehniški šoli. Pred koncem šolanja sem se zatekel nazaj na Češko, da sem se izognil nemškim vojaškim oblastem. Na Češkem sem se zaposlil v enem od največjih volnarskih kombinatov v državi in tam pričakal osvoboditev. ob koncu leta 1945 sem bil repatriiran in tako po devetih letih tujine pristal na svojem domu v Mariboru.
Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, ki so bili zelo potrebni pri obnovi domovine, so mi bile še mlademu tekstilcu zaupane odgovorne funkcije v tekstilni industriji. Do odhoda na odslužen j e vojaškega roka jeseni 1948 sem bil direktor plana v MTT v Mariboru. Po vrnitvi iz vojske jeseni 1949 sem delal do 1951 kot pomočnik tehničnega direktorja kombinata MTT. Potem sem bil 12 let tehnični direktor »Vigonjke«, poznejše »Merinke« v Mariboru.
Po enoletnem sodelovanju v Ljubljani pri organiziranju prvega poslovnega združenja v Sloveniji, sem delal dobrih osem let kot direktor tovarne volnenih izdelkov Majšperk. V drugi polovici 1971 sem odšel v Holandijo in Nemčijo, kjer sem do konca 1975 leta vodil podjetji Poslovnega združenja, najprej v Tilburgu na Nizozemskem in potem v Miinchnu. Poleg službenih dolžnosti v podjetjih, sem opravljal razne funkcije v poslovnem združenju tekstilne industrije Slovenije, v Gospodarski zbornici Slovenije, v zvezni gospodarski zbornici — svetu za tekstilno industrijo in v bankah. Aktivno sem sodeloval in tudi op-
ravljal vodilne funkcije v športnih društvih. Član ZKS sem od leta 1951.
Po vrnitvi iz Munchna sem 15. januarja 1976 prevzel mesto direktorja »Volne Laško« in s tem dnem se je začela najtežja pot v moji karieri.
»Volna« je bila tik pred stečajem, rešitve, ki so bile že iskane pred mojim prihodom — npr. integracija z Novoteksom •— so propadle. Ponujene rešitve niso imele ekonomske opravičenosti, predvsem pa so bile enostranske in zato nesprejemljive. Čakalo me je težko delo, ki je poleg strokovnosti zahtevalo izreden psihični napor.
Leta in mesece je trajala negotovost, kaj bo iz »Volne« Laško. Skoraj vsak dan so bili sestanki na ravni tovarne, občine, regije in republike. V strokovnih in družbenopolitičnih organizacijah (ZK, sindikati, SZDL, zbornice, rezervni skladi, banke itd.). Vsega tega ne bi zdržal, če mi ne bi stala ob strani skupina sodelavcev, kli so verovali v svoje sposobnosti in v sposobnost kolektiva, da bo zmogel vse težave, če se bo le našel program, ki bo zagotavljal ekonomsko up-
ravičenost nadaljnjega obstoja kolektiva. Ta se je našel v združitvi z »Dekorativno« in specializirani proizvodnji. Uspeh tega programa je bil zagotovljen predvsem zato, ker sta našla oba kolektiva svojo računico. No, to velja predvsem za »Dekorativno«, medtem ko je za »Volno« to pomenilo rešitev osnovnega problema t. j. obstoj kolektiva. Bilo bi nepošteno pozabiti, da je poleg vsega s strani Dekorativne odigrala svojo vlogo tudi tekstilna zavest, solidarnost, da ne rečem tudi kanček sentimentalnosti in tega laški tekstilci ne bodo nikdar pozabili. Pozabili tudi ne bodo, da so vse družbeno politične organizacije,
predvsem pa občina Laško s svojim izvršnim svetom, dale naporom laških tekstilcev pri reševanju kolektiva vso podporo in ga tudi v najtežji situaciji niso odpisali.
Leto 1978 je bilo leto izgradnje nove predilnice in prekvalifikacije tkalcev in ap-reterjev v predilce in sukalce. Izredna uspešnost pri opravljanju teh nalog je pokazala pravo vrednost tega kolektiva, ki je dosegel uspeh, katerega tudi največji optimisti niso pričakovali.
Z letom 1979 je stekla nova proizvodnja, novi tozd se je popolnoma asimiliral v družbi ostalih tozdov, močne in uspešne delovne organizacije
»Dekorativna«. Redki pojav uspešne sanacije »Volne« in vzorni odnos tozdov in delovne skupnosti v delovni organizaciji je bil neštetokrat predmet javnih priznanj gospodarskih in političnih dejavnikov.
Tudi moje osebno delo v tem procesu je dobilo priznanje v obliki občinskega priznanja — nagrade podeljene od skupščine občine Laško, nagrade raziskovalne skupnosti in največje priznanje ■— Red dela z zlatim vencem, podeljenim od predsedstva Jugoslavije.
Pametna odločitev samoupravnih organov in strokovnega vodstva delovne organizacije, da se tozdu poleg vse samo-
upravnih obveznosti in pravic v okviru samoupravnega sporazuma med tozdi in delovno skupnostjo zagotovi čim večja samostojnost v tehnični kreativnosti, je po mojem mnenju prvi razlog za priznane uspehe tozd Predilnica. In tako mora tudi ostati, ker je to izredna stimulacija strokovnemu kadru in vsem delavcem.«
Tako je obujal svoje spomine tovariš Skerbinek, ki sem mu ob odhodu v pokoj zaželel mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva, zlasti pa sem se mu zahvalil za nesebično in požrtvovalno sodelovanje in reševanje skupnih problemov.
Vladimir Kočevar
Razgovor s tovarišico Vando Prodan, novo direktorico v TOZD Predilnica v Laškem
Tovarišica Vanda Prodan, dipl. ing. tekstilne tehnologije, je prevzela vodenje TOZD Predilnica v Laškem. Vsi, ki z njo sodelujemo že vrsto let, jo poznamo kot zelo prizadevno sodelavko, ki želi s skupnim sodelovanjem doseči dogovorjene cilje. V prijetnem razgovoru sva se pogovarjala zlasti o njenem delu v Laškem.
Tovarišica Predanova je bila rojena 1946 v Ljubljani. V Celju je končala srednjo šolo in v šolskem letu 1970/7i diplomirala na Tekstilnem oddelku ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
»Kdaj ste se zaposlili v Volni in kakšna dela ste oprav-lj ali?«
»V Volni sem se zaposlila v avgustu 1971 in delala kot pripravnik eno leto. Že med pripravniško dobo sem delala v desinaturi in sem na delovnem mestu dessinaterja ostala še eno leto. Tu sem se ukvarjala z manipulacijami, z risanjem vezav in dekompozi-cijo ter pripravo tehnoloških predpisov za proizvodnjo in kalkulacije. Delo je bilo zelo zanimivo in pestro, saj sem kot desinater morala zasledovati gibanje vzorčnih kosov, tako glede kvalitete kot rokov in to od predilnice, tkalnice, apre-ture do končnega izdelka. Ker je bila proizvodnja tkanin močno podvržena modnim tokovom, smo morali dvakrat letno izdelati kolekcijo in to na pomlad — poletje in na jesen — zimo. Kolekciji sta se med seboj po tehnološki plati zelo razlikovali in delo je bilo zelo zahtevno. Na leto smo
namreč izdelali 70 različnih artiklov s povprečno po 6 de-senov.
Kasneje sem prišla v pripravo dela, kjer sem delala kot normirec, nato kot vodja priprave v n nazadnje sem prevzela tehnični sektor.«
»Kakšni so vaši spomini na začetke sodelovanja z Dekorativno?«
»Ker sem sodelovala pri izdelavi sanacijskega programa Volne, je moje sodelovanje z Dekorativno začelo dosti prej, kot je bila uradna priključitev Volne kot TOZD Predilnica. Mislim, da začetki našega sodelovanja segajo v začetek leta 1977, ko smo začeli uresničevati sanacijski program. Delali smo kot enotna in uigrana ekipa. Rezultati se kažejo danes in lahko trdim, da so odraz pravega sodelovanja, ki temelji na strokovnosti in upoštevanju dogovorov.«
»Kako ocenjujete vlogo TOZD Predilnica v sestavi celotne delovne organizacije?«
»Vlogo TOZD Predilnica v okviru celotne delovne organizacije pojmujem kot samostojno zaključeno enoto, ki s svojim delom dopolnjuje proizvodni program delovne organizacije in doprinaša k skupnemu razvoju.«
»Kakšni so vaši načrti na najodgovornejšem delu v TOZD?«
»Moji načrti so v bodoče usmerjeni predvsem v dve smeri in sicer: nadaljevati delo v smislu našega sanacijskega, lahko rečem stabilizacijskega programa in v rekonstrukcijo obrata Predilnica I.,
ki ima skoraj v celoti odpisane stroje, saj so stari že nad 13 let. S starimi stroji pa se ne da dohajati razvoja, ki je prisoten tudi v tekstilni panogi.«
»Kaj pričakujete od svojih sodelavcev?«
»Sodelavci, s katerimi delam, me dobro poznajo, ravno tako lahko rečem tudi sama, saj delamo skupaj že več kot 10 let, kot ekipa pa že od nastanka Predilnice, torej že 5 let.
Ker smo v glavnem skupaj
Vzdrževanje
Vzdrževanje strojev in naprav je lahko organizirano na več načinov. Vsekakor mora biti organizacija prilagojena potrebam, ki jih narekuje strojna oprema, instalacije in stavbe.
V naši delovni organizaciji uporabljamo naslednji obliki:
1.	Tekoče vzdrževanje
2.	Preventivno vzdrževanje
Tekoče vzdrževanje strojev,
naprav in stavb se opravlja vsakodnevno. To so dela, ki ne vplivajo bistveno na zastoje v proizvodnji. V tekoče vzdrževanje spadajo tudi večje okvare, ki nastanejo nepredvideno in ki se jih ne more vnaprej predvideti, potrebno pa jih je časovno in kakovostno čim hitreje odpraviti.
Preventivno vzdrževanje je opredeljeno v letnem planu proizvodnje, in sicer preventivno vzdrževanje stavb, strojev in naprav. Preventivno vzdrževanje obsega večja dela, pri katerih je potrebno, da določeni oddelki ne morejo obratovati, v nekaterih primerih pa tudi celotna DO.
Zato proizvodni načrt predvideva časovna obdobja v koledarskem letu, ki so namen j e-
še vedno isti, ki smo se prekalili v sanacijskem obdobju, mislim, da bomo v bodoče še naorej sodelovali tako, kot smo do sedaj, to je na osnovi strokovnih, poštenih in tovariških odnosih. Sem namreč le kot dirigent v majhnem orkestru, za katerega uigranost smo odgovorni vsi.«
Na koncu sem se tovarišici Predanovi zahvalil za razgovor in ji zaželel mnogo nadaljnjih delovnih uspehov.
Vladimir Kočevar
na, da se opravijo dela na področju preventivnega vzdrževanja.
Običajno so časovno razdeljena takole:
—	ob 1. maju,
—	med kolektivnim dopustom,
—	ob 29. novembru.
Dela, ki so predvidena, da se opravijo v času praznika 1. maja, so deloma načrtovana z letnim planom, deloma pa predvidena na osnovi predvidevanj in obratovanja od 29. novembra do 1. maja.
Dela, ki se opravljajo v času kolektivnega dopusta, so obsežnejše narave in zahtevajo več časa, delavcev in materiala. Za dela je potrebno organizirati tako domače kakor tuje strokovne delavce in določiti roke za izvedbo del. V času kolektivnega dopusta se opravljajo tudi vsa dela s področja, ki so v pristojnosti inšpekcijskih služb:
— Republiške inšpekcije parnih kotlov,
— Elektroenergetske inšpekcije,
— Zavoda za tehnično varstvo.
Dela inšpekcijskih služb so
predvsem preventivnega značaja in obsegajo:
—	preglede,
—	preizkuse,
—	meritve.
Na osnovi pozitivnih rezultatov dobimo podaljšanje obratovalnih dovoljenj za stroje in
naprave, ki so v pristojnosti inšpekcijskih služb.
Dela, ki so bila predvidena za letošnji 29. november, so bila naslednja:
—	remont na barvarskem sušilniku THEN,
—	remont vseh instalacij
vrele vode, pare in vode: menjava ventilov, tesnil, cevi,
—	pregled parnega kotla,
■— čiščenje in pregled klima naprav,
—	čiščenje elektromotorjev,
—	pregled elektroinstalacij (na kritičnih točkah),
—	popravila tlakov v oddelkih,
—	obnovitev oznak za transportne poti.
Vzdrževanje, tako tekoče kot preventivno, je vezano s stroški, o tem pa kdaj drugič.
Ivan Tekavec
Energija
Ko prestopimo vrata v našo delovno organizacijo, pričnemo uporabljati energijo.
Energija predstavlja temelj pri preoblikovanju in tehnološkem postopku.
V	porabljeni celotni energiji v naši DO predstavlja prvo mesto toplotna energija, na drugem mestu je električna energija in kot tretja — voda.
Energija, ki jo porabimo kot toplotno (v barvarnah preje — tkanin in v oplemenitil-nici ter za ogrevanje prostorov v času kurilne sezone), predstavlja našo največjo porabo.
To energijo prejemamo v obliki zemeljskega plina, V primeru, da ni možna dobava zemeljskega plina pa v potrošnji mazuta:
V	naši kotlovnici preoblikuj emo-predelamo zemeljski plin v tehnološko vrelo vodo ali paro in ogrevalno vodo.
Preračunano v kWh je letna potrošnja toplotne energije
približno 22.500.000 kWh. To
je izračunana toplotna vrednost plina ali mazuta pri vstopu v delovno organizacijo.
Izkoristek te energije pa je odvisen od delovnih naprav in izkoristka na vsakem delovnem mestu.
Energija, ki jo porabimo kot električno, predstavlja v potrošnji energije drugo mesto.
Za pogon strojev in razsvetljavo prostorov porabimo pri normalni proizvodnji (to je optimalni izkoristek) letno približno 8.200.00 kWh. Če primerjamo potrošnjo toplotne energije z električno, vidimo, da je razmerje skoraj 3:1.
Voda, kot energija, predstavlja svojo vlogo v tehnološkem postopku, kakor tudi v osebnem življenju v delovni organizaciji, tretje mesto. Letna poraba vode za tehnološko in osebno porabo je pri optimalni proizvodnji približno 250.000 m3 letno.
Ni moj namen, da bi se spuščal v področje, ki predstavlja energijo kot strošek v m2 izdelane tkanine, in sicer zato, ker lahko navedem kar za primerjavo, da je cena Nm3 plina v primerjavi z enakim obdobjem lani 50 odst. večja. To pa nam mora biti vodilo, da bomo razmišljali, kako organizirati tehnološke postopke,
da bo potrošnja energije čim bolj optimalna, tako v količini, kot v strošku (denarju).
Kaj predstavlja energijo kot strošek v naši delovni organizaciji in kako lahko vsak doda svoj prispevek k zmanjšanju prvega in drugega, pa drugič.
Ivan Tekavec
Ugotavljanje uresničevanja sklepov CK ZKJ in CK ZKS v TOZD Predilnica
Uresničevanje sklepov, sprejetih na 10. seji CK ZKJ in na 8. seji CK ZKS, smo obravnavali na skupni seji predsedstva OK ZKS Laško in občinskega sindikalnega sveta. Prva in prioritetna naloga temeljne organizacije je doseganje izvoza na konvertibilno področje. V zvezi s to nalogo smo v delovni organizaciji dosegli začrtane cilje izvoza.
Postrena finančna disciplina bo le v korist temeljni organizaciji. V delovni organizaciji se skušamo čimbolj e vključevati v enotnost jugoslovanskega trga. Povezujemo se s pohištveno industrijo in z našimi dobavitelji po samoupravnih sporazumih o zagotavljanju surovin. Obstajajo tudi dohodkovni odnosi med nami in našimi dobavitelji surovin, npr-z Incelom.
Akumulacijo bomo v celoti vložili v investicije v TOZD Predilnica. S tem želimo doseči
in zagotoviti surovine tudi za ostale temeljne organizacije, kar pomeni, da se v našem tozdu povečuje proizvodnja.
Obratna sredstva so pokrita z dolgoročnimi 80 odst. lastnimi viri. Cene v temeljni organizaciji se ne dvigujejo in v cene ne skrivamo nedela. Razlike med cenami surovin in cenami naših izdelkov so velike in skušamo na razne načine zniževati ostale stroške.
Poostrena je disciplina in odgovornost v temeljni organizaciji in na podlagi tega tudi povišani osebni dohodki. Ce se ne bo uresničevala poslovna politika v temeljni organizaciji, se bodo osebni dohodki zmanjšali.
Sekretariat je ocenil delovanje osnovne organizacije Zveze komunistov ter ugotavlja, da OO ZK -ne kontrolira izvajanja svojih sklepov. Zaradi tega ni političnega vpliva celotne OO ZK, temveč le po-
sameznikov, ki delujejo v samoupravnih organih. Komunisti ne izvajajo diferenciacije v OO ZK.
Glede sodelovanja z ostalimi temeljnimi organizacijami in Delovno skupnostjo skupnih služb v delovni organizaciji, moramo poudariti, da je le-to zelo dobro. Nagrajevanje delavcev je v skladu z družbeno dogovorjenimi merili. Uravnilovke v naši temeljni organiza-
Na koncu letošnjega leta je pred komunisti še nekaj nalog, ki jih bo potrebno izvršita.
V osnovnih organizacijah bodo v mesecu decembru programsko volilne seje, na katerih bodo izvoljena nova vodstva osnovnih organizacij. Na teh sejah se bo tudi začrtal program dela za naslednje obdobje, kar bo vodilo pri delu osnovnih organizacij. Prav ta-
ciji ni. Razmerje med na j višjim in naj nižjim osebnim dohodkom je 1 : 3,37, kar je minimalna razlika.
Nadalje je sekretariat OO ZK razpravljal o kadrovski politiki ter ugotovil, da je ta naravnana v smeri zagotavljanja lastnih kadrovskih potencialov, kar pomeni vzgajanje kadra v temeljni organizaciji.
Božo Šola
ko bodo osnovne organizacije razpravljale o problematiki, ki bo aktualna v tem obdobju in zavzele določena stališča.
V decembru bo organizirana tudi seja akcijske konference ZK, kjer bo obravnavan plan dela akcijske konference in osnutek poslovnika o njenem delu. Na seji bo izvoljeno tudi predsedstvo akcijske konference.
Naloge osnovnih organizacij ZK do konca letošnjega leta
To je kratek program dela članov ZK do konca letošnjega leta, ki ga bo potrebno realizirati. Zato bo potrebno aktivno sodelovanje vseh komuni-
V pripravah na občne zbore je potrebno upoštevati, da bodo le-ti v času povečanih prizadevanj celotne družbe za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kot temeljnega interesa delavcev za utrjevanje socialističnega samoupravnega druž-beno-ekonomskega razvoja.
Občni zbori osnovnih organizacij ZS morajo biti vsebinsko in organizacijsko-kadrov-sko pripravljeni tako, da bodo delavci na njih lahko kritično in samokritično ocenili dosežene uspehe in tudi evidentirali slabosti, ki se pojavljajo pri delu osnovnih organizacij.
Na občnih zborih osnovnih organizacij ZS in konstitutivnih sejah je potrebno vsestransko in temeljito proučiti dejavnost osnovne organizacije ZS in njenih oblik povezovanja v TOZD in DO.
Posebno pozornost je potrebno nameniti uresničevanju nalog, ki neposredno posegajo v interese delavcev in uresničevanje usmeritev, ki so bila sprejeta na prejšnjem občnem zboru oz. letni seji osnovne organizacije ZS Slovenije.
Pri tem je potrebno ugotoviti, kako člani zveze sindikatov oblikujejo politiko in stališča osnovne organizacije in kako izvršni odbor kot izvršil-
stov, da bodo sprejete usmeritve in naloge tudi dejansko realizirane.
Marko Bricelj
nepolitični organ osnovne organizacije uresničuje ta stališča v procesu sprejemanja samoupravnih odločitev TOZD, kako izvršni odbor uresničuje naloge na področju delegatskega sistema preko delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, kako se mnenja in stališča članstva osnovne organizacije ZS uveljavljajo pri delu konferenc in koordinacijskih odborov ter s tem tudi v delovanju občinske in republiške sindikalne organizacije. Potrebno je ugotoviti, kako se osnovne organizacije vključujejo v delo občinske in republiške organizacije zveze sindikatov.
Ocena učinkovitosti dela mora izhajati iz dokumentov 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije. Pri tem je potrebno upoštevati družbeno vlogo osnovne organizacije ZS, ki jo ima na osnovi ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonih, kjer so opredeljene naloge sindikatov.
Ugotovitve in ocene, sprejete na občnem zboru, morajo biti podlaga za pripravo programa dela osnovne organizacije. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora biti celotna
programska usmeritev podrejena aktivnostim pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in s tem krepitve družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu.
V programskih nalogah je potrebno opredeliti naloge organov in organizacij zveze sindikatov na osnovi aktivnosti zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in za uresničevanje sklepov 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije.
Glavne usmeritve dela osnovnih organizacij ZS je potrebno usmeriti predvsem na razreševanje naslednjih vprašanj :
1.	Zagotavljanje najširše aktivnosti osnovnih organizacij ZS za doseganje z družbenimi plani sprejetih ciljev za povečanje realnega dohodka kot materialne osnove za krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva.
Zagotavljanje samoupravnega odločanja delavcev v TOZD, v vseh problemih družbene reprodukcije, osebnega in družbenega standarda.
2.	Uresničevanje socialističnega samoupravnega načela delitve po delu in njegovih rezultatih kot motiva za boljše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi.
Pri tem je potrebno razvijati sistem delitve tako, da bo slehernega delavca spodbujal k boljšemu delu in gospodarjenju pri tekočem in minulem delu.
Zagotoviti pa moramo, da bodo delavci v TOZD odločilen dejavnik sporazumevanja in
dogovarjanja o merilih za delitev dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter dograjevanja samoupravnih splošnih aktov s področja delitve po delu in rezultatih dela.
3.	Samoupravno organiziranost združenega dela je potrebno krepiti z vidika uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v DO ter na osnovi povezanosti znotraj slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
4.	Zagotavljanje socialne varnosti delavcev je potrebno doseči preko prispevka k rezultatom dela ter hkrati okrepiti vlogo delavca pri odločanju o pogojih in rezultatih dela.
Odločneje je treba preprečevati večanje socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela oz. delovnega prispevka.
5.	Omogočiti je potrebno čim kvalitetnejšo organizacijsko in kadrovsko usposobljenost osnovnih organizacij ZS za uresničevanje njenih nalog preko delovanja sindikalnih skupin, izvršnega odbora in njegovega predsednika ter tako omogočiti članstvu, da aktivno sodeluje pri nastajanju stališč in njihovem uresničevanju.
Na občnem zboru je potrebno pregledati in oceniti finanč-no-materialno poslovanje osnovne organizacije ZS, urediti evidenco članstva s članskimi kartoni in knjižicami, ki jih morajo imeti vsi člani osnovne organizacije. Poročilo mora obsegati tudi podatke o gibanju članstva in o namenski uporabi članarine.
Oto Jerman
Priprave na občne zbore OOZS
Pregled dela mladinske organizacije v letu 1983
V	mesecu MARCU je potekalo evidentiranje brigadirjev za mladinske delovne brigade. Kot je bilo objavljeno v dnevnih informacijah, je bila občina Šiška organizator štirih delovnih akcij, in sicer: Kava-dard, Ogulin, Ljutomer in Ibar (Kraljevo). V naši delovni organizaciji, kjer je zaposleno 150 mladincev, so se za MDA prijavili štirje mladinci. Na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD, smo se odločili, da se bo MDA udeležil tov. Osto-ja Iliševič iz šivalnice, in sicer v mesecu juliju — Ibar (Kraljevo).
Prisostvovali smo srečanju brigadirjev in mladine, ki so ga pripravili na OK ZSMS Ljubljana-Šiška.
V	naši delovni organizaciji
smo med mladimi izvedli anketo o reševanju stanovanjske problematike. Podatke, ki smo jih zbrali, smo poslali OK ZSMS Ljubljana-Šiška.
Organiziran je bil seminar za predsednike in ostale člane OO ZSMS iz združenega dela. Seminar je potekal od 25. do 27. marca v Krškem. Iz naše delovne akcije smo se ga udeležili trije. Teme, ki smo jih obravnavali in ki so danes zelo aktualne, so bile:
1.	Stanovanjska problematika
2.	Zaposlovanje
3.	Vloga in vsebina dela OK ZSMS po kongresu
4.	Mladinsko prostovoljno delo
5.	Dom mladih Šiška
6.	Vloga informiranja
V APRILU je bila ustanovljena pohodna enota, ki pa se žal še ni sestala, zato smo nosilce te naloge spomnili, tudi na to. Dogovorili smo se, da bo v začetku decembra prvi sestanek pohodne enote, na katerem se bomo med drugim tudi seznanili s pravilnikom mladinske pohodne enote.
MAJ: 9. maja se je nekaj mladincev udeležilo pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane^.
12. maja smo imeli svojega predstavnika tudi pri sprejemu zvezne Štafete mladosti.
Osrednje prireditve ob dnevu mladosti, ki je bila v Beogradu 25. maja, sta se udeležila dva predstavnika mladine iz Dekorativne.
V	maju smo se odzvali tudi vabilu OO ZSMS Lek, kjer smo si ogledali TOZD Farmacija. Seznanili smo se tudi z delovanjem njihove osnovne organizacije ZSMS. Domenili smo se, da jih bomo tudi mi povabili k nam in po ogledu naše tovarne prijateljsko pokramljali in izmenjali mnenja.
JUNIJ: 18. junija smo povabili v goste mladince iz Predilnica Litija, kajti lani so bili gostitelji oni. Dopoldne je bilo tekmovalno — športno vzdušje, v popoldanskem času pa prijetno zabavno, ki se je zavleklo vse do večernih ur. Na koncu smo si bili enotni, da to srečanje postane tradicionalno.
V	JULIJU smo skupaj z
mladimi iz Krke položili venec ob »dnevu borca«.
SEPTEMBER: 3. septembra smo organizirali pohod na Triglav, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu.
Naši nogometaši so odigrali nekaj prijateljskih tekem z mladimi iz Iskre Pržanj in vojaki kasarne Boris Kidrič.
V OKTOBRU smo se ude-
ležili tudi krvodajalske akcije, vendar je treba prihodnje udeležbo mladine na teh akcijah še povečati.
Ob dnevu mrtvih smo imeli krajšo komemoracijo (v bivšem obratu B), skupaj z mladimi iz Krke.
Naloge ki nas še čakajo pa
so:
— pomoč kulturni komisiji
pri sindikalni organizaciji pri prireditvi »dedka Mraza«,
—	novoletna zabava, katere organizator je letos OO ZSMS Iskra — Pržanj,
—	seveda pa se moramo pripraviti tudi na programsko volilno konferenco, kajti izvoliti bo potrebno novo vodstvo.
V letošnjem letu je sklenilo delovno razmerje tudi nekaj
novih mladincev, katere smo že vključili v naše vrste. Na enem zadnjih sestankov v novembru smo jih tudi seznanili z našim delom in načrti za v prihodnje, kajti ravno ti mladi, ki prihajajo, bodo nadaljevali našo začrtano pot in s svojim delom prispevali k reševanju naših problemov.
Branimira Tušar
Delo samoupravne stanovanjske skupnosti
V Ljubljani je šest stanovanjskih skupnosti in sicer pet v vsaki občini in šest na ravni mesta Ljubljane kot koordinatorja.
Samoupravna stanovanjska skupnost, katere najvišji organ je skupščina, je organizirana za reševanje problemov stanovanjskega gospodarstva in dela predvsem na naslednjih področjih:
—	planiranje,
—	graditev,
—	prenova,
—	solidarnost,
-— gospodarjenje,
—	posebno dogovorjene naloge in
—	splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Področje planiranja
Na področju planiranja se izdelajo letni oziroma srednjeročni plani stanovanjskega gospodarstva.
Področje graditve
Na področju graditve se urejajo stavbna zemljišča in pripravljajo soseske za graditve.
Področje prenove
Na področju prenove je glavna naloga prenova starih mestnih jeder, kakor tudi pozidava podstreh v stanovanju.
Področje solidarnosti
Na področju solidarnosti je glavna naloga pridobiti iz solidarnostnih sredstev čim večje
število stanovanj, ki se po natečaju dodeljujejo upravičencem.
Področje gospodarjenja
V zvezi z gospodarjenjem je v prvi vrsti nujno organizirati hišno samoupravo, saj je to ključna vez za realizacijo planov na tem področju. Predvsem je potrebno hitreje doseči ekonomske stanarine, prav tako pa je potrebno doseči poravnavo stroškov etažnih lastnikov.
Področje posebno dogovorjenih nalog
To področje zajema odpravo barakarskih naselij, odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in boljšo organizacijo
stanovanjskega podružništva v Ljubljani.
Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Na tem področju pa se dejansko izvajajo naloge, opredeljene z zakonom.
To so na kratko naštete naloge, s katerimi se ukvarja stanovanjska skupnost, vendar pa ni vse tako suhoparno kot izgleda iz opisa. Področje je silno široko in pestro in je to nemogoče povedati na kratko v nekaj stavkih. Vseeno pa upam, da se iz tega vsaj v grobih obrisih lahko spozna zapletenost dela samoupravne stanovanjske skupnosti.
Bogo Modic
Športna aktivnost v naši DO
Ali je v naši delovni organizaciji razvita športna aktivnost? Odgovor bi bil: premalo!
V naši delovni organizaciji vsako leto namenimo določena finančna sredstva za šport in rekreacijo. O tem, ali ta finančna sredstva zadostujejo za športno aktivnost, zdaj ne bi pisal. Članek je namenjen predvsem prikazati aktivnost naših delavcev pri razvijanju športa in rekreacije v delovni organizaciji. V letu 1983 nismo imeli organiziranih veliko športnih ali rekreativnih srečanj.
Udeležili smo se vsakoletnega troboja med Induplati Jarše, Svilanitom Kamnik in Dekorativno, ki je bilo letos v Jaršah. Omenjeni troboj je edino športno srečanje, pri katerem sodelujemo hkrati v več športnih panogah. Naša delovna organizacija je bila v letu 1981 in 1982 zmagovalec troboja in smo imeli letos priložnost, da v primeru osvojitve
1.	mesta v Jaršah, osvojimo pokal v trajno last. Na žalost pa smo na tekmovanje prišli z nepopolno ekipo, saj smo od 6 športnih panog zbrali le ekipe za kegljanje, mali nogomet in šah, ekipa za streljanje je
bila nepopolna, člani ekipe za namizni tenis in odbojko pa sploh niso prišli na tekmovanje. S tako nepopolno ekipo nismo imeli niti minimalnih možnosti za osvojitev prvega mesta in s tem osvojitve pokala v trajno last. Mislim, da bi morali na edinem večjem športnem tekmovanju v celem letu, kjer je udeleženih več športnih panog, resneje in bolj organizirano delati.
V delovni organizaciji imamo ekipo v malem nogometu, kegljanju in streljanju, ki sodelujejo na različnih tekmovanjih v delovni organizaciji in zunaj nje. Nogometna ekipa sodeluje vsako leto v občinski ligi v malem nogometu, na raznih turnirjih v Ljubljani in okolici, udeleži pa se tudi posameznih tekem z drugimi delovnimi organizacijami in vojaki iz kasarne B. Kidrič. Spomladi smo organizirali turnir v malem nogometu med oddelki delovne organizacije, ki bo vnaprej organiziran vsako leto. Tudi kegljači so aktivni, saj se udeležujejo različnih tekmovanj v občini in z drugimi tekstilnimi delovnimi organizacijami. Prav tako pa se strelci udeležujejo tekmovanj zunaj delovne organizacije.
Vendar je vse premalo športnih srečanj med delavci naše delovne organizacije med posameznimi oddelki ali tozdi. V naši »jami« imamo vse možnosti za organizacijo športnih srečanj npr.: v odbojki, streljanju, namiznem tenisu in drugih športnih, le organizirati je potrebno. Lep primer uspelega športnega srečanja med delavci naše delovne organizacije, je bil turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 6 ekip oziroma oddelkov. Podobna tekmovanja med oddelki ali tozdi bi morali organizirati tudi v ostalih športnih panogah.
Mislim, da v tako veliki delovni organizaciji, kot je Dekorativna, lahko izvedemo športno tekmovanje, npr. v odbojki. Če že ne med oddelki, pa med tozdi, kajti v vsaki temeljni organizaciji je veliko delavcev, ki bi tekmovali, le če bi jih znali »pritegniti« k so-
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem najlepše zahvaljujem za prelepo darilo ter strokovnim delavcem za prelepe poslovilne besede.
Obenem pa želim zelo uspešno in srečno novo leto 1984 vaša nekdanja sodelavka
Štefka Mestnik
delovanju. Delavci si poleg dela želijo tudi sprostitve in zabave, kar bi z izvedbo športnih srečanj v delovni organizaciji tudi dosegli.
Pri organiziranih športnih srečanjih med delavci v DO, ne bi šlo le za rezultate, ampak predvsem za to, da se delavci srečajo in spoznajo med seboj, kar marsikdaj med delom ne morejo. Da ob zaključku strnem svoje misli v en stavek. V naši delovni organizaciji je premalo organizirane športne aktivnosti, zato se je treba potruditi, da bi v prihodnje organizirali več športnih srečanj med delavci v delovni organizaciji, med oddelki ali med posameznimi temeljnimi organizacijami.
Hkrati pa bi rad izrabil to priložnost, da vas povabim na rekreacijo, ki je organizirana vsak četrtek ob 18.30 v telovadnici KS Dravlje.
Milan Kočar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam najlepše zahvaljujem za lepo darilo.
Obenem pa želim vsem še veliko zdravja in delovnih uspehov !
Rezka Butala
Salon pohištva Beograd 14. 11. 1983
Za lep celovit izgled se je treba zahvaliti vestni ekipi
Notranjost je prav tako pomembna kot zunanjost. Dobro počutje Po končanem delu si privošči ekipa počutje in izgled celotnega za stranke in naše delavce	razstavnega prostora
Sejem je odprl Zvone Dragan in s povabljenimi se je zanimal za
zunanjost...	— in notranjost našega razstavnega prostora
Srečanje upokojencev TOZD Predilnica Laško
Delavski svet TOZD Predilnica je dne 13. 9. 1983 na predlog Izvršnega odbora sindikalne organizacije sprejel sklep, da bo iz sklada skupne porabe namenil sredstva za organiziranje srečanja upokojencev temeljne organizacije.
Komisija, ki jo je imenoval Izvršni odbor je sestavila program srečanja odločila, da se srečanje organizira 22. 10. 1983.
Tega dne se je pred vratarnico temeljne organizacije zbralo 130 od skupnega števila 199 upokojencev. Upokojenci so si ogledali proizvodne prostore, ki so za mnoge od njih
bili popolnoma novi, saj v njih ni bilo več strojev, za katerimi so sami nekoč delali. Nekateri med njimi si zaradi bolezni v nogah niso mogli ogledati vseh obratov. Kljub temu pa je bilo na obrazih nekdanjih delavcev videti zadovoljstvo. Zadovoljni so bili, ker so ugotovili, da njihovo delo — kljub vsem težavam — ni bilo zaman oziroma, da niso delali le za svoj osebni dohodek, temveč, da so ustvarili pogoje za delo in boljše delovne pogoje svojim naslednikom.
Po končanem ogledu smo se zbrali v veliki dvorani doma
Dušana Poženela v Laškem. Tu je bilo preskrbljeno za jedačo, pijačo ter dobro razpoloženje. Delavci temeljne organizacije so vse to organizirali sami. Bilo je izredno veliko dela, saj so tudi doma posamezne delavke pripravljale piškote in druge slaščice. Zelo so se potrudili za boljše počutje predvsem naslednje delavke: Mira Travner, Danica Krampušek, Marija Petrnel, Brigita Gril, Ivanka Jeršin, Marija Selič, Heda Skubic, Jelka Ojsteršek, Helena Šantej, Marija Knez, Helena Železnik, Rozalija Ka-luder in druge kuharice ter
ostali. Če pa je kdo izpuščen, naj mi tega ne zameri, ker je vsa imena težko našteti.
Upokojenci so bili veseli in zadovoljni tako s hrano kot s kulturnim programom, ki ga je izvedlo kulturno-umetniško društvo Anton Tanc, katerega pokrovitelj je naša temeljna organizacija.
Vzdušje je bilo izredno prijetno in tovariško. S pesmijo, plesom in zabavo je srečanje trajalo dolgo v noč.
Božo Sola
Zahvala
V soboto, 22. oktobra 1983 je priredila dekorativnina temeljna organizacija Predilnica v Laškem skupno z osnovno organizacijo sindikata tovariško srečanje upokojencev.
Vabilu se je odzvalo kar lepo število upokojencev, ki smo se zbrali pred vratarnico. V spremstvu predsednika sin-
dikalne organizacije, tov. Edvarda Cepuša in članov kolektiva smo si ogledali proizvodne prostore, ki so smotrno porazdeljeni in opremljeni z modernimi stroji, skratka, viden je napredek.
Po ogledu obratov smo se sestali v dvorani doma Dušana Poženela, kjer smo ob vstopu prejeli praktično darilo (1 kg volne za pletenje). Sledil je po-
zdravni nagovor tov. direktorja Vilija Škerbineka in predsednika sindikata, nato je bila pogostitev, kateri je sledil nastop Kulturno-umetniškega društva Anton Tanc iz Mari-jegradca s kulturnim programom, ki je zelo lepo uspel. Ob prijetni glasbi dveh harmonik in kitar se je srečanje razvilo v vedro razpoloženje in zabavo.
Za prijetno tovariško srečanje, lep sprejem, ogled obratov, praktično darilo in pogostitev z razvedrilom prirediteljema TOZD Predilnica in osnovni organizaciji sindikata iskrena hvala z željo nadaljnjega napredka in poslovnega uspeha.
S tovariškimi pozdravi
Upokojenci Dekorativne TOZD Predilnica Laško
Organizirana je bila avto-šola
V želji, da omogočimo delavcem naše delovne organizacije in njihovim najožjim družinskim članom ugodnejšo pot do pridobitve vozniškega dovoljenja za voznike B kategorije, je sindikalna konferenca sprejela pobudo Avto moto to-uring kluba iz Ljubljane. Ugodnost, ki jo je nudil klub, je bila brezobrestno obročno odplačevanje stroškov v zvezi s pridobitvijo vozniškega izpita (teoretičnega tečaja in praktične vožnje).
Glede na to, da stroški za pridobitev vozniškega izpita niso ravni majhni, se je za ta način pridobitve vozniškega dovoljenja odločilo 78 naših delavcev. Ker je bil organiziran tečaj že v maju, so nekateri med tem časom naredili izpit, nekateri so odstopili, najbolj vztrajni pa se še trudijo, da bi postali vozniki.
Vsem voznikom in vsem tistim, ki bodo postali vozniki, želimo srečno vožnjo!
Milka Klobučar
GEZ EaJD URo G, A v*M	ffUMBSCM
\CC 601	DILA t2.pt T •
Upokojila se je Alojzija Bremec
V naši tovarni je delala od začetka njene delovne dobe — celih 35 let. Nekaj časa je delala v tkalnici, potem pa naprej v pripravljalnici.
Doma je iz Glinice in od tam sta skupaj s sestro prišli na delo v našo delovno organizacijo.
»Takrat sem imela 17 let in delo je bilo neprimerno bolj naporno kot sedaj. Material,
potreben za obdelavo, smo na rokah prenašali od ene faze obdelave do druge faze. Med seboj smo se vsi poznali, razumeli smo se in v težkih trenutkih smo drug drugemu pomagali. Prišlo je tudi do tega, da ni bilo dela za vse zanos-lene, takrat pa smo nekateri odšli v brigade, pozimi pa smo odstranjevali sneg, potrebno pa je bilo tudi pripraviti kurjavo
in še bi lahko naštevala razna dela, ki sem jih opravljala med svojo zaposlitvijo v Dekorativni.
V Dekorativni sem se na splošno vseskozi dobro počutila, zato tudi mladim svetujem, naj ostanejo v tei tovarni, ker se mi zdi, da vse dobro »teče«. Pridejo sicer trenutki, ko bi najraje vse pustil in odšel, vendar je treba vedeti, da nikjer ni vse brezhibno in da do takih trenutkov pride vsepovsod. Potrebno je preboleti tisto
Nastanek gorenja
Začetek gorenja je zaradi naslednjih glavnih vzrokov:
1.	človeški faktor,
2.	posebnih pogojev v naravi.
Nekontrolirano obliko gorenja imenujemo požar. Če nam ga ne uspe pravočasno zajeziti ali uničiti, zavzame širino, ki jo je težko obvladati. Zato si je potrebno zapomniti, da se normalni požar širi po 2. minuti v trikratnem začetnem obsegu, po 4. minuti v enajstkratnem in po 8. minuti v petdesetkratnem začetnem obsegu.
Potek gorenja nastaja po verižni reakciji z naraščajočo hitrostjo. Gorenje pa je kemijski pojav, pri katerem se gorljiva snov spoji s kisikom. Nastaneta toplota in svetloba. Vsako spajanje snovi s kisikom pa imenujemo tudi oksidacija, ki je glede na čas zelo različ-
na. Pri počasni oksidaciji nastaja gnitje, pri srednji tlenje ali gorenje in pri hitri oksidaciji eksplozija.
V	izjemnih primerih nastane gorenje tudi brez prisotnosti kisika. Da poteka gorenje nemoteno, so potrebni trije pogoji:
a)	gorljiva snov,
b)	zadostna količina kisika,
c)	zadostna toplota, da segreje snov do vnetišča.
V	primeru, da enega od teh pogojev odvzamemo, gorenje preneha, seveda pa obstaja tudi možnost, da snov ni gorljiva. To je odvisno od kemične sestave, vsebovanju vode, velikosti delcev in podobno. Tako so nekatere snovi v določenih primerih gorljive, v drugih pa ne. Če na primer slamo namočimo z vodo, ta ni gorljiva. V drugem primeru pa
je na primer aluminijev prah gorljiv in eksploziven, v kosu pa ni.
Gorljive snovi delimo tudi na gorljive in težko gorljive. Težko gorljive snovi so tiste, pri katerih gorenje takoj preneha, ko odvzamemo izvor vžiga. V tej skupini so volna, plastične mase ipd.
Gorljivost lahko ocenjujemo tudi po tem, kako hitro se neka snov vname (vnetljivost) in kakšna je njena kurilnost.
Kurilnost je tisti del zgorevalne toplote, ki jo dobimo, če dimne pline ohlajamo do temperature nad rosiščem vodne pare. Merska enota po JUS je KJ/kg ali pri plinastih gorivih KJ/m:! (nič °C in tlak 1,013 bar) 1 KJ = 0,239 Kcal ali 1 Kcal = 4,187 K J. Za gasilce pa je kalorična vrednost snovi zelo pomembna, saj se s tem ocenjuje požarna ogroženost nekega objekta.
Lepi spomini nikoli ne zbledijo
Bilo je pred davnimi leti, več kot četrt stoletja je od tega. Navijala sem votek za tkanje brisač. Ne vem kako sem spregledala, da je eno vrteno navijalo premehke navitke, torej neprimerne za normalno tkanje.
Ko sem prišla naslednje jutro v službo, me je pri stroju čakal zabojček nepravilno navitega votka in na njem listek s pripisom:	»Delavka mora
previti votek in plačati 100 din kazni.« Ni mi bilo vseeno, saj je bila to prva kazen v mojem življenju. Poleg tega pa je bil znesek, ki bi ga morala plačati, kar visok.
Mojster, ki mi je odrejal redno delo, se ni razburjal. Rekel mi je: »Tudi jaz sem delno kriv za to napako, saj sem premalo kontroliral. Tukaj sem samo fizično, moje misli pa so vsak trenutek pri sinu, ki je hudo bolan. Malo upanja je, da bo ozdravel. Ne morem se poglobiti v delo.«
Pripravil mi je dodatno vreteno in na njem sem pre-
vijala votek, poleg rednega dela. Kazni nisem plačala; listek, na katerem je pisalo — sto din kazni — je strgal.
Tisti dan je bil zame zelo uspešen. Veliko sem presegla normo, hkrati pa sem popravila napako iz prejšnjega dne. Mojstra sem od tedaj še bolj spoštovala, hkrati pa sem še raje prihajala na delo, saj sem vedela, da je tudi moje delo cenjeno in da bomo le s skupnimi močmi dosegli dobre delovne rezultate.
Po nekaj dneh mi je mojster povedal, da se je sinu zdravstveno stanje izboljšalo. Bil je zelo vesel in spet je lahko normalno delal.
Mojster je sedaj že pokojni. Njegov sin pa je naš sodelavec. Kadar ga srečam, me spominja na ta dogodek.
Marija Murn
V premislek
Obiskala sem prijetno os-mošolko, ki je po duhu že kar
odraslo dekle. V osnovni šoli. ki jo obiskuje, sodeluje tudi v dopisnem krožku. Prebrala sem njene članke. Prosila sem jo, če lahko vključim enega tudi v naše glasilo.
Preberite!
Vredno se je zamisliti nad tem, kako globoko čuti in razmišlja o življenju že trinajstletno dekle.
Kako pa mi? Si po tej plati kdaj izprašamo vest ali vztrajamo v svoji sebičnosti . .. samovšečnosti.. .
SAJ VENDAR ŽIVIM
Zvrnil sem ga še en kozarček . .. oh, kako rad bi že nehal s tem! A ne ... ne. Ne morem se vendar kar tako spet pustiti temu umazanemu svetu .. . Svoje skrbi utapljam v vinu dan za dnem . . . dan za dnem ... Realen svet je predaleč, da bi se vrnil vanj ... Tu so starši, ki me ne razumejo .. .,ki me nočejo razumeti... tu so prijatelji, ki me ne marajo... in tu je tudi ona, ki ji ne pomenim nič .. . čisto nič. In zato pijem . . . dan za dnem . . . dan za dnem . . . Zvr-
trenutno krizo in z vso zagnanostjo delati naprej, pa na težke trenutke hitro pozabiš. Kaj posebnega vam ne vem več povedati; zelo sem hvaležna za darilo — še enkrat vsem hvala. Želim vam veliko delovnega elana, miru in zdravja«
Tov. Bremčevi sem bil hvaležen za iskren pogovor in ji ob stisku roke zaželel mnogo zdravja v njenih prihodnjih dneh.
Marjan Peklaj
5-2$
Stane Istenič
nem ga še kozarček ... in svet je naenkrat lepši, boljši, svetlejši . . . Nobenih skrbi, nobene žalosti, ničesar bolečega... le lep, dober, svetel svet. In zato pijem . .. dan za dnem ... In zato pijem . . .
Ne morem spati. Razmišljam o svojem življenju. Nikomur še nisem naredil veselja.. . nikomur. Šibak sem. Ne morem se soočiti z resnico .. . kakršna pač je. Šibak sem . . . Ne morem pogledati človeku naravnost v oči . . . bojim se, da v njih ni razumevanja zame . .. Zame ... Vedno samo zame .. . Zakaj ? Ne vem . . . Ne vem. Šibak sem ... Pa vendar ... ne morem še naprej tako. Čas je, da preneham s tem. Čas je, da postanem spet človek ... zares človek.
Zbudil se bom ... in videl cvetlico na oknu, ptico na nebu, prebujajočega se soseda . . . videl bom vse, kar sem do sedaj utapljal.. . Videl bom vse, česar do sedaj nisem hotel videti ... In spoznal bom: SAJ VENDAR ŽIVIM!
Bernik Ana 8. razred OŠ v Šk. Loki
Jalovec »fant od fare«
... in, jaSan. dan, zali &d oAapaoSad, in, Szaea, ja, da ja pr.ad, mana p&t, in ta, da nam, da slast ja n tam, da
gzam
(J. Menart)
Dež je prenehal, le temni oblaki so še viseli nad vrhovi Karavank, ko smo se julijskega popoldneva peljali proti Gorenjski, želeč, tako kot že nešteto let, obiskati Jalovec (2648 m).
V Mojstrani smo se ozrli proti Luknji, bila je čista, kar največkrat pomeni, da bo naslednji dan lepo. Občudovali smo Špik, ki je s te strani zelo strm in hkrati najlepši ter se spominjali, kako prijetno je bilo pred dnevi, ko smo z njega zrli proti Jalovcu in se dogovarjali, da ga kmalu tudi obiščemo. Ta dan je pred nami in zavili smo v dolino pod Poncami. Nebo se je zjasnilo, sonce je že zahajalo in turoben je bil pogled na skakalnice, ki so ponesle ime doline Planice v širni svet. Bilo je tiho, srečevali smo le redke turiste. Lesena ogrodja so samevala, čakala snega in boljših časov. Kmalu smo zagledali Jalovec v tisti lepoti, ki jo za mene nima nobena gora pri nas. Če je Triglav očak, potem je Jalovec »fant od fare«, kot je med julijskimi vrhovi našel zanj ubrano besedo Evgen Lovšin. V veličastni osamljenosti kraljuje nad štirimi prelepimi dolinami; Planico, Trento, Bav-ščico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divji-
mi prepadi vlada mir, tišina, ki jo zmoti le švig kamna ali bobnenje plazov.
Dom v Tomaju je sameval, dekle, ki je streglo, je povedalo, da je več dni deževalo, zato tudi ni obiska. Kmalu smo legli, vsak s svojimi mislimi. Še enkrat sem se ozrl skozi okno proti Jalovcu. Zvezde na nebu so trepetale, mir, tišina, le šum izvira Nadiže je bil kot pesem, kot uspavanka.
Vstali smo zgodaj, ob pol štirih, popili čaj, že zvečer smo pripravili nahrbtnike, navezali smo'cepine in krenili. Noč je bila kot večer pokrita z zvezdami, le luna je svetila tako, da smo naše svetilke uporabljali le malo na poti skozi gozd, naprej pa nam je svetila luna.
Hodili smo zmerno, govorili malo, čutili smo spoštovanje do te lepe gore, v katere objem smo se podajali. Zdanilo se je in zarja za Karavankami je dolino potemnila, luč v Tamarju je še svetila kot kresnica v daljavi, stena Jalovca pa je dobivala bledo rumeno pa rdečo barvo in končno je nastopilo jutro, dan brez oblaka, lepota brez besed.
Iz razmišljanja nas je predramilo padanje kamenja. Po dolgem iskanju smo opazili v ostenju Kotovega sedla in Vev-nice divjo kozo z mladičem, kako varno ubirata pot proti vrhu. Vsak si išče in najde
svojo pot. Bližali smo se Ja-lovškem kuloarju ali Ozebniku želeč, da sneg ne bi bil pretrd in da bi bilo manj ledu. Večkrat smo se že morali tu obrniti, nato pa prek Jalovške škrbine naokrog na sedlo. Ta pot je daljša, sicer je lepa, polna vzponov, klinov in čeprav piše »samo za izvežbane planince«, zelo zanimiva. Mi pa smo želeli skozi kuloar. Imeli smo srečo, sneg je bil dovolj mehak, navezali smo dereze, cepine v roke in počasi drug za drugim proti sedlu. Sem in tja se je odtrgalo kamenje, padlo na sneg ali zdrsnilo po ledu. Stisnili smo se k steni in ob strani nadaljevali pot proti vrhu sedla. Sonce je že prijetno grelo. Na sedlu smo odložili nahrbtnike, vzeli najnujnejše in nadaljevali pot proti vrhu. Srečali smo že več planincev, ki so se od koče pod Špičko vzpenjali, nekateri pa so se že vračali. Kmalu smo tudi mi prispeli na vrh. Po deževnem vremenu je bilo obzorje čisto in čudovit razgled. Najbližji Mangart je že imel prve obiskovalce, Triglav je ponosno kraljeval, zavedajoč se, da je najvišji. Krn, znan iz bojev v I. svetovni vojni, je bil kot na straži nekoliko odmaknjen. Špik, Škrlatica, Prisojnik, Mojstrovka — najbližji lepotci — so razgalili svoje vrhove. Na drugi strani je bil Kanin še v snegu in na naši strani, dobro obiskana prijatelja Viš in Montaž, žal že onkraj naš^h meja, kjer pa so še vedno naši ljudje. Dolina Trente je samevala, prav tako tudi cesta preko Vršiča ni imela mnogo prometa. Še pogled v Tamar, kamor se moramo vrniti in spustili smo se nazaj na sedlo. Tukaj smo se dobro podprli, še nekaj časa posedeli na
soncu in opazovali planince. Večina je prišla z Vršiča ali zavetišča pod Špičko. Iz Tamarja, skozi kuloar, po kateri poti smo prišli mi, ni bilo nikogar. Običajno smo se vračali čez Veliki Ozebnik in Škrbino, danes pa smo se odločili, da se vračamo po isti poti. Sestop je bil težji, sneg se je nabiral na dereze pa vendar smo počasi in srečno prišli v dolino. Tu smo srečali mnogo ljudi, ki jih je lepo vreme zvabilo v ta prelepi kot pod Jalovcem.
Večkrat sem se ozrl nazaj. Hvaležen sem bil, da me je gora hotela in se spomnil deževnega jutra, ko je noči in megla pokrivala dolino. Dež je rosil, ko sva se vzpenjala proti kuloarju Jalovca. Sem in tja se je odtrgalo kamenje, slišal si samo piš in top udarec v sneg, padanje dežja in povsod je bila le megla in sneg. Nobeden od naju ni želel nazaj, čeprav so bili pogoji vedno slabši. Nihče ni hotel izreči prve besede, da bi se vrnila. Toda le preveč grozeča je bila tišina, kamenje je še vedno padalo, slišala sva, videla nič. Odločil sem se, čutil sem, da gora ne želi, da jo obišpeva, vsaj takšno ne, vso v sivem, mokro, kot neurejeno dekle naju ni želela sprejeti in vrnila sva se.
Zato je današnja vrnitev in vsaka vrnitev z gore prijetna, hvaležna in nepozabna. Bili smo žejni in lačni, okrepčali smo se, skuhali kavo, poležavali na soncu, naši pogledi pa so se hvaležno vračali v stene Jalovca. Srečni smo bili, da lahko hodimo, gledamo te lepote, se vzpenjamo in se zopet vračamo.
Iztok Kavčič
Ob dnevu republike Vam iskreno čestitamo!
Vsem delavcem se zahvaljujemo za material, ki ste nam ga odstopili!
Pionirji
PO Črni murni
Človek ozri se, nisi sam
Človek mora izginiti, kar naprej pa biva človeštvo in z njim bo ostalo, kar je storil človek.
Še nekaj dni in zopet si bomo segli v roke. Poslovili se bomo od starega leta in si zaželeli sreče in zdravja v novem letu.
Ali res, se sprašujemo. Kako hitro, prehitro mineva čas, ko bi ga mogli ustaviti za hip, vsaj za tisti čas, ko je človek srečen. Čas se ne ustavi, a spomini ostanejo.
Radi se spominjamo, kako je bilo včasih. Predvsem se radi spominjamo lepih trenutkov, ki nas zapeljejo daleč v preteklost, v otroštvo, mladost in nehote se nam prebudi sve-
FRANCE PREŠEREN
ža podoba matere, očeta, bratov in sester in tistih, ki smo jih imeli nekoč in jih imamo radi danes. Sprašujemo se, kje so tisti časi, ko je bilo drugače, ko smo drugače živeli. In res je bilo drugače. Bili smo skromni, veseli vsake malenkosti, znali smo ceniti in se med seboj spoštovali, čeprav smo živeli v hudih časih.
Dom je bil vedno topel, ko si stopil vanj. Čakala te je mati, ali pa tudi ne. Morda te je čakalo delo, ki si ga moral opraviti namesto nje. Nikoli
ni bilo pretežko, vedno si zmogel, saj si delal z ljubeznijo, ker si čutil, da si potreben in nikdar nisi ostal razočaran, brez plačila. Plačilo je bila lepa beseda, topla dlan, kadar pa je mati prinesla na mizo sveže pečen kruh, je bil praznik. Bil si srečen in znal si vračati to plačilo.
Danes, danes živimo drugače, tudi čas je drugačen, pa vendar isti. Živimo spet v težkem času, a sprašujemo se, leje si, človek?
Ali si se pustil zasužnjiti moderni tehniki, razvoju, ali bomo ljudje postali roboti in pozabili, da izhajamo iz narave in da smo potrebni drug drugemu?
Kje in kakšni so medčloveški odnosi? Na to ne bi smeli pozabiti, pa gremo kar mimo tega in nam ni dosti mar za to.
Človek odpri oko, spregovori, človeka imaš pred seboj! Odprimo vrata in poglejmo tudi v naš drugi dom, veliko nas je, ki v njem združujemo delo. Velika družina smo, skupaj moramo premagovati težave, ki nas spremljajo vsak dan, vsi okušamo sedanji čas in v njem živimo.
Smo mlinsko kolo, ki melje, če ima dovolj vode. Če je nima, se ustavi. Če ne pridelamo pšenice, ni kruha.
Tako meljemo tudi mi v našem mlinu. Odvisni in potrebni smo drug drugemu, nekdo snuje, načrtuje, prideluje, drugi melje, a plačilo je moka in iz nje kruh.
Naj ne bo to vse, naj bo plačilo tudi lepa beseda, zdrav odnos in spoštovanje človeka.
Nikdar pa ne boš sam, če ti v roko seže topla dlan.
Bernarda Vidrih
Razpis za nagrade za inovacijsko dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-Šiška nam je posredovala razpis za nagrade za inovacijsko dejavnost, ki ga objavljamo:
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj
— Veliko plaketo ORS (z denarno nagrado)
—	tri diplome (z denarnimi nagradami)
—	knjižne nagrade z diplomami
za naslednje dosežke na področju raziskovalne dejavnosti:
1.	Za pomembnejši raziskovalni dosežek preteklega leta v občini posameznemu avtorju ali skupini strokovnjakov.
2.	Za inovacije in druge raziskovalne dosežke, ki prispevajo k hitrejšemu razvoju delovne organizacije in občine.
3.	Za organizacijske prispevke k razvoju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
ORS Ljubljana-Šiška za spodbujanje množične inovacijske in raziskovalne dejavnosti in za dosežke na področju organiziranja raziskovalnega dela, Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-Šiška.
4.	Za uspešno delo v društvih s področja tehnične kulture.
5.	Za pisne prispevke na temo raziskovalne in inovacijske dejavnosti in za raziskovalne naloge mladine.
Število in višino nagrad bo določila skupščina Občinske raziskovalne skupnosti na predlog Odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Za nagrado se lahko prijavijo do 31. 1. 1984 posamezniki ali skupine, če menijo, da izpolnjujejo pogoje razpisa od 1. do 5. točke.
Kandidate, ki za leto 1982
še niso prejeli nagrade, razpisane s strani ORS Ljubljana-Šiška, lahko predlagajo:
—	družbenopolitične organizacije in skupnosti,
—	društva,
—	delavski sveti in samoupravni organi v organizacijah združenega dela,
—	posamezniki.
K vsakemu predlogu mora biti priložena dokumentacija z dokazili in podrobna utemeljitev predlogov.
S tem, ko objavljamo ta razpis, želimo poudariti, da v sedanjem trenutku tečejo razprave o raziskovalni dejavnosti kot obliki pristopa k lastnemu razvoju na področju znanosti in tehnologije. Doslej organizirani razgovori v registriranih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo (Lek, Litostroj in Turboinštitut), so namreč pokazale, da smo vse preveč skromni pri dajanju moralnih in materialnih priznanj raziskovalcem, ki žrtvujejo svoj prosti čas in znanje, da pridejo do novih izumov, ki v končni posledici služijo tako našemu (šišenskemu) gospodarstvu kot širši družbeni skupnosti.
Ugotovitve iz podelitve nagrad za leto 1982 so nas spod-
budile, da s takšnim delom nadaljujemo tudi letos. Nagrade in priznanja resda ne morejo odtehtati vsega vloženega dela, so pa del priznanja družbe za vložene napore.
S tem ko objavljamo ta razpis, pozivamo vse poslovodne organe, družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela, kakor tudi vse posameznike, da pogledajo okrog sebe in ugotovijo, ali so med njimi sodelavci, ki zaslužijo to pozornost. Zato smo tudi dogovorili obliko, da predlog za nagrado sproži tako organizacija združenega dela, družbenopolitična organizacija ali posameznik.
Postopek za zbiranje prijav in verifikacija preko organov Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška naj bi tekla v letošnjem letu, medtem ko bi nagrade podelili 15. aprila, t. j. ob obletnici smrti tov. Borisa Kidriča, ki je bil eden najpomembnejših tvorcev razvoja inovacijskih procesov v naši družbi.
Prosimo, da se odzovete v čimvečjem številu.
Predsednik Občinske raziskovalne skupnosti dr. Franci Stare, 1. r.
RAZPISUJE NAGRADE IN DRUŽBENA PRIZNANJA
Iz proizvodnje
Zastoji so se v zadnjem obdobju zmanjšali
Tudi v TOZD gotova tkanina delajo skoraj neprekinjeno
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD Surova tkanina
Mihevc Marjan — barvama preje
Jarc Barbara — pletilnica Bezlaj Marija — pripravljalnica
TOZD Gotova tkanina
Iliševič Miroslav — apretura Arko Zoran — šivalnica Kobal Robert — šivalnica
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina
Butala Rezka ■— upokojitev Bremec Alojzija — upokojitev Obšteter Ivanka — upokojitev
TOZD Predilnica Laško
Skerbinek Vilibald — upokojitev
Bokan Cvetka — upokojitev Ojsteršek Antonija — upokojitev
Rezec Bogomira — upokojitev
DELOVNI JUBILEJI
35 let
Obštetar Ivanka Klepej Terezija
30 let
Kasun Ivan 25 let
Kavčič Iztok 20 let
Vinkovič Margita Semen Ljuba Šimic Helena Gaberšek Jože Tanko Marija Cankar Janez
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za denar namesto venca.
Jožica Murgelj
15 let Šabič Ana Vidrih Bernarda Mesarič Marija Lipovac Agata Martinčevič Vida Vidovič Jožef Mohorko Marija Novak Terezija Jukič Marjanca Koncilja Alojz	' - j1 ?•
Krivec Teodora Krneč Irena Bunček Marija Dimeč Tatjana Šiško Ivana Petrič Zdenka Slovša Ana Gol j ar Darinka Ofak Marija Vrbančič Marija Vidič Zofija Komatar Ana Tomažič Marija Blatnik Marija Arhar Janez
10 let
Ljubič Javorka Pestotnik Franci Mesnar Dušan Jurjevčič Terezija
ROJSTVA
Zebec Margareta — sin Bevec Karolina — hči Slapšak Terezija — sin Peklaj Marjan — hči
POROKE
KONDA Stane
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za podarjeni denar namesto venca.
Margareta Vinkovič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega brata se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Marta Kogoj
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji in sindikatu za podarjeni denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Kristina Lampelj ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanje. Hvala sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Ivan Čulk
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta se generalnemu direktorju, tov. Petru Koleši, ter vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujem sindikalni organizaciji za prejeti denar namesto venca.
Rezka Butala
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za darovani denar namesto venca.
Olga Klemenčič Fani Zupan Ana Kraner
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.