\m.
'te
»Naš Dom« izhaja vsakega 10. v mesecu. Rokopise in vse, kar spada v uredniški del lista, je čimpreje po izitju prejšnje številke poslati na urednikov naslov: Dr. Fran Vatovec, Maribor, Koroška cesta 1.
»Naš Dom« se naroča pri upravi »Našega Doma«, Maribor, Koroška cesta 5 in stane samo 12 dinarjev letno.
Kjer želite objavo slik, fantovskih skupin, pošljite Din 40.— kot odškodnino za napravo klišeja na naslov uprave.
Zaupniki in agitatorji »Našega Doma«! Delo in propaganda za naše glasilo naj se neprekinjeno in nezmanjšano nadaljuje. Vedite, da vsaka stotina novih naročnikov lahko pripomore do večjega obsega »Našega Doma«.
Mariborski iantje so tekmovali na fantovskem sestanku dne 23. maja. Na tekme so se dobro pripravili. Dosegli so vse dosegljive točke.
Mariborska delovna skupina si je nabavila krasen prapor za 1270 Din in nastopila prvokrat z njim pri stolni te-lovski procesiji v Mariboru. Blagoslovitev prapora je izvršil mariborski stolni in mestni župnik msgr. Mihael Umek.
Tudi šentjakobski fantje so se odločili, da hočejo imeti svoj prapor in so
si ga že naročili pri šolskih sestrah v Mariboru. Stal bo kakor mariborski 1270 Din. Fantje od drugod, posnemajte!
Fantje v Šoštanju so si na binkoštno nedeljo ustanovili svojo delovno skupino. V lepem številu so se zbrali v domu, si izvolili vodstvo in sklenili živeti in delovati po navodilih, ki sta jih podala domači g. župnik Pavel Gril in tajnik škofijskega vodstva FKA v Mariboru, ki je prispel k ustanovitvi.
JO I n TFM IN DNEH ^
Moč francoskega katolicizma pokazu-jejo sledeče številke: danes je v Franciji 15.000 šol z 1 milijon učenci, ki jih vzdržujejo katoličani; potem je 825 realnih gimnazij, na katerih je 12.216 profesorjev in 150.000 dijakov; katoliških osnovnih šol je 11.000, učiteljev je 31.870, dijakov 855.000. Razen tega je še 424 višjih šol, 72 učiteljišč in 268 tehničnih šol. Vse te katoliške šole vzdržujejo zavedni katoličani z lastnimi sredstvi.
Tuj kapital v naši državi. Češko-slo-vaški kapital je angažiran pri nas skupno v družbah, katerih skupna delniška glavnica znaša 300 milijonov dinarjev. V interesno območje češkoslovaškega kapitala spadajo v prvi vrsti tvornice sladkorja, in sicer: Červenka, srbsko-češko-
slovaška sladkorna tvornica v Ćupriji, nadalje prva hrvatsko-slovanska sladkorna tvornica v Osijeku. V tekstilni industriji je češkoslovaški kapital najmočneje zastopan v kranjski »Jugo-čeki«. V kemični industriji je plasiran češkoslovaški kapital v ruških tvorni-cah in pri Jugoslovanskem Solvayu v Lakavcu, razen tega tudi v strojnih tovarnah v Belgradu.
V Belgiji je ustanovilo 500 katoliških kino gledališč svojo lastno filmsko centralo, ki bo pod vodstvom katoliških škofov. Filmi, ki se predvajajo v teh katoliških kinih, se odlikujejo po resnobnem in zares umetniškem značaju, tako da je veliko povpraševanje po njih tudi pri drugih filmskih podjetjih.
Leto 26
Maribor, junij 1934
Župnija.
V	zadnjih dveh številkah smo obravnavali v kratkih potezah nekatera vprašanja, ki se tičejo dveh osnovnih celic narodnega življenja: družine in občine. V red osnovne življenske in duhovne celice spada tudi župnija.
Župnija je versko in prosvetno občestvo. Kmetskega človeka odlikuje globoka vernost. Božja narava, v kateri živi, ga dviga k Stvarniku. Kamor obrne svoje oko, vse ga spominja Nanj, na Očeta vseh stvari: vsaka cvetlica, vsaka travica, petje škrjančkovo, piš vetra, grmenje in strela, vse mu govori o Bogu. Vsak dan čuti pri delu svojih rok blagoslov, ki prihaja od zgoraj. Vsa narava mu je tempelj Najvišjega, v katerega rokah je njegova sreča. Ko orje, vlači, seje, ve, da je Bog, ki bo dal rast ali pa ne. — Ta verska nastrojenost se javlja povsod tudi na zunaj: Križi in kapelice ob vseh potih, naj-oolj pa lepe cerkvice po gričih. Vsa lepota in veličastvo župnijskega občestva se pokaže v nedeljo, ko se župljani zberejo v svoji župni c e r k v i, da skupno zahvalijo Očeta za blagoslov med tednom in ga skupno prosijo za pomoč za prihodnji teden. Tudi to je izraz verske Prešinjenosti kmetske vasi, da noben stan ne da Cerkvi toliko duhovnikov, kakor preprosta kmetska vas!
Blizu župne cerkve se po naših slovenskih vaseh poleg šole dvi-fiajo društveni domovi, hrami slovenske kmetske prosvete, zadružni domovi, v katerih se bujno razvijajo svobodne organizacije naše vasi: prosvetne, mladinske, dobrodelna društva . . .
Človek na vasi, naj si bo kmet ali delavec ali obrtnik, ljubi svoj domači kraj, kjer se je narodil in vzrastel, ljubi domačo zemljo, s težkim trudom obdelovano. Domača gruda mu je kos življenja, tesno pri-fastla njegovi duši.
V	tej ljubezni do domačije z njenimi livadami in gozdovi je vključena tudi ljubezen do naroda in državljanska zave s t. Na majhnem prostoru domačega doma, v krogu domače družine in domače vasi vznika in vzraste pristna ljubezen do domovine. Kraj, kjer se je narodil, kjer se je kot otrok igral, kot mladenič vriskal, kot mož moli in skrbi; domače polje, travniki in gozdovi, domača cerkev, celo pokopališče, kjer počivajo njegovi dragi rajni, ki bo poleg njih tudi on legel k večnemu počitku: vse to mu je drago, da je pripravljen braniti vse to do skrajnosti. Kmetski človek je naj-
zvestejši branitelj svoje domovine, svojega naroda in države, ker z domovino brani tudi svojo grudo, svoj dom in svojo družino. Ravno-tako pa je tudi najgorečnejši branitelj svoje Cerkve, vere in verskih svetinj, ker z njimi brani propasti svojo dušo in duše svojih potomcev.
M. K.
Malo družboslovje.
Človek — družabno bitje.
Človek sam zase ne more živeti. Po naravi je družno živo bitje (zoon politikon, Aristotel). V družbi mora živeti, ker:
1.	Družbo potrebuje. Slabotni otrok bi se brez skrbne nege družine ne mogel niti duševno niti telesno razviti. Za telo potrebuje hrane, obleke in stanovanja, za dušo pa pouk, nravno in splošno izobrazbo. Družba, oziroma družina mu mora posredovati tisočletne pridobitve kulture. Kako bi ostal človek nebogljen, ko bi si moral kot Robinzon sam vse znanje le iz sebe ustvariti! Zato ni družina nujna le v biološkem (telesnem) zmislu, ampak tudi v duševnem.
2.	Družbo potrebuje človek tudi vsled svoje samoobrambe. Pred številnimi sovražniki ga more ščititi le družba (družina, narod, država).
3.	Družba je potrebna tudi radi jezika. Jezik druži med seboj rodove, ki jih ločijo tisočletja ter prenaša kulturne dobrine od roda do roda. Prav tako tudi gospodarske vrednote. Novi rod se uči od prejšnjega (n. pr. na kmečkem domu).
4.	V družbo sili človeka ne samo telesna in duhovna potreba, ampak tudi naravni družabnostni čut. Deček po naravi zahrepeni po sotovariših, deklica po sotovarišicah, sam zase v osamelosti se ne počuti srečno. Torej je družnost človekova bistvena lastnost in tako tudi podlaga vsemu družabnemu življenju. — X., Maribor.
Po naših postojankah.
vi.
V Braslovčah smo. V ozadju mična in za razvoj mladokatoliš-kega gibanja znamenita gora Oljka. Tam zgoraj so se vršili svojčas redni večdnevni tečaji, namenjeni mladi slovenski katoliški inteligenci, na katerih so se skupno obravnavala važna vprašanja. Pa tudi lepe mladinske tabore je Oljka že gledala. V Braslovčah, kjer je blagopokojni nepozabni dekan Medved vršil poslanstvo slovenskega duhovna in zvestega narodnega sinu. Tukaj je že od nekdaj bila znana zgledna družina Marovtovih iz Gornjih gorč, ki je dala slovenskemu katoliškemu gibanju odlične sodelavce. V zadnjih letih je nastopila tišina, ki je je sedaj konec. Mlada navdušena fanta Jože Marovt iz Gornjih gorč in Joško Marovt iz Obramelj sta šla na delo ter med fanti zbudila smisel in vnemo za fantovske vzore in težnje.
Njuna prizadevanja so našla živahnega odmeva pri braslovškem duhovnem očetu župniku Ivanu Atelšku, gorečem mladinoljubu, in pri njegovem vnetem pomočniku kaplanu Jožefu Orešniku. Zaživelo je novo življenje, ki naj v zimskem času zavzame še vidnejšega raz-
Jože Marovt iz Gornjih gorč.
Joško Marovt iz Obramelj.
maha ter prevzame vse župnije braslovške dekanije. Tudi Braslovče so na tem, da postanejo močan center naše miselnosti in naše blago-vesti. Kdo je, ki bi mogel v teh smereh delati kakršnekoli ovire? Predvsem mladina je, ki so ji predsodki in podobne stvari neznana stvar in ki je prvenstveno poklicana, da utira pot v novo življenje. Mladina od Sv. Andraža nad Polzelo, Gomilskega, Sv. Jurija pod Taborom, Marije Reke, Šmartna ob Paki, Vranskega in Sv. Pavla pri Preboldu bo verno sledila braslovškemu zgledu ter se v strnjenih vrstah oklenila svojih duhovnih očetov in vodnikov. Naj vzklijo sadovi celjskega tečaja, naj se v slovensko in katoliško življenje zgrnejo nove čete zavedne in korajžne mladine.
Na cesti življenja.
Teče življenje; teče in gre naprej svojo pot. Danes je ravna, jutri hribovita; voz visoko odskaklja in ga hoče vreči s tira.
Vzvalovi življenje, vzvalovi srce. Proč hoče s starih kolesnic v nove tire in ceste!
Greš po stezi, po ravnem polju, greš in srečaš fanta s šopkom v gumbnici, klobuk postrani. Ponosna mu je hoja, na ustnicah nasmeh. Zavriskal bi, pa se mu zdi prehitro, sonce je še visoko in pot mu je menda še dolga.
Mladost .. . življenje . ..
* * *
Hudo je včasih mladcu. Hudo, da nihče ne ve. kako. Nihče —
Kaj ti trga srce fant? Cernu povešaš glavo? Zakaj ti je čelo mračno? Imel si ideale in lepe cilje in sanje mlade, blažene in rajsko-lepe. Delal si z veseljem in voljo. Hrepenel si in se veselil in žvižgal, Pa pel. Kje so zdaj tvoji vzori, fant, kje je tvoja pesem?
Prišel je vihar, ne, samo rahel vetrič, in vse je izginilo.
Padli so vzori, izginile sanje. Kamor nameriš korak, povsod se ti roga nemila usoda, sam zlodej — se ti zdi, — se ti reži v obraz. In takrat se nemo vprašuješ: čemu živim? Kaj mi da življenje?
Življenje-butara, kako si včasih težka, in kako si fant še slab! Pojdi in prosi Gospoda moči in pomoči!
* * •
Stranpota ... Zvezde padajo ... Kar mu je včeraj sijalo tako toplo in svetlo, tega danes ni več. Zavrgel je stare ideale in si poiskal nove----------
Ali res mora človek v temo in na blatne steze, da spozna in doume vse. Preko vseh stranpotov in zablod, da končno najde resnico?
Kje si Sonce? Aj, obsij njegov zbegan obraz! .. .
V—v.
Za ciljem!
Visok cilj smo si postavili, fantje. Vpričo razrvanih sodobnih razmer, v katerih se zvija človeštvo, se nam zdi ta cilj še težje dosegljiv. Kakor strma, nepristopna gora se nam zdi. Marsikdo malo-dušno klone — češ, saj ni mogoče ... A vendar cilj, ki je pred nami, je vreden dela in žrtev, vreden, da zastavimo vse duševne in telesne sile, da ga dosežemo. — Povsod Boga! Vse zasebno in javno življenje — prosveta, vzgoja, umetnost, gospodarstvo in politika, da, vsak korak in vsaka misel človeka bi naj bila prešinjena s pravim krščanskim duhom. Ali ni lep ta cilj? Kdo izmed nas mladih, v katerih še ni zamrl idealizem, se ne bi z veselim srcem postavil v službo te ideje! In žrtve? Koliko ljudje žrtvujejo za svojo udobnost? Kolikšne žrtve in napore doprinašajo n. pr. turisti, da dospejo na vrh visoke gore, tudi življenje često tvegajo, samo da vsaj za nekaj hipov uživajo lepoto obširnega razgleda. Za ta naš cilj — Povsod Boga in Njegovo kraljestvo —, ki je mnogo lepši in vzvišenejši od vseh zemeljskih ciljev, pa naj bi bili brezbrižni in se ustrašili žrtev? Ne! Po zgledu naših vzornikov na delo, da ta cilj, ki mora biti vsebina vsega našega hotenja in življenja, v čim večji meri dosežemo!
Kaj lep vzor idealne vztrajnosti sta nam apostolska prvaka sveti Peter in Pavel, katerih praznik obhajamo kot naš fantovski praznik. Bila sta borca za dosego cilja: Kristus mora povsod vladati. Ni bila lahka ta naloga. Babilon — paganski Rim, je bil poln gnilobe v nravnem oziru, vdan najgršim strastem. To je bilo polje njunega poslanstva. Uspeh? Seme evangelija je prodiralo vedno globlje in zajemalo srca vseh — na cesarskem dvoru in v palačah bogatih patri-cijev, kakor tudi v umazanih predmestnih prostorih med sužnji in delavci. Ni šlo brez žrtev. Kri in življenje je bilo treba žrtvovati. A cilj je bil dosežen. Rim, sedež paganstva, postane sedež namestnika Kristusovega na zemlji in njegovih naslednikov.
Po zgledu naših vzornikov sv. Petra in Pavla naj bodo tudi naši fantje borci za katoliška načela. Naj bodo borci brez strahu! Dosledni

in vztrajni! Sodobno družabno življenje, javno mišljenje, katero nosi danes, žal, pečat paganizma, mora postati zopet urejeno po principih večne Resnice in božjih postav. Vrniti se mora zopet nazaj k Bogu in ga brezpogojno priznati v zasebnem in javnem življenju. Ne bo brez žrtev in ne pojde brez boja. Toda mlad človek, v katerem so nakopičene ogromne sile duha in telesa, se boja in žrtev ne sme bati. Ne pade trdnjava brez boja, brez žrtev ni uspehov. Iz truda in žrtev rasto uspehi. Četudi so proti nam zbrane vse sile pekla in hudobnega sveta, to nas ne plaši. Vemo: Če je Bog z nami, kdo je zoper nas? Zato gremo neustrašeno za ciljem, ki je pred nami lep in vzvišen!
M.—ič.
Za resnico in pravico.
vi.
Mesec dni potem, ko je Marko bil vdrugič izpuščen iz mariborskih zaporov, ker mu glede krivde pri Hanzekovi nočni neprostovoljni kopeli niso mogli ničesar dokazati, so se po šentiljski fari pričele širiti govorice o predstojeći poroki med Markom in Pavlo. — Ljudje
so tiste dni opazili, kako se je Hanzek vsak večer pijan vračal proti domu. Pravili so, da je pričel piti iz obupa, ko je spoznal, da je pri Pavli zmagal Marko, ki ga je sovražil in črtil kakor nikogar na svetu.
Govorice so bile utemeljene. Tovariši so svojemu bratu in voditelju priredili krasno podoknico, pri kateri je mogel vsak spoznati, kako zasidran je bil Marko, najzvestejši sodelavec gospoda Evalda, v mladini in kako spoštovanje je užival tudi pri starejših. Potem se je veselo slavila fantovščina. Nekaj dni je minilo in Marko je povedel svojo nevesto pred oltar. Šentiljska farna cerkev je bila nabito polna, v pretežni meri je bila navzoča mladina, sovrstniki in sovrstni-ce mladih poročencev. Gospod Evald je potrdil in sklenil zvezo, proseč božjega blagoslova. Prelepe so bile besede, ki jih je naslovil na mladoporočenca. Njih toplota je pričala, kako iz srca so prihajale skrbnemu duhovnemu očetu, ki je ljudem bil mnogo, mnogo več kakor samo duhovni oče. »Vajino in vajinega zaroda življenje naj bi bilo, o Bog, posvečeno velikemu geslu: Bog in narod.« Tako je gospod Evald zaključil svoje besede, ki sta si jih mladoporočenca vzela toplo
k srcu. Dokaz je bilo vse njuno življenje, delovanje in trpljenje, ki je sledilo. Bilo je Marku, pa tudi vsem drugim jasno, da Hanzek v slepi mržnji in sovraštvu ne bo miroval. Pa ta zavest ni niti najmanj motila svatbe, ki se je prelevila v pravcato manifestacijo zavednega obmejnega življa. Saj so prišli na svatbo tudi odlični gospodje iz Maribora, ki so s tem dali priznanje dosedanjemu Markovemu delovanju za dom in rod. Tudi duhovni gospodje iz sosednjih fara so prišli z gospodom dekanom na čelu. Slovenska pesem je zmagoslavno zadonela preko obmejne slovenske zemlje, vmes je zasvirala godba. Med udeleženci je bilo tudi mnogo takšnih, ki so še pred letom vlekli na Hanzekovo stran, pa so ob veličastnih slovesnostih otvoritve Slovenskega doma spoznali, da je Hanzekovo delo v zatonu.
Višek večera je tvorila proroška in junaška beseda, ki jo je v zvezi s čestitkami Marku in Pavli ob važnem življenskem koraku spregovoril prvi slovenski župan šentiljski gospod Franjo. Njegove besede so izzvenele v odločno izpoved: »Bratje in sestre, ki ste danes tukaj navzočni! Kakor ljubimo iz dna srca in duše naša novo-poročenca, z istim ognjem gori v naših srcih ljubezen do rodne grude. Mi smo že nekajkrat pokazali, da nismo voljni, prepustiti slovenske grude zemljelačnemu tujcu. Mi se ne umaknemo s teh severnih tal, pa naj pride kar hoče. Pravični Bog je z nami. Prepričan sem navzlic vsemu, da nam bo prav kmalu zasijala svetla odrešilna zvezda slovenske svobode in samostojnosti. Bratje in sestre! Zvesti ostanimo svoji veri in slovenskemu narodu. Ljubi Bog pa daj našemu Marku in Pavli na življenski poti obilo sreče, blagoslova in krepkega zaroda!«
(Dalje sledi.)
Poljana toži.
Dne 1. maja 1934 se je smrtno ponesrečil pri zidanju škarpe v domačem vinogradu mlad navdušen slovenski fant Franc Radej iz Dovškega pri Rajhenburgu. V majniški številki »Našega Doma« smo mu posvetili nekaj vrstic, V skromen spomin naj bodo te vrstice zvestega prijatelja.
Poljana toži, polje plaka, utihnil je zeleni gaj; gore zastrle so si lice, ker več ne vrneš se nazaj.
Deželo slovensko je objel dih cvetja in ljubezni. Mi pa smo bili kljub temu žalostni in nam ni bilo mar cvetja in petja, ker si nas Ti, dragi Franček, brez vsakega slovesa tako nenadoma zapustil. Ko sem dobil od doma žalostno poročilo, da si se Ti smrtno ponesrečil, kar nisem in nisem mogel tega verjeti. Pa bila je resnica, žalostna, grozna resnica .. . Gruda domača, katero si tako ljubil, Ti je povzročila tragično smrt.
Kolikokrat sva se zaupno pogovarjala o naši boljši bodočnosti in se že vnaprej veselila te nove dobe, o kateri sva v fantovskem navdušenju sanjala, da nastopi že jutri ali pojutrišnjem... Toda nisi

tega dočakal! Smrt je zamahnila po Tebi in Bog Te je poklical v večne poljane, kjer ni gorja in ni skrbi. Komaj sedemnajstleten, svež in zdrav, poln idealov, pa si moral umreti! Vse upe, ki so jih stavili v Tebe Tvoji domači, si vzel s seboj v hladni grob. Ni Ti bilo dano, da bi nam uresničil vse naše načrte, ki smo jih polagali v Tebe mnogi, ki si bil naš up in naša nada.
Ni Te več! Ni več Tvojega vedrega smeha, ne odločnih besed, ki si jih — čeprav še mlad — večkrat tu ali tam povedal. Zapustil si nas in mi vidimo, da zija zdaj tam, kjer si bil preje Ti, velika in globoka vrzel.
Oko slehernega, ki Te je poznal, je bilo rosno, ko so Te položili v grob in je majniško cvetje zasulo Tvoj poslednji dom. Da, majniško cvetje — belo, zeleno in rdeče, Tvoj in naš simbol.
Dežela je povita z vso svojo prelestjo in krasoto, v naših srcih pa je žalost in bolest. Slovenski domovi v teh večerih čudovito ožive, zidanica pa plače in tuguje, ker je zgubila Tebe, najmlajšega ... Slovenski fantje v majskih večerih pojo in vriskajo, mi pa smo gluhi za ves vrisk in petje in samo tiho šepečemo:
Bog Ti daj večni mir in pokoj!
Adolf Moškon, Celje.
Junakinja do konca.
»Kam naj se obrnem in kdo mi bo pomagal,« se je v sladkem pričakovanju skrbelo dekle. In padla ji je v glavo misel, da se v mestu dobi mnogo dela in tudi zaslužka. »V mesto,« se je odločila in se nekega jutra opravila v najboljšo obleko, ki je bila dokaj skromna in gazila dolgo pot v globokem snegu. Močno ji je udarjalo srce, kakor s kladivom, ob misli, da mogoče zastonj upa in da mesto nima Zanjo zaslužka.
Proti poldnevu je dospela do mesta. Glad jo je mučil, zeblo jo je in treslo po vsem telesu. Sedaj pa, ko je dospela do cilja, se je po njenih premrlih udih razlila prijetna toplota.
Začele so rasti ulice, ozke in temne. Velike izložbe so se vrstile druga za drugo in okna visokih palač so se v mrazu bleščala ko pločevina.
»Bog mi pomagaj,« se je pokrižala Angelica, ko je stopala od velike modne izložbe, v kateri je ujela srečno vest, da se sprejme pomočnica za šivanje perila in stopila k velikim steklenim vratom. Boječe je potrkala, s čemer je takoj pri mladih mestnih razposajenkah obrnila nase pozornost in nerodno obstala med vrati.
»Danes ni dan za beračenje,« se je obregnila ob njo ena izmed najbolj junaških, ki jo je v Kipu premerila od nog do glave, nakar so ostale planile v divji smeh.
Angelica je kakor zadeta od trdega kamna zapustila trgovino, predno je izgovorila besedo. Tavala je dalje po mestu, se postavila zdaj pred ta in ona vrata, a vsakokrat ji je upadel pogum, da ni vstopila. Zdelo se ji je, da jo za vsakimi vrati čaka zaničljiv obraz, da vrže kamen vanjo . ..

2e je hotela zapustiti mesto, ko se je spomnila, da ne sme biti slabotna in omahljiva, da mora najti zaslužek že zavoljo Marijana. »Vsaj nekaj da bom imela in lahko pokazala: Glej, Marijan, to je pa moje . ..,« si je delala pogum in začela vnovič svoj križev pot.
Koncem koncev, preko vsega
zahvalila in hitela, hitela domov, izkusi s svojo usodo . ..
pomilovalnega posmehovanja brezčutnih ljudi, ki so se zdeli v tej mestni natrpanosti in nadutosti sami nesrečni, se je Angelici posrečilo, da je dobila delo. Starejša gospa, ki je imela trgovino s čipkami in vezenjem in kateri se je Angelica v svojem obupu razkrila kakor materi, ji je iz usmiljenja dala kos platna in nekaj svile, rekoč: »Zgotovite najprej to in če boste delo dobro izvršila, vas vzamem v stalno službo in pri meni ne boste imela slabega življenja .. .«
Angelica bi iz hvaležnosti najrajši objela to dobro gospo, pa se je domislila, da se to ne spodobi in se je premagala. Prisrčno se je kar so jo noge nesle, da se pre-
»Hvala Bogu, končano,« se je vzravnala Angelica pozno v noč ob slabotno goreči petrolejki in z zadovoljstvom položila na mizo dragoceno vezenino. Sama si ni upala verjeti, da so njene roke dokončale to težko delo. In ko je drugo jutro hitela v mesto, da se izkaže dobri gospe, kakor ji je naročila, je bila že vesela in plaho upanje je vztrepetalo v njenem srcu ...
»Dobro, izvrstno,« se je čudila gospa, ko je razgrnila po mizi vezenino in spoznala, da jo je imela v delu spretna roka. »Ce želite, vas sprejmem v svojo trgovino in lahko že s prvim nastopite,« ji je kot nepričakovano priznanje ponudila gospa.
»Seveda, prosim, gospa,« so v sreči zagorela Angelici bleda lica. In gospa jo je peljala v bogato opremljeno sobo, kjer sta se kar po domače razgovorili glede plače in dela.
In od tedaj so ji potekali dnevi enolično: dan za dnem je bilo njeno telo globoko sklonjeno nad belo platno, kakor da hoče všiti vanj svoje mlado življenje in ob vsakem vbodu je mislila: za te, Marijan ... S kakimi lepimi nadami in s kakim zadoščenjem je sporočila Marijanu, da je dobila v mestu službo in da je vesela ... — L. Horvatičeva.
(Dalje sledi.)

Donačka gora kliče!
Kdo je ne pozna, Donačke gore! Štajerski Triglav jo imenujejo nekateri in rajni škof dr. Andrej Karlin ji je v svoji knjigi »V Kel-morajno« dal ime »slovenski Rigi«. Naš dobroznani pesnik in pisatelj Silvin Sardenko pa o njej sprašuje: »Donačka gora ... ti si naša gora Alverna? Zakaj?« . . .
Kakor so Italijani na gori Alverni postavili veliki križ kot spomin na 19001etni jubilej odrešenja, tako je lansko leto tudi pri nas vzniknila misel in želja, naj bi se na vrhu Donačke gore postavil betonski križ, ki naj bi pričal, da smo se tudi katoliški Slovenci spominjali Kristusa in Njegove smrti ter ob tem tudi nekaj žrtvovali. Mnogi prihajajo na Donačko goro. Mnogi ljubitelji narave in planin iščejo na njej razvedrila in počitka. In vse te in še mnoge druge naj bi znamenje odrešenja spominjalo na Stvarnika prečudno lepe narave in na dejstvo, da je le v Njem pravi oddih napornega življenja. Pa je iz skromne zamisli betonskega križa zrastel načrt velikega spomenika, ki naj bi bil zgrajen v obliki piramide, katere notranjost naj bi tvorila kapelica Kristusa Kralja, vrh nje pa naj bi stal prvotno zasnovani križ. Načrt za to je naredil učenec sve-tovnoznanega umetnika Plečnika.
Na mestu, kjer naj bi ta spomenik stal, je bil nekdaj v keltski dobi tempelj boginje Herte, v rimski dobi pa tempelj boga Mitre. Ali torej misel, prav na tem mestu postaviti spomenik Kristusu, ki je pred 1900 leti na križu premagal poganstvo, ni lepa, sveta? In v obliki piramide zidana kapelica Kristusa Kralja? V starih poganskih časih so, zlasti egipčanski kralji, zidali ogromne piramide, v čast sebi, ki jih je ljudstvo častilo kot bogove. Ali torej želja, sezidati na razvalinah poganskega templja kapelico Kristusu Kralju, Kralju vseh kraljev, vseh dob in vseh časov, ni hvale in odobravanja vredna?
Ali ne bo Donačka gora po uresničenju tega načrta privlačnejša in lepša? V kapelici se bo večkrat služila sv. maša, med

katero bo Kristus, živi Bog, sam blagoslavljal ter posvečeval naš rod, zemljo in deželo.
Zato pa, fantje in možje in vsi, ki citate »Naš dom«, darujte v ta namen kolikor morete in tako pospešite izvršiti delo, ki bo izraz naše žive vere in dokaz hvaležnosti do Kristusa — Odrešenika! Iz malega raste veliko. Naj vsakdo v podporo tej hvalevredni akciji naroči preko g. kaplana Sunčiča od Sv. Križa knjižico »Ob sončnem vzhodu«. Naj kdor le more v počastitev spomina mnogozaslužnega rajnega dekana in častnega kanonika Fr. Korošca prispeva mesto venca na njegov sveži grob dar za zgradnjo tega edinstvenega spomenika. Počastitev vsega pokojnikovega dela bodi ta spomenik na Donački gori, ki jo je tako ljubil in je v mlajših letih rad poletel na njo, kakor lepo poje Silvin Sardenko:
Donačka gora, sveta gora svetega Križa, ti si naša gora Alverna?
Glej pastirja svetega Križa: proti vrhu krepko se bliža: s križi sedmimi je zaznamovan.
Vostner Polde.
Naš vzornik.
Prelepa lilija cveti, iz sam'ga svet'ga raja.
Najlepša stvar na zemlji je gotovo mladina nedolžnih, čistih src. V tem ji daje najlepši vzor sv. Alojzij.
V sončni Italiji je vzcvetel ta čisti cvet človeškega življenja. Bil je lep mladenič in angel dušnega življenja. Nedolžno bel, kot lilija na polju, je že zvenel v štiriindvajsetem letu. Njegov god obhajamo v lepem rožniku, ob zatonu pomladi, v času, ko razprostrejo po vrtnih gredicah svoja cvetna krila bele lilije, ki so podoba nedolžnosti.
Pred praznikom sv. Alojzija smo. Ta dan ne sme mimo nas, draga slovenska mladina. Saj ob tem svetniku najdemo ideal svojega pomladnega življenja. Mladenič si, dekle si. V divjem dušnem metežu, v boju skušnjav se preizkuša tvoja mladost, tvoja zdržnost, tvoja čistost in tvoja vera. Težke dušne boje ima naše življenje. Vsak čas se nam je boriti zoper dušne sovražnike. Tudi sv. Alojzij se je vojskoval s temi sovražniki.
Draga krščanska mladina, ob prazniku sv. Alojzija smo, angela čistosti, limbara nedolžnosti. Izročimo se njegovemu varstvu. Fantje! Boj razuzdanemu življenju! Bodimo vitezi čistosti. In ve, dekleta, tudi ve najdete svoj ideal v tem angelskem mladeniču. Posnemajte ga, čeprav je bil fant. Bodite čuvarice nedolžnosti, kakor je bil on, saj je nedolžnost najdražji zaklad mladine, zlasti še dekleta.
Le kvišku vsa slovenska mladina, za vzornikom sv. Alojzijem, da bo zdrav in čist slovenski rod!
Gašparič.

Ali je mogoče?
Odpiral sem z velikim veseljem pismo prijatelja iz Maribora,
misleč, da mi kaj lepega piše. A čujte, kaj mi piše? Dragi!-----—
Žalostno vest ti moram sporočiti, ki te bo kakor mene globoko pretresla . .. Radejev Franci je mrtev . .. Čitam enkrat, dvakrat, ali je mogoče? Nisem verjel. Pa črke so stale na papirju.
Stopil sem po sliko tovarišev tečajnikov letošnje prosvetne šole, da si še enkrat pokličem prav živo v spomin tega veselega, navdušenega in globoko razumnega in nadarjenega fanta, ki je name ob priliki tečaja napravil radi mirnega značaja in pridne marljivosti lep utis. Bil je eden vzornih in odličnih tečajnikov in najmlajši izmed vseh. Komaj 17 let mu je bilo in mu dekla Gospodova ni prizanesla. Ni ga več---------. Pa še tako tragično je moral končati mlado življe-
nje, ki je toliko obetalo. Pa naj nas tolaži vse skupaj sladka zavest, da ni bil nepripravljen, kakor je kazalo njegovo življenje. Vzor slovenskega fanta je bil, zato upajmo, da je mirno stopil pred božjega Sodnika in se že veseli v Gospodu.
Ubogi Franci! Enkrat naju je zemeljska pot skupaj dovedla, samo enkrat sva se v tem življenju sešla in postala sva si prijatelja. Rad sem Te imel. Vzljubil sem Te radi Tvoje lepe, vesele narave in odločne volje, ki je bila v Tebi. Zato sem si vedno srčno želel, da kdaj pohitim v slovenski Lurd in Te obiščem v rojstni hišici. A strašna usoda, kaj si storila! Namesto njega sedaj bom moral, če bom kdaj romal v slovenski Lurd, obiskati le njegov črni grob-------.
Gašperič Viktor, tovariš tečajnik.
Korak fanta do moža.
Biti mlad, je pač najlepše. Mlada duša in mlado telo je kakor cvetoče zdravo drevo, ki obeta obilo sadu. Je kakor svetiljka, ki se nekje svetlika v temi potujočemu popotniku. Ako je človeško, osobito fantovo telo, zdravo in neomadeževano, se čutiš mladega, pa če tudi ima sedem križev na ramenih.
Da ostanemo mladi po duši in telesu do visoke starosti, zato nam dajeta pogoje čisto in zmerno življenje, stalno udejstvovanje v mladinskih organizacijah nas ohrani mlade. Da bomo ostali mladi, vsaj po duši, če že po telesu ne, moramo živeti dragi fantje, res po zgoraj navedenih pravilih. Bodimo zmerni, neomadeževani, vitezi do drugega spola, bodimo pa tudi pionirji krščanske prosvete. Sodelovanje v društvih nas v marsičem izuči.
Ko smo pa sedaj iz fantov postali možje, bodimo možje na pravem mestu. Iz lepih sladkih sanj, ki smo jih sanjali samo v lepem veselem in gladkem življenju zakonskega stanu, smo se prebudili mogoče v bridkih razočaranjih, a ne obupajmo sedaj. Križ, ki smo si ga sami naložili, ga vdano in potrpežljivo nosimo. Prevzeli smo nove dolžnosti, velike naloge, ki jih moramo izvršiti in damo Bogu, da jih presodi. Kot članom krščanske organizacije nam ni rečeno, da mo-
ramo društveno delo popolnoma opustiti. Ne! S tem, da smo postali možje, očetje, s tem nismo postali stari, ki ne spadamo več v mladinske vrste. Res je, da smo bili mi mladi in da so za nami prišli mladi, pa smo si bratje, prvi starejši in preizkušeni, drugi mladi manj izkušeni, a naše duše, naša srca, naši vzori so vedno sveži, mladi. Za vzor si vzemimo nadškofa Jegliča, ki je starček nad 80 let, a njegovo srce je še vedno mlado. Kakor fanta 25 tih let se čuti, ko pride med mladino. Taki bodimo tudi mi. Seveda na svoje dolžnosti, ki jih imamo kot možje in očetje, pa nikar ne pozabimo. Ali naj Vam govorim o marsikaterih težkočah in sitnostih, ki pridejo na vrsto v zakonskem stanu? O tem ne. Rad bi vam pa spregovoril nekaj besed o vzgoji otrok. To veste, da boste dajali račun pred večnim sodnikom zaradi svojih otrok in gorje tistemu, ki daje otrokom pohujšanje. Zgodi se dostikrat, posebno kjer so še stari pri hiši, da delajo stari mržnjo otrokom do očeta in matere. Mislimo tukaj na očeta. Otroci ga nekam mrzijo, čeravno jim je dober oče. Nahujskani so. V takšnem primeru jih je treba pač še bolj pritegniti nase, jim biti dober in jih lepo poučiti o ljubezni do staršev, najsibo do starih ali lastnih. Nikar jim pa ne delaj potuhe, ne obožuj jih preveč, pa tudi ne kaznuj preveč, vse v pravi meri. Slabosti, čim opaziš na otroku, jih takoj skušaj odstraniti. Ne dajaj jim alkoholnih pijač. Moliti jih uči; kakor hitro znajo dobro govoriti, uči jih spoznavati Boga. Kar je otroku vsajeno v rani mladosti v srce, to mu bo tudi ostalo, če ne boš pobijal sam s svojimi grešnimi in slabimi zgledi. Kakor hitro pa zna otrok nekaj moliti, vodi ga seboj v cerkev in to tvoje spremstvo otrok v cerkev naj ostane trajno. Tvoje oči naj bodo vedno na otrocih. Skrbi, da jim ne bo manjkalo duševne in telesne izobrazbe. Naj pozneje sodelujejo, kjer si tudi ti. Ako pa le moreš, daj vsaj enega sinčka, če ga imaš, v študij in ga navdajaj k duhovskemu poklicu. Tako boš dovršil naj-častnejše svoje očetovske dolžnosti. Otroci ti bodo v srečo in veselje. Sam pa ostani vedno mlad v srcu in duši: ostal boš mlad, mladi bodo tvoji otroci in tako bo v tvoji hiši večna mladost, nad katero se bo Bog radovah — Levko Vostner.
{-cdIfrni/ rmni ^
Na vrhu zelenega Boča. Vsak dan gleda naše oko to visoko, modro planjavo, pa se nam je zahotelo doseči njeno višino. Določili smo si prvo nedeljo v mesecu maju za izlet na Boč. Devet vurberških fantov se je zbralo v nedeljo, 6. maja pod vznožjem vurberškega hriba in zajahalo čile, vrteče se konjiče, pa hajdi proti Sv. Martinu, tja čez dupleški most, po pisanem Dravskem polju do Slov. Bistrice, kjer smo ob 10. uri prisostvovali službi božji. Du-
hovno pokrepčani in nekoliko telesno utolaženi smo ob 11. uri zapustili mesto in drveli dalje. Ko je zazvonilo poldan, smo se po raznih potnih nezgodah znašli v slavnih Poljčanah. Cerkev svetega Križa v Poljčanah smo počastili z angelsko molitvijo in pesmijo »Povsod Boga«, ki je krasno ubrano donela P° praznini božjega hrama. Nato smo pozdravili priljubljenega poljčanskega gospoda župnika in mu izročili pozdrave za poljčanske brate. Ko smo se čutili
dovolj pripravljene na želodcu, smo se s pesmijo, z veseljem v srcu in s korajžo v duši napotili po zaznamovani poti na strmi Boč. Kar leteli smo v to bočko strmino, da čim prej dosežemo cilj poleta. Čisto suhi od znotraj, pa pošteno mokri od zunaj smo jo okrog pol treh popoldne prisopihali do sv. Nikolaja, misleč, da smo na vrhu. Pa glej ga šmenta, še komaj na pol poti smo, pred nami se je še visoko v zrak dvigal hrib z razglednim stolpom — cilj našega izleta. Takrat pa je že začel nekaterim upadati pogum; kar vrnimo se nazaj, je globoko vzdihnil Anzek. Kaj pa še, da se nam bo vsa fara smejala, pravi drugi in močno nafajhtani od znotraj z bistro vodico, izvirajočo iz ponosnega Boča, smo jo udrli naprej po strmini. Ob četrt na štiri smo dosegli vrh ali naš cilj. Radi močnega vetra smo s strahom lezli na razgledni stolp, ki je baje 16 metrov visok in s tem doseže 1000 metrov višine nad morjem. Z razglednega stolpa je krepko jeknila naša vesela fantovska pesem »Gozdič je že zelen« tja po valovitem pogorju. Po izpeti pesmi smo že ob pol štirih veseli zapustili vrh ponosnega Boča. Radi drvenja navzdol je poskusilo par tovarišev trdoto bočkega hriba in odneslo tako na svojem telesu proti domu par bolečih mest, lep spomin izleta na Boč. Hvala Bogu, moramo reči, da le kaj hujšega ni bilo. Pri sv. Nikolaju smo dobili svoja tovariša in se z njima vred zmagoslavno spustili proti Poljčanam (bilo nas je torej sedaj enajst), katere smo ob pol petih, ko smo zopet potolažili glad in žejo, s pesmijo zapustili. Vračali smo se proti Studenicam, skozi Makole, čez Ptujsko goro in Ptuj domov. — Viktor.
Fantovska lepota. Niso še popolnoma ovenele majniške cvetke in majniška pesem še ni povsem izzvenela. Še nam lebde pred dušo besede, ki nam jih je govorila Marija, ko nas je klicala in nam zatrjevala, da nas hoče imeti za svoje sinove. Slabiči smo! Težko se upiramo zlemu. Zato pa nas sv. Cerkev od Marijinega oltarja vodi pred oltar njenega viteza sv. Alojzija. Ves mesec junij je takorekoč Alojzijev mesec. Kot štirileten fantek je bil Alojzij med vojaki in privadil se je ter nevede izgovoril par nespodobnih besed. Ko so ga glede tega domači opomnili, mu je bilo zelo težko pri srcu, milo se je razjokal in vse svoje življenje se je tega kesal. In mi, fantje? Sv. Alojzij je prava angelska narava. Nebeška milina mu odseva iz oči. Čeprav je bil tako čist, tako
nedolžen, se je vendar strogo pokoril in trpinčil samega sebe s postom in bičanjem. Hotel si je zaslužiti nebesa, Marijin sin je hotel biti. Same sebe poglejmo! Kako veselo je pogledati čistemu in poštenemu fantu v oči! Kako nežen mu je pogled, kako veder mu je obraz! Je pravi vitez do dekleta. Kaj pa vidimo, če pogledamo izprijenemu fantu v oči? Zmešan, kalen pogled in hudoben posmeh. Nobeno dekle ni varno pred njim. Kakor lev bi rad zaklical: Fantje, bodite krščanski in slovenski fantje; bodite apostoli čistega življenja in lepe besede! Ne omadežujte materinega jezika. Bodite kras in ponos sv. Cerkve, države in domovine Slovenije! Naj ne kane niti ena solza slovenski materi zaradi vašega grdega govorjenja! Vsaka materina solza, ki pade radi vašega slabega življenja, je žerjavica za vaše duše. Zato pa, dragi fantje, vsi pred oltar svetega Alojzija in ostanimo mu zvesti bratje. — Levko Vostner.
Sodobno viteštvo. Še se nahajajo po strmih in nedostopnih pečinah ostanki gradov, ki nas spominjajo na srednji vek, ko so v njih živeli vitezi. Spominjajo nas pa tudi na klativiteze, ki so bili narodu le v nesrečo, ga zatirali in izkoriščali. Pravega viteza si pa danes predstavljamo kot vzor človeka. Današnja doba še prav posebno potrebuje vitezov. V pravem pomenu besede: plemenitih, nesebičnih, navdušenih za dobro stvar, vnetih za pravico, prežetih globokega idealizma in ljubezni do sočloveka in domovine. Na vsakega človeka napravi prijeten vtis mlad človek, ki je vljuden, plemenitega obnašanja, ki je resen in značajen ter se nikdar ne sramuje pokazati svojega prepričanja. Toda viteštvo ni dar narave, ampak je plod dolgotrajne samo-vzgoje in samopremagovanja, ki zahteva veliko požrtvovalnosti in notranjih bojev. Za nas dober nauk: naše mladostne čilosti in zmožnosti naj se izživljajo samo na plemenit način s samo-izobrazbo in s samovzgojo; svoj pogum in neustrašenost pa pokažimo s tem, da se ne bojimo pred svetom pokazati svojega nazora in prepričanja, pa čeprav nas sovražijo in zasmehujejo. Vzgajajmo najprej same sebe, delajmo pa tudi na to, da se bodo drugi mladi ljudje zavedali resnosti časa, da bodo spoznali cilje in naloge, ki nas čakajo v zasebnem in javnem življenju. Ne dajajmo nikdar in nikjer slabega zgleda drugim, posebno mlajšim. Kultura in
sloga bosta vedno naši najtrdnejši opori. Toda le tista kultura in morala, ki prihajata iz vere, iz živega verskega prepričanja, sta trajne vrednosti, vse drugo je zidano na pesku in na močvirju. Naša bodočnost je v naših rokah. Pomlad naših dni porabimo za učenje in za plemenito življenje; v tem je naša rešitev in naša sedanja in bodoča sreča; kajti notranje sreče in dušnega miru nam ne nudi lahkomiselno življenje. Oboje zadobi človek šele takrat, kadar
nadvlada moč duha človeško naravo. Bodimo pravi vitezi, polni idealizma in navdušenja za dobro stvar. Naše viteško orožje bodi »uma svitli meč«, jeklen značaj pa bodi nam oklep. Bodimo borci za pravico in resnico ter socialno in narodno pravdo. Bodimo kot pravi Kolumbovi vitezi (ameriška viteška organizacija), ki se vedno zavedamo človeškega dostojanstva in njegovih nalog. — I. Krajnc, Podlog.
M
DEKLE
DEKLETIT^^
Orlavas pri Braslovčah. Razveseljivo je dejstvo, da so se naši zavedni fantje in dekleta začeli živo zanimati za svoj prosvetni pokret. Nočejo več stati ob strani ter gledati, kako se vse organizira in giblje, temveč hočejo svoje organizirano delo. Zato mladina!: zbirajmo se v prosvetnih in krščanskih društvih. Prosvetno gibanje širom naše slovenske domovine je treba razširiti in poglobiti. Predvsem pa ne pozabimo krščanskih načel in njih izvajanja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Prapor katoliške vere moramo ohraniti, kakor so ga ohranili naši predniki. Ostanimo mladi, pojočih grl, vriskajočih src in duš in nikdar ne oskrunimo ščita mladinske poštenosti. Urimo se v pravi vernosti, ki je preizkušen temelj bodočnosti. Imejmo vsepovsod v vidiku svoj cilj: prenovljenje življenja v Kristusu in njegovi resnici. Ker povsod Boga mi hočemo, mi hočemo povsod Boga. — Žilnikova.
Glas iz Podlehnika. Zelo priljubljen mi je »Naš dom«. Mislila sem pa, da je to samo fantovski list. Zato sem ga naročila mlajšemu bratcu, ki šteje šele 15 let. Ko sem prebirala dopise in razne spise, sem razbrala v njem, da je tudi za dekleta. Oglašam se tudi jaz s tem dopisom in vljudno prosim, da ga priobčite v »Naš dom«.
Čeprav sem se zbala uredniškega koša, ker pišem prvič v Naš dom, sem se na drugi strani ukorajžila, ker nas dregajo dekleta od drugod. Skrbela bom pa, da bo več naročnic na list »Naš dom«.
— »Ave Marija zvoni! Vračamo se na svoje domove utrujeni od težkega
dela. Dom je naše počivališče, v njem dobivamo novih moči za drugi dan.
Ni pa dovolj, da urimo z delom samo svojih teles, treba je tudi izobrazbe duha. Izobrazba duha si vprav pridobivamo z dobrim čtivom.
Marsikaj lepega in poučnega je v listu »Naš dom«, ki mi je radi tega všeč. V prejšnjih številkah lista sem brala, da v mnogih krajih delujejo fantje in dekleta v KA. To me je razveselilo, Dekleta vztrajajmo v dobrem! S tem si postavimo temelj, na katerem hočemo trdno in neomajno stati. Dekleta po haloških gričih nikakor ne spimo. Da spimo je napisala v »Naš dom« 5. številki sestra Angela iz Žetal. Ne, ne spimo! Zbiramo se! Lepo število v vašem društvu in redni sestanki so le v korist. Vse, kar koristnega pridobite, hranite v spomin, da si s tem olepšate in lajšate bodočnost. Spoštujte in bodite hvaležne tistim, ki skrbe za vašo izobrazbo duha in ki vam nudijo še poleg tega toliko dobrin za dušo. Vztrajajte dalje!
Pozdravljene mladenke!
Dekle od Sv. Trojice iz Haloz.
Naše napake. — Pod tem naslovom bom pokazala nekaj naših slabih strani. Pa bo katera rekla, »napake? — saj jih nimam. Saj sem zdrava, »lepa« in ne vem kaj še vse. — Prva in skoraj bi rekla glavna naša napaka je, da preveč govorimo. Kolikokrat spravimo s tem v nesrečo svojega bližnjega, najbolj pa s tem škodujemo sebi. — Pride nas takole nekaj vkup in gremo na kakšen izlet ali drugam, in ko zmanjka novic, pa začnemo govoriti sedaj čez enega
in zopet čez drugega. Da pa s tem komu škodujemo največkrat pa sebi, tega pa ne pomislimo. In tako pride večkrat do tožbe in vednega sovraštva, a vse zaradi par nepremišljenih besed. —
Zlasti tega se moramo odvaditi. Trdna volja in sklep: nobene takšne besede ne izpregovorim. Pa pojde.
Bodimo dostojne v mislih, besedah in dejanjih. — Rezika, Sv. Jurij ob Taboru.
POGLED V BODOČNOST.
Ko gledam v bodočnost, čutim z ozirom na delovne skupine FKA sledeče: Delovne skupine FKA morajo letos in v bodoče postati močne po urejenem notranjem duhovnem življenju, da bodo kos svojim nalogam v bližnji bodočnosti, da bodo dale resnejšega pogona vsemu našemu delu, ki ga vršimo. To je bistven namen FKA. Katoliška akcija mora postati pravo žarišče resnih osebnih apostolov, ki bodo vsi goreli za vzvišeno stvar in pomagali razširjati božje kraljestvo na zemlji. V nas mora po milosti priti optimizem, nova resnična vera v bodočnost, v polnost življenja, močna vera v cilj, ki je pošten in vzvišen. V nas mora priti luč pravice in odkritosrčnosti. Luči manjka tudi v veliki meri naši slovenski mladini. Ta luč bo dala našemu delu in stremljenju pečat jasnosti, dala sigurno rast v bodočnosti in veliko poguma in dobre volje. Danes je pri vsem našem delu važen bistven moment v preorientaciji misli, katere se moramo vsi akcijonaši z vso vero, z vsem srcem oprijeti, namreč: sveta okrog sebe ne smemo zanemarjati, ne napadati, ne odbijati in ne sovražiti, marveč pridobivati in posvečevati. Svet okrog nas mora biti popolnoma prerojen v pravem katoliškem duhu. V tem tiči bistvena naloga vseh nas, in te naloge se moramo dobro zavedati. Kakor mati nad otroci, tako moramo akcijonaši bdeti in čuvati nad življenjem sveta, svojih bratov in sester, da se ne dajo prevarati od krivih vodnikov, ki jim je pred očmi lastna korist, ne pa korist naroda. V to svrho delajmo in se žrtvujmo! — Ivan Krajnc, dijak, Maribor.
Prosvetne tekme so bile na Vnebohod v Laporju. Prišlo je skupaj 29 fantov iz laporske, studeniške, poljčanske in črešnjevske župnije, da prisostvujejo tekmam. Iz Maribora so prispeli vod-
stveni podpredsednik dr. Fran Vatovec, tajnik F. Sekolec in A. Arih kot zastopnik Slomškovega okrožja. Fantje so lepo in gladko odgovarjali ter s tem dokazali vso resno voljo, ki jo imajo pri delu za samovzgojo in izobrazbo. Laporska delovna skupina je dosegla največ točk, zatem poljčanska in stu-deniška. Ob zaključku so spregovorili prisrčne besede dekan Jožef Ozimič, dr. Fran Vatovec, Franjo Šproger iz Laporja in A. Rebernak iz Poljčan. Vrlim fantom čast in priznanje!
Konjiški fantje, ki se zbirajo v Fantovski Marijanski kongregaciji, so imeli dne 10. maja, na ■ praznik Vnebohoda, svoj redni sestanek. Lep sestanek je bil to. Na sporedu je bila recitacija tov. Šarlaha (Moj maj); nato deklamacija tov. Krajnca (Lepše na vrtu rože ni); potem beseda fantom (Črnec). Vse tri točke so imele namen povzdigniti pomen meseca majnika. Sestanka se je udeležilo preko 60 fantov. Zelo živahno je med fanti tudi zanimanje za novoustanovljeni fantovski pevski zbor.
Črnec.
V Mariboru delovna skupina FKA zelo živahno deluje. Imamo redne tedenske sestanke, na katerih se obravnavajo važna duhovna vprašanja. Sestankov smo imeli doslej 23. Oba praznika 8. decembra in 19. marca so vsi člani pristopili k mizi Gospodovi. —• Pri šolskih sestrah smo si naročili prapor, ki bo stal okoli 1200 dinarjev.
Št. Ilj. Fantov, ki prejemajo štirikrat na leto, to je na fantovske praznike, sv. obhajilo, je preko 100 v naši fari. Pač pa se rednih sestankov udeležuje skoro polovico tega. Nameravamo prirediti dva izleta, enega za pešce, drugega za kolesarje. — Tone.
Na Vurbergu smo se tudi priključili vzvišenim fantovskim idealom. Ne vemo sicer, če smo prvi, kar najbrže nismo, pa tudi zadnji gotovo ne. Imeli
smo šest sestankov, razen tega smo na-pravili tudi kolesarski izlet v Poljčane. Fantje, sosedje, kako pa med vami?
Janez Z.
V Slivnici pri Celju smo najprej poživili delovno skupino FKA samo za starejše fante; mnogo bolj je uspelo zbrati v naši delovni skupini mladce, ki se vedno iznova oglašajo in javljajo. Na sestankih se spoznavamo z važnimi vprašanji K. A., ki jim mladci akcionaši z velikim zanimanjem sledijo. Sestankov se redno udeležuje tudi g. župnik, ki nam je dal na razpolago lastno knjižnico. — Ivan.
Delovno skupino FKA smo pri
Sv. Antonu v Slov. goricah formalno osnovali dne 1. januarja 1934. Istočasno se je otvorila za kongreganiste, ki so večinoma člani K. A., čitalnica. Tudi se je obenem osnoval fantovski pevski zbor, ki je takoj pričel z rednimi pevskimi vajami. O Božiču smo se živahno udejstvovali pri agitaciji za katoliški tisk. Zlasti veliko delo smo izvršili v prid Mohorjeve družbe. Pridobili smo sto novih naročnikov z vztrajno agitacijo od hiše do hiše. — Tajnik.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Mesečne sestanke imamo skupno z Marijansko kongregacijo; na sporedu so govori verske vsebine, deklamacije in fantovsko petje. V delovni skupini deluje 60 navdušenih fantov. V kratkem nameravamo uprizoriti igro »Žrtev spovedne molčečnosti«.
Iz Kamnice pri Mariboru. Tudi med nas je prodrla misel KA in smo si osnovali svojo delovno skupino, ki je pričela živahno delovati. Vsega skupaj smo imeli 15 sestankov, na katerih smo se uvajali v pereča duhovna vprašanja. Prihaja lepo število fantov, pa jih bomo še več pritegnili. — Jože,
Vodstvo Slomšekovega okrožja FKA je organiziralo velik izlet za delovne skupine FKA iz slovenjbistriške dekanije na Ljubečno pri Poljčanah. Izlet se je obnesel nad vse lepo in prisrčno. Nad 100 fantov se je zbralo pri Materi božji ljubečenski. Prišli so fantje iz Laporja, Studenic, Makol, Loč, Konjic, da, celo iz Sv. Križa pri Rog. Slatini. V velikem številu so se odzvali fantje iz Poljčan. Ob pol 10. uri je bila pridiga, v kateri je g. Marko Kranjc navduševal fante za krepostno življenje in za odločno katoliško delo po vzoru mehikan-skega mučenca izza Callesovega preganjanja, Joahima de Silva. Sledila je nato peta sv. maša, med katero je krasno
prepeval moški zbor iz Poljčan pod vodstvom vnetega pevovodje g. Čuka. Po maši je zadonela himna »Povsod Boga«. Zunaj cerkve se je po maši razvila neprisiljena zabava, zopet so donele pesmi, posamezne skupine izletnikov so se dale slikati, lajnik okrožnega vodstva Mirko Geratič pa je pozdravil udeležence izleta ter jim spregovoril prisrčne spodbudne besede. Izlet se je zaključil s petimi litanijami Matere božje, katere je opravil g. kaplan Kodrič iz Loč.
Iz vodstva. Za čas poletnih mesecev je vodstvo sklenilo obvezne dekanijske izlete, ki se naj po posameznih dekanijah izvedejo k primerni izletni točki v dekaniji. Fantje iz posameznih župnij se teh izletov lahko udeležijo tudi na kolesih. Če je izlet dopoldanski, naj se oskrbi skupna sveta maša, ako je popoldanski, pa skupne večernice. Da-li naj bodo izleti dopoldanski ali popoldanski ali celodnevni, o tem odločajo dekanijska vodstva. — Tudi naj delovne skupine mislijo na prapore, kakor si jih je naročilo že lepo število delovnih skupin.
Prosvetne tekme v Vojniku, ki so bile na Binkoštni pondeljek, so pokazale, da so fantje pravilno doumeli važnost in pomembnost letošnje tekmovalne snovi. Tekmovali sta delovni skupini FKA iz Vojnika in iz Šmartnega v Rožni dolini. Prav častno so se odrezali fantje iz Šmartnega, ki so dosegli 98% vseh dosegljivih točk, Vojničani pa so dosegli 94% vseh dosegljivih točk.
Zadnjo nedeljo v majniku so se vršile prosvetne tekme v Št. liju v Slov. gor. j Vkljub izredno slabemu vremenu se je tekem udeležilo lepo število fantov. 1 Tekmovali so fantje iz Št. lija in Jare-nine. Obe delovni skupini sta se prav dobro odrezali. Od 40 dosegljivih točk so dobili šentiljski fantje 39 točk, jareninski pa 38 točk.
Ob veliki udeležbi navdušenih slo-venjegoriških fantov so se v nedeljo, dne 3. junija vršile prosvetne tekme pri Sv. Benediktu. Najbolj so se odrezali fantje od Sv. Antona, ki so se pod vodstvom g. kaplana Petana na dveh okrašenih vozovih pripeljali k plemeniti tekmi s fanti od Sv. Trojice, Sv. Lenarta in Sv. Benedikta. Pred tekmami je požrtvovalnim borcem za cilje FKA spregovoril njihov veliki prijatelj in voditelj č. g. dekan Fr. Sal. Gomilšek; navzoč je bil tudi tajnik škofijskega vodstva FKA.
o
Črkovnica.
(Fr. Sodja; 15 točk.)
a	soglasnik
			a	a	a			član družine
		a	a	a	a	a		moško krstno ime
	a	a	a	b	č	č	d	svetopisemska oseba
d	6	i	i	i	i	i	j j	apostol
1	1	m	m	m	m	n	n n n	?
n	n	o	o	o	0	o	o o	evropska država
	P	r	r	r	r	s	s	mesto na Poljskem
		s	s	š	š	t		rokodelec
			t	t	v			orožje
				v				soglasnik
Kaj bereš v srednji navpični in v vodoravni vrsti?
Vremenski prerok.	Srce.
(Kosar; 20 točk.)	(Melanjski; 15 točk.)
i o <
Črkovnica.
(J. Tittl; 10 točk.)
j—ž—p—j—č—n—r—d—i—d—š —n—o—n—š—d—1—z—ž—m—i—d Mesto črtic vstavi nove črke, ki ti dajo pregovor.
Skrita zapoved.
(Melanjski; 20 točk.)
Majda, čustva, znanje in ljubezen: Job, Jona, krivoprisežnik; maj, lan, volja, pogača, štor; grča, Jošt, Sara, oj zdaj.
	s	C				e	r	
t	c	c	e		o	č	p	r
d	r	p	n	n	e	e	e	p
j	v	u	n	v	i	m	š	a
r	i	e	s	i	i	c	n	t
	i	i	i	e	i	v	ž	
		n	a	j	S	i		
			e	k	n			
				o				
Enačba.
(France iz Središča; 15 točk.)
(d’ + h9 + 1* + t5) + (d‘ + g’ + 1’ -f k4) + (b> -j- k6 + t4 + ds) = ?
Rešitev je poslati do 25. junija. Dva, ki bosta izžrebana, dobita nagrado.
Rešitev ugank v majski številki »Našega Doma«.
1. Križaljka: Vodoravno: prod, Tisa, les, Nil, on, gaj, na, kašel, bil, rep, teden, ob, bob, vo, vol, noj, Arad, koža. — Navpično: plod, Ren, os, in, sin, alah, naš, galeb, jereb, kit, len, dom, sova, šoja, bor, voz, la, no. — 2, Križem po svetu: Brod, Drava, Var-
šava, Vardar, Daruvar, Varaždin, Dinara, Rab, Bosna, Naklo, Lovčen, Niš, Šar, Artiče. — 3. Iz zapiskov: Dobrodelnost je kot vrt, poln blagoslova; usmiljenje ostane na večne čase. Sirah. —4. Uganke: 1, Para. 2. Mesto Jajce v Bosni. 3. Štirdeset pet je 20 ljudi. — 5. Računska naloga: Pozdrav ugankarjem! —-6. Posetnica: Velikonja.
Vse uganke prav rešene dajo 90 točk.
Prav so rešili: Anton Kos (65 točk); Ignac Žerak (60 točk); Korošec Zvonimir (10 točk); Feliks Čuček (10 točk); Joško Makoter (25 točk); »Veseli tički« (40 točk).
Izžrebana je bil Feliks Čuček, Sv, Rupert v Slov. gor., p. Sv. Lenart v Slov. goricah.
Mojim ugankarjem: Feliks: G. Žreb so bili tokrat zelo milostni. Vkljub temu, da je bila samo ena prav, ostale pa »fovš«, so Ti naklonili nagrado. Gotovo je g. Žrebu šla k srcu Tvoja mila prošnja in pa velika vnema za uganke. — Melanjski: Tvoji proš-
nji, da pridem poslušat gramofon, bi se kaj rad odzval. A saj veš, kako je' na svetu. Če bi me videli ljudje plesati, mene nadušljivega, šantavega strička, bi se gotovo znašla kaka »dobra «duša, ki bi mi v obraz rekla:	Dedec stari, ne-
umni, roženkranc rajši v roke«. Zato rajši ostanem doma. Tudi tu slišim vsak dan muziko. Snoči napr. so sosedove mucke in mucki napravili krasen nočni koncert. Bilo je zelo ganljivo. Celo noč nisem od poslušanja zatisnil očesa. Kar se pa moje brade tiče, je pa stvar takale: Če je srajca umazana jo dam prat. Svojo sivo brado pa sem za nekaj dni poslal v barvo. Ne bom nosil več sive brade, ampak črno. Saj si tudi gospodične in »moderne« gospe, barvajo lase, da bolj mlade izgledajo. Zakaj bi si pa ug. striček kaj takega ne špogal? Kaj misliš pa Ti? — Pesmi žal »N. D.« ne priobčuje. Je pa tudi precej šepava. Oprosti. — Nace Č. Prisrčno pozdravljen! Pošlji kaj svojih umotvorov! — Vsem! Drugič prosim, da se odzovete v večjem številu. Pozdravljeni! Ugankarski striček.
i
VSAK
SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
EDINO LE PRI
VZAIEIINI ZAVAROVALNIC!
V LJUBLJANI
ZAVARUJE: POŽAR - VLOM - NEZGODE KASKO - JAMSTVO - STEKLO ZVONOVE - ŽIVLJENJE KARITAS
PodruŽ. Celje: Palača Ljudske posolil.	Glav.zastopstvo: Maribor, LoSka ul. 10
Krajevni zastopniki v vsaki fari
Izdaja Konzorcij Našega doma. — Urejuje in predstavlja lastnika dr. Fr. Vatovec. — Tiska Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.