Novosti za slovensko šolstvo O boljšem življenju v Tomizzevem duhu Tržaška kavarna literatov zapira. Za vselej? prej do novice www.primorski.eu Primorski Št. 125 (20.75B) leto LXIX. Rado Gruden Slovenija je od Bruslja dobila še dve leti časa, da svoje javne finance spravi v red oziroma v okvire, ki jih zahteva Evropska komisija. Čeprav je bil sklep o odlogu pričakovan, gre vsekakor za pozitivno novico. Predvsem zato, ker je Bruselj s tem potrdil, da gredo slovenski ukrepi za izhod iz krize v pravo smer. Toda to je le en del zgodbe. Ob pohvalah je namreč v bruseljski oceni tudi vrsta priporočil in zahtev, ki jih mora Slovenija čim prej izpolniti. Naloga ne bo lahka, saj so gospodarske razmere še vedno slabe in recesije letos še ne bo konec. Nedvomno bo najtrši oreh sanacija bančnega sistema, brez katerega ni mogoče razmišljati ne o razdolžitvi podjetij in ne o ponovnem gospodarskem zagonu, ki je osnovni temelj za zmanjšanje brezposelnosti in primanjkljaja. Koliko denarja bo šlo za sanacijo bank, še ni povsem jasno, saj bodo potrebni dodatni pregledi o dejanskem stanju v bankah. Do svežega denarja za zmanjševanje primanjkljaja namerava Slovenija priti tudi s prodajo državnih podjetij, toda verjetno to ne bo dovolj. Zato se že zdaj postavlja vprašanje, kolikšen davek bodo morali za dodatno varčevanje plačati državljanke in državljani, ki so že doslej na svoja ramena prevzeli velik del bremen, pa čeprav so za krizo najmanj krivi. Predvsem pa koliko časa bo potrebno, da si politika res zaviha rokave in začne graditi prihodnost, kot je v komentarju po objavi poročila Evropske komisije obljubila predsednica vlade Alenka Bratušek. Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kol stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 30. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Vlada bo pripravila osnutek ustavnega zakona Parlament sprožil postopek za ustavne reforme, demokrati razbiti glede volilnega zakona BRUSELJ Odpustek za Italijo in Slovenijo SSG - Jutri nova domača premiera Pisonova Hozana tekočemu računu i BRUSELJ - Slovenija in Italija sta včeraj po objavi poročil Evropske komisije nekoliko lažje zadihali. Evropska komisija je dala Sloveniji dodaten čas, da svojo hišo spravi v red. Postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij tako za zdaj ni sprožila, država pa je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. A obenem mora nujno ukrepati, predvsem v zvezi s sanacijo bank. Po drugi strani pa je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn (na sliki) napovedal, da bo Evropska komisija končala posebni nadzor nad italijansko javno porabo, ki ga je leta 2009 uvedla zaradi presežnega primanjkljaja. Na 2. in 11. strani ŠPETER - Obisk odbornice Panariti Vlada FJK išče rešitve ■ o o v v n za dvojezično solo ŠPETER - Nova deželna vlada se bo potrudila za iskanje rešitev problemov, ki negativno pogojujejo sedanjost in prihodnost dvojezične šole v Špetru. To obljublja odbornica Loredana Panariti (na sliki), ki se je srečala z domačim županom Tizianom Man-zinijem, učnim osebjem, starši in lokalnimi upravitelji. Prostorska situacija šole je zelo kritična, kot je na lastne oči lahko preverila tudi nova deželna odbornica za šolstvo. Na 3. strani RIM - Vlada naj do konca junija pripravi osnutek ustavnega zakona, s katerim bo določen izredni postopek za sprejem ustavnih reform, ki so potrebne za posodobitev državnih institucij. Osnutek naj med drugim predvideva ustanovitev odbora 20 senatorjev in 20 poslancev, ki bo obravnaval predloge omenjenih reform. Tako določa resolucija, ki sta jo včeraj odobrila senat in poslanska zbornica. V senatu je prodrla z 224 glasovi za, 61 proti in 4 vzdržanimi, v poslanski zbornici pa s 436 glasovi za, 134 proti in z 8 vzdržanimi. Med obravnavo pa je prišlo do razbitja v vrstah Demokratske stranke. Kamen spotike je predstavljal predlog poslanca Roberta Giacchettija, po katerem naj bi takoj obnovili t. i. Matta-rellov volilni zakon. Na 11. strani Čok: nisem Epifani Na 4. strani V Nabrežini težave s paktom stabilnosti Na 4. strani V Štandrežu preverjajo onesnaženost zraka Na 12. strani V Brdih zalite ceste Na 12. strani 6ant Anna . Impresa Trasporti Funeöri MARINI GH CsGf^egi&fii/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE GANT WOOLRiCh u &MN P.K H a e-fri-i Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791006 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Natova šola v Gorici? Na 14. strani Ugodne cene svežega perutninskega mesa Pivka in rdečega mesa slovenskih dobaviteljev ter dnevno sveže pečeni piščanci in svinjske krače! 9771124666007 2 Četrtek, 30. maja 2013 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij za zdaj ne bo Slovenija dobila dodaten čas za uresničitev obljubljenega BRUSELJ, LJUBLJANA - Evropska komisija je dala Sloveniji včeraj dodaten čas, da svojo hišo spravi v red. Postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij tako za zdaj ni sprožila, država pa je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. A obenem mora nujno ukrepati. Premierka Alenka Bratušek napoveduje ukrepanje. Slovenija se je tako izognila grozečemu postopku zaradi makroekonomskih neravnovesij, a bodo v Bruslju izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov in uresničevanje priporočil pozorno spremljali. Postopek zaradi neravnovesij lahko komisija sproži kadar koli. Na vprašanje, zakaj se komisija ni odločila za uvedbo postopka, je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn odgovoril, da je Slovenija v zadnjem času res odločno ukrepala. »Nedavne ustavne spremembe so bile pri tem tudi zelo pomembne,« je dodal. Slovenija je od aprila po njegovih besedah občutno pospešila tempo reform in odločno ukrepa za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij. Rehn sicer ocenjuje, da se bo Slovenija z odločnim in učinkovitim izvajanjem proračunskih in reformnih načrtov izognila programu pomoči. Ob tem je Evropska komisija za Slovenijo predlagala še dve dodatni leti za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Tega mora zdaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti leta 2015, a mora dosledno izvajati že sprejete javnofinančne ukrepe ter opredeliti in izvesti nove. Ukrepe mora sprejeti do oktobra, nato pa redno periodično poročati o ukrepanju na področju javnih financ. Evropska komisija je za Slovenijo pripravila devet priporočil za nadaljnje ukrepanje, v katerih jo opozarja, da mora očistiti bančne bilance, izvesti privatizacijo, rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost ter še naprej reformirati pokojninski sistem in trg dela. Novost je priporočilo, ki se nanaša na pravosodje. Slovenija naj »nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila pri- gC f 1 í i Alenka Bratušekje zadovoljna merov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje«, poziva komisija. Najbolj pa Bruselj skrbijo banke. Ker dvomi o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov, poziva k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti. »V primeru Slovenije so me v zadnjem času najbolj skrbeli problemi, povezani z bančnim sektorjem in finančnim sistemom,« je dejal Rehn in pojasnil, da se je zdaj Slovenija »trdno in prepričljivo« zavezala k izvedbi stresnih testov in pregleda stanja v bankah, tako da bo prenos slabih terjatev na slabo banko učinkovit in ustrezen. Na vprašanje, zakaj ne zaupa ocenam Banke Slovenije, je komisar odgovoril, da lahko na podlagi preteklih izkušenj v celotni EU reče, da se v teh primerih pojavi »določena stopnja finančnega nacionalizma«, da torej obstaja težnja, da države ne razkrijejo vseh problemov, ki jih imajo. V Banki Slovenije so s tem v zvezi kratko pojasnili, da neodvisnega revizorja že tako ali tako predvideva uredba o slabi banki. Slovenski komisar Janez Potočnik pravi, da ocene slovenskih proračunskih in reformnih načrtov korektno kažejo, da je Slovenija v minulem mesecu opravila dobro delo, a da so sprejete zaveze pravzaprav le dobra podlaga - resnično delo državo še čaka. Tega se očitno zaveda tudi pred- Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn (prvi z leve) s kolegoma Algirdasom Semeto in Laszlom Andorjem med včerajšnjo predstavitvijo ocen posameznih držav v Bruslju ansa sednica vlade Alenka Bratušek. Po objavi ocene Evropske komisije je poudarila, da ta dokazuje, da Slovenija zmore brez pomoči. A to je šele začetek, treba bo izpolniti, kar smo si zadali, je bila jasna. »Zdaj lahko zavihamo rokave in začnemo graditi prihodnost,« je dejala. Odzivi parlamentarnih strank so bili različni. V opozicijskih strankah je bilo slišati, da so ocene komisije dejansko v veliki meri pohvala ukrepanja prejšnje vlade Janeza Janše. »V imenu cele vlade se zahvaljujem Evropski komisiji in aktualni vladi za (pozne) pohvale naših ukrepov. Zdaj pa je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi,« je zapisal predsednik SDS Janez Janša. V NSI in SLS so medtem ocenili, da je pred Slovenijo zahtevno delo in napovedali konstruktivno sodelovanje ter razumevanje pri izvedbi nujnih reformnih ukrepov. V koalicijskih strankah pa so v ocenah Bruslja prepoznali priznanje ukrepom nove vlade. V PS se zavedajo, da je potrebno ukrepanje, a menijo, da so z včerajšnjo oceno zanikana vsa namigovanja, da je Slovenija na pohodu proti izgubi lastne finančne suverenosti in da je podvržena nekemu nadzoru trojke. Prvak SD Igor Lukšič pravi, da je komisija potrdila usmeritev, ki jo je Slovenija na novo začrtala. Ob tem pa je opozoril, da je to za SD premalo in da bo Slovenija morala še več narediti zlasti na spodbudi razvoja. V DL in DeSUS menijo, da je Slovenija na pravi poti, a da državo čaka še veliko dela pri izvedbi strukturnih reform. Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da so priporočila Evropske komisije skladna z zahtevami, ki jih postavlja slovensko gospodarstvo. Pozdravljajo jih tudi v Obrtno-podjetniški zbornici. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa rdečo nit priporočil komisije vidi v tem, da Bruselj vztraja na »ekstremnih oblikah varčevanja«, ki Slovenije ne bodo pripeljale iz krize, ampak jo bodo še poglabljale. Ekonomisti Igor Masten, Marko Jaklič in Mojmir Mrak so se strinjali, da so bila priporočila komisije bolj ali manj pričakovana in da iz njih veje predvsem jasen poziv k takojšnjemu ukrepanju ter določeno nezaupanje do sposobnosti Slovenije, da ukrepa. Zato je Bruselj postavil tudi natančne roke. (STA) Slovenjgradčan v pripor zaradi navijaškega pretepa na Hrvaškem ZAGREB - Med tremi glavnimi osumljenci za spodbujanje neredov in nedeljski množični pretep navijačev hrvaških nogometnih moštev Rijeka in Hajduk pri Karlovcu je tudi 28-letni slovenski državljan iz Slovenj Gradca, je na spletni strani objavila zagrebška policija. V pretepu na počivališču Desinec ob avtocesti Zagreb - Karlo-vac je sodelovalo več kot 150 pripadnikov navijaških skupin reške Armade in hajduške Torcide. Policija je prijela 22 oseb, v priporu pa sta ostala 27-in 29-letnik z območja Reke ter Slo-venjgradčan. Skupini sta bili namenjeni v Zagreb na tekmi zadnjega kroga hrvaškega nogometnega prvenstva, Dinamo-Hajduk in Zagreb-Rijeka. Na počivališču Desinec so se stepli, pretep se je preselil celo na avtocesto. Razmere so se umirile, ko je na kraj dogodka prispelo 50 pripadnikov posebne enote hrvaške policije. hrvaška - Človekove pravice in enakopravnost Zbrali dovolj podpisov za referendum o zakonski zvezi ZAGREB - Hrvaška državljanska pobuda V imenu družine je včeraj potrdila, da so zbrali več kot 710.000 podpisov za razpis referenduma o ustavnih spremembah, s katerimi bi zakon izrecno določili kot skupnost ženske in moškega. Nasprotniki pobude opozarjajo, da bi sprememba ustave pomenila kršitev človekovih pravic in enakopravnosti istospolno usmerjenih. Predstavniki pobude V imenu družine so včeraj znova zavrnili obtožbe, da je njihova akcija homofobična. Pojasnili so, da nameravajo državljanom na demokratičen način omogočiti, da se izrečejo o sestavi zakonskih skupnosti. Na novinarski konferenci v Zagrebu so znova obsodili tudi fi- zične in verbalne napade na njihove prostovoljce, ki so zbirali podpise za referendum na stojnicah po Hrvaškem, večinoma pred cerkvami. Hrvaška vlada meni, da gre pri pobudi za referendum za politično motivirano potezo z namenom njene destabilizacije in ne zaradi resničnega problema na Hrvaškem, saj zaenkrat ne nameravajo legalizirati istospolnih zakonskih skupnosti. Levosredinska koalicija naj bi zahtevala mnenje ustavnega sodišča o ustavnosti referendumskega vprašanja, ki se glasi: Ali ste za to, da bi v ustavo zapisali določilo, da je zakon življenjska skupnost ženske in moškega? Po mnenju vlade zakonska skupnost ni ustavna kategorija, temveč jo določa poseben zakon. Če bo ustavno sodišče potrdilo skladnost referendumskega vprašanja z ustavo, bodo izidi referenduma obvezujoči. Hrvaška ustava namreč dopušča možnost spremembe ustave tudi na podlagi državljanske pobude, sabor pa ima zgolj tehnično vlogo zagotavljanja vnosa odločitve v ustavo, je včeraj pojasnila nevladna organizacija Gong, ki sicer nasprotuje referendumski pobudi. Hrvaška vlada trdi, da bodo imeli končno besedo o morebitnih ustavnih spremembah poslanci v saboru. Po ocenah hrvaških medijev bi vztrajanje vlade pri tem, da ima končno besedo pri odločitvi dvotretjinska saborska večina, lahko povzročilo tudi ustavno krizo. (STA) slovenija - Težave zaradi del na cestah Možni zastoji na cesti Postojna - I. Bistrica - Jelšane ILIRSKA BISTRICA - Zaradi več delovnih zapor na cesti Postojna-Ilirska Bi-strica-Jelšane in napovedanega povečanega prometa predvsem med vikendi, želi Direkcija RS za ceste (DRSC) voznike, ki so namenjeni na mejni prehod Jelšane napotiti na druge mejne prehode. Pri Petelinjah pri Pivki in v Ilirski Bistrici poteka promet zaradi del izmenično enosmerno. Delna zapora ceste pri Petelinjah bo le še do konca tega tedna, po 3. juniju pa je predvideno, da bo delna zapora pri železniški postaji v Pivki, in sicer do 20. junija. Prav tako bo do 20. junija zaprta cesta Pivka-Ilirska Bistrica preko Knežaka, kjer je zaprt krajši odsek, obvoz za izključno lokalni promet pa poteka po občinski cesti. V Ilirski Bistrici DRSC gradi krožišče in je zaradi del, ki jih ni mogoče izvesti drugače kot pod zaporo, izdala dovoljenje za delno zaporo. Slednja naj bi bila zaključena do 30. junija. Dovoljenje za zaporo ostalih cest je bilo izdano zaradi gradnje kanalizacijske- ga in vodovodnega omrežja, projekta Občine Pivka, ki je financiran s pomočjo evropskih sredstev. Dela se bodo izvajala na več lokacijah istočasno. Je pa bilo zaradi izrazito turističnega značaja te ceste izdano dovoljenje za delno zaporo z izmenično enosmernim prometom samo do 20. junija in nato spet po 15. septembru, v poletnih mesecih se lahko izvajajo dela samo pod delno zaporo z urejenim dvosmernim prometom. Največ zastojev pričakujejo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne proti Hrvaški ter ob nedeljah popoldne in zvečer proti Postojni. Prvič že ta konec tedna, ko se v Avstriji in nekaterih delih Nemčije končajo binkoštne počitnice. Ob daljših zastojih voznikom priporočajo uporabo mejnega prehoda Starod oz. ceste Kozina-Starod. Pri tem še opozarjajo, da bo promet do konca junija zaradi del oviran tudi na avtocesti med Kozino in Divačo, kjer je proti Ljubljani zaprt priključek Divača. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 30. maja 2013 3 deželni šolski urad - Po dolgoletnih prizadevanjih na vseh ravneh Organizacijski del slovenskega šolstva v Italiji pred rešitvijo Razpisan natečaj za zaposlitev 7 ljudi z znanjem slovenščine na vodstvenih in upravnih položajih TRST - Poslanka Tamara Blažina izraža posebno zadovoljstvo, da je po (pre)dolgem in mučnem naprezanju prišlo do razpisa deželnega šolskega skrbništva, objavljenem v Uradnem listu italijanske republike št. 42 z dne 28. maja 2013, s katerim se končno udejanja 13. člen zaščitnega zakona. S tem bo lahko tudi formalno urejeno vprašanje slovenskega deželnega šolskega urada, ki je pristojen za osebje državnih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. S tem vprašanjem se je že ukvarjal senator oz. vladni podtajnik Miloš Budin, sama Blaži-nova pa je v zvezi s tem postavila vrsto parlamentarnih vprašanj in še pred kratkim ponovno neposredno posegla pri pristojnih ministrskih funkcionarjih, da bi se zadeva končno rešila, navkljub številnim nesprejemljivim zapletom. O tem je bilo sicer govora tudi na zadnjem vladnem omizju za vprašanja slovenske manjšine, kjer je tekla razprava o problemih šolstva in kjer so predstavniki krovnih organizacij ponovno opozorili vlado na to pomembno vprašanje. Tamara Blažina kroma Sedaj pa, ko je bil razpis objavljen, bo primerno pridobiti čim več kandidatov za predvidenih sedem mest zato, da bo urad deloval na najboljši način in bil kos številnim izzivom, ki se skoraj vsakodnevno pojavljajo na splošnem področju šolstva in tudi specifično manjšinskega. Ob tem se Blažinova v sporočilu za tisk zahvaljuje tudi ravnatelju urada Tomažu Simčiču in ostalemu osebju, ki si je vse do danes, navkljub velikim težavam in marsikateri nedorečenosti, prizadevno soočalo s številnimi vsakodnevnimi problemi in tako uspešno delovalo v oporo slovenskemu šolskemu sistemu v Italiji. »S tem razpisom se bo nekako končno uredil formalni problem organizacije slovenskega šolstva v Italiji, čeprav bodo še manjkale nekatere figure, kot je npr. inšpektor in ob dejstvu, da še vedno nimamo kritih vse ravnateljskih mest, kar vsaj delno pogojuje popolni razvoj našega šolstva. Po drugi strani pa bomo morali še naprej na najboljši način razvijati sodelovanje med vsemi komponentami, ki se ukvarjajo s problematiko slovenskega šolstva v Italiji od krovnih organizacij, deželne šolske komisije vse do izvoljenih predstavnikov. Vse to tudi v funkciji potrebne posodobitve dosedanje zakonodaje, ki obravnava manjšinsko šolo, ob dejstvu, da že imamo na razpolago osnovo novega zakona, katero se lahko primerno dopolni med samim parlamentarnim postopkom,« poudarja Blažinova. Pri vseh teh vprašanjih bo gotovo v pomoč tudi nova deželna uprava oz. pristojna odbornica Panaritijeva, s kate- ro se je poslanka Blažina že dogovorila za sodelovanje pri še nerešenih, zelo perečih vprašanj dvojezičnega šolstva v Vi-demski pokrajini, še piše v tiskovnem sporočilu iz poslankinega urada. Rok za prošnje zapade 27. junija TRST - Deželni šolski urad obvešča, da je bil v Uradnem listu italijanske republike št. 42 z dne 28. maja 2013, v seriji »Con-corsi e Esami«, objavljen razpis natečaja za redno zaposlitev vodstvenega in upravnega osebja z znanjem slovenskega jezika pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. Čas za predložitev vloge je do 27. junija 2013. Vse potrebne informacije so na spletni strani www.scuola.fvg.it. umor v lignanu Preliminarni sodni postopek 1 . julija VIDEM - Prvega julija se bo na videmskem sodišču pod vodstvom Roberta Vendittija začel predhodni sodni postopek proti Lisandri Aguili Rico zaradi umora zakoncev Paola Burgata in Rosette Sostero v Lignanu avgusta lani. Na zatožni klopi bo za zdaj samo Lisandra, 21-letna Kuban-ka, ki je zaprta v tržaškem ženskem zaporu in je zaradi sodelovanja pri umoru obtožena skupaj s svojim bratom Reiverjem La-bordejem Ricom, ki jhe trenutno zaprt v prestolnici Kube Havani. Zato ga je javna tožilka Claudia Danelon začasno izločila iz sodnega postopka.. Po končani preiskavi o dvojnem umoru so o tem obvestili oba obtoženca, zagovornik Reiverja Rica pa je zahteval tudi zaslišanje obtoženca. Zato je tožilstvo tudi ločilo postopka proti obtožencema in zdaj prevaja obtožnico. Nato bo zahtevalo novo zaslišanje na Kubi. Branilec Lisandre Rico, ki bo torej sama sedela na zatožni klopi, se še ni odločil, če bo zaprosil za morebitne alternativne sodne postopke. špeter - Obisk deželne odbornice Loredane Panariti Iskanje rešitev za dvojezično šolo V kratkem sklic delovnega omizja, ki naj bi probleme premaknilo s sedanje mrtve točke - Na srečanju tudi župan Tiziano Manzini ŠPETER - Udeleženci dobro obiskanega torkovega srečanja z novo deželno odbornico za delo in šolstvo Lo-redano Panariti, ki je bilo v Špetru namenjeno obravnavi prostorskih problematik tamkajšnje dvojezične šole, so se obvezali za nadaljnje skupno iskanje rešitev tega zelo kočljivega problema. Preverili bodo - v prvi vrsti nova deželna uprava predsednice Debore Serracchiani - ali je navkljub tako imenovanemu paktu stabilnosti mogoča dodelitev in izvedba gradbenih del na šolskem poslopju. Slednjega so morali učenci in dijaki (stavba ni odgovarjala protipotresnim zakonom) pred več kot tremi leti zapustiti in se preseliti na tri različne lokacije, v katerih še danes v neprimernih pogojih poteka šolski pouk. Domenili so se tudi za sklic delovnega omizja, ki naj bi se stestalo že prihodnji teden, cilj katerega bo odprava težav in ovir, ki so s tem v zvezi nastale na krajevni ravni. Po uvodni predstavitvi prostorskih težav šole s strani špetrskega župana Tiziana Manzinija (navzoč je bil tudi občinski svetnik iz vrst levosre-dinske opozicije Fabrizio Dorbolo), je deželna odbornica Panaritijeva, ki govori slovensko in dobro pozna stvarnost špetrske dvojezične šole, imela na srečanju priložnost vzpostaviti živ stik s širšim družbenim okoljem Benečije. Ugotovila je, da je problematika šole močno občutena in da so starši, ki so se ob učnem kadru, ravnateljici Živi Gruden in krajevnih upraviteljih množično udeležili srečanja, zaradi tega zelo zaskrbljeni. Poleg logističnih težav, s katerimi se morajo soočati družine, preselitev šole v nekdanje učiteljišče, v dijaški dom in v nekatere pritlične prostore sedeža Gorske skupnosti namreč ovira normalen potek pouka prej do novice in onemogoča tisto didaktično dejavnost, ki bi je bili v normalnih pogojih lahko šolarji deležni. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi deželna svetnika iz videmske pokrajine Cristiano Shaurli in Silvana Cremaschi, je odbornica Panaritijeva z veseljem ugotovila, v kolikšni meri si prebivalstvo tega območja prizadeva za ohranitev javnega šolskega zavoda. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki iz Kanalske doline, kjer, kot je znano, obstaja odkrita želja za ustanovitev večjezične šole (učni jezik italijanščina, slovenščina in nemščina). Hkrati je nova deželna odbornica že navezala stike z deželnim šolskim uradom in krajevnimi upravami, glede obravnave odprtja dvojezičnih šol tudi v Tipani in Bardu. (ARC/MCH) Odbornica Loredana Panariti (tretja z desne) na srečanju na špetrskem županstvu (od desne) z ravnateljico dvojezične šole Živo Gruden, županom Tizianom Manzinijem, Fabriziom Dorbolojem in deželnima svetnikoma Silvano Cremaschi in Cristianom Shaurlijem nm bruselj - Ljudska peticija odbora za zaščito istoimenske doline V evropskem parlamentu deset tisoč podpisov proti opustošenju Glinščice www.primorski.eu1 £- jt Od leve: Alessandro Severi, evroposlanec Andrea Zanoni in Massimiliano Morelli včeraj v Bruslju BRUSELJ - Zastopnika odbora za zaščito Glinščice (uradno ime je žal le v italijanščini: Comitato difesa Val Rosandra) Alessandro Severi in Massimiliano Morelli sta včeraj izročila evropskemu parlamentu ljudsko peticijo proti opustošenju (t.i. čistilni akciji), ki je marca lanskega leta hudo prizadelo strugo potoka v dolinski občini. Peticijo z okoli 10 tisoč podpisi sta izročila predsednici evropske komisije za peticije Erminii Mazzoni. Morellija in Seve-rija je spremljal evroposlanec Italije vrednot iz Veneta Andrea Zanoni. Peticija zahteva od pristojnih (tudi v Evropi), da razčistijo dogajanja okrog zelo slabo izpeljanega čiščenja struge Glin-ščice, ki ga je izvedla civilna zaščita Fur-lanije-Julijske krajine. Tedanji odbornik Lu-ca Ciriani, vodja civilne zaščite, bo glavni obtoženec na kazenskem procesu, ki se bo v Trstu začel 10. junija, odbor za Glinšči-co pa zahteva naj stvar razčisti tudi Računsko sodišče FJK. 4 Četrtek, 30. maja 2013 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINSKI SVET - V občinski blagajni neizkoriščenih poldrugi milijon evrov Tudi Občina Devin-Nabrežina »jetnica« pakta stabilnosti Kaj ti koristi, da imaš denar v blagajni oziroma v banki, če ga potem ne moreš izkoristiti, so se na včerajšnji seji upravičeno spraševali devin-sko-nabrežinski občinski svetniki. Proračunski presežek Občine Devin-Nabrežina znaša milijon 512 tisoč evrov, je sporočil pristojni odbornik Lorenzo Corigliano (na sliki). Ta številka je nedvomno odraz dobrega in previdnega gospodarjenja, javne uprave pa morajo skrbeti za potrebe občanov, tako zastavljeni pakt o finančni stabilnosti pa gotovo ni kdo-ve kako v korist ljudi, prej nasprotno, je poudaril Corigliano. Omenjeni pakt si je zamislil finančni minister v Berlusconijevi vladi Giulio Tremonti, ki je hotel z njim v kriznih časih preprečiti »razsipnost« občin in pokrajin. Namesto, da bi prizadel proračunsko in finančno nemarne uprave, je Tremonti dejansko udaril po občinah, ki varčujejo in skrbno poslujejo. Furlanija-Julijska krajina je bila kot avtonomna dežela izvzeta iz tega pakta, tudi zato, ker velika večina njenih občin pazi na proračune ter se ne spušča v tvegane investicije. Tondova uprava je v zadnjih mesecih mandata klonila pritiskom Montijeve vlade in osvojila temeljna načela Tremontijevega pakta, ki sedaj velja tudi v naši deželi. Corigliano je Občina Devin-Nabrežina zaradi t.i. pakta stabilnosti ne more urediti in obnoviti bregov Timave, čeprav ima za to na voljo potrebna sredstva kroma izrazil upanje, da bo nova predsednica FJK Debora Serracchiani dosegla od Rima vsaj omilitev pakta stabilnosti, do takrat morajo občine strogo varčevati, bolj nazorno povedano »stiskati«. Kot odraz dobrega gospodarjenja je Corigliano omenil novo pogodbo z Zadružno kraško banko glede obrestnih mer pri upravljanju občinske zakladnice ter pravilno ukrepanje v prehodu od davka ICI na davek IMU. Dobro upravljanje z javnim denarjem pa pomeni tudi dobre investicije za javna dela, za katere ima Občina Devin-Na-brežina zvezane roke. Komaj bo »sproščen« denar, ki je sedaj v banki, bo občinski odbor župana Vladimirja Kukanje financiral dve najnujnejši javni deli: strukture za zajezitev stalnega plimovanja morja v Ribiškem naselju, ter obnovitev-utrditev bregov Timave. Za oba posega si je Občina že zagotovila deželne prispevke, a kaj ko ne more oziroma ne sme porabiti svojega denarja. S.T. PRISTANIŠKI ODBOR Zanimanje za koncesije v starem pristanišču Pristaniški odbor je na včerajšnji seji pozval rimsko vlado, naj vendarle sprosti zadnji denar (32 milijonov evrov) za logistično platformo. Predsednica pristanišča Marina Monassi je na to pred kratkim opozorila novega pristojnega ministra Maurizia Lupija, za dokončno sprostitev sredstev pa bo treba še naprej iz Trsta pritiskati na vlado. Pristaniška oblast pri tem uživa polno podporo nove predsednice Furlanije-Julijske krajine Debore Serracchiani. Monassijeva je člane pristaniškega odbora seznanila, da obstaja veliko zanimanje za koncesije v starem pristanišču po polemičnem odhodu družbe Portocitta. Zadevo bo moralo sicer razčistiti Deželno upravno sodišče, ki naj bi o tem razsodilo 10. julija. Predsednica je v zvezi s koncesijami napovedala dodatni uradni poziv za sodelovanje na razpisih, ki bo objavljen v nekaterih časopisih. V pristanišču so zadovoljni z uspehom nedeljskega dneva odprtih vrat, ki je v novo pristanišče privabil veliko obiskovalk in obiskovalcev. V tem letu bodo podobno pobudo izvedli tudi v starem pristanišču in v industrijski coni. POLITIKA - Novo krajevno vodstvo DS Čok: Nisem ne Epifani in niti Travanut, temveč pokrajinski tajnik demokratov Novo pokrajinski tajništvo Demokratske stranke s tajnikom Štefanom Čokom »Nisem ne Guglielmo Epifani in niti Renzo Tra-vanut, temveč pokrajinski tajnik Demokratske stranke,« je novinarjem, ki so ga spraševali o trajanju njegovega mandata, odgovoril Štefan Čok. Na tajniškem mestu bo ostal do strankinega kongresa, potem se bo videlo, je pristavil Čok, ki se bo do takrat maksimalno angažiral za utrditev DS v mestu in v okolici. Pri zahtevni nalogi bodo Čoku, ki ne bo imel namestnika, pomagali blagajničarka Daniela Ciac, ter člani tajništva Lorenzo Cociani, Caterina Conti, Francesco Foti, Gianfranco Patuanelli, Roberto Pignataro, Bruna Tam in Manuel Zerjul. Najstarejši član tajništva je 70-letni Patuanelli, nekdanji sindikalist, ki je doslej vodil strankino organizacijsko strukturo. Leto mlajša je Bruna Tam, upokojena šolnica, ki ima za seboj bogate izkušnje v občinskem in rajonskem svetu. Ostali člani pokrajinskega vodstva pripadajo mlajši generaciji. Foti (28 let) je študent medicine in tajnik devinsko-nabrežinske občinske sekcije DS (menda bo odstopil), 33-letni Co-ciani je zdravnik in je doma iz Milj, Caterina Conti (27 let) je filologinja in je nekoč predsedovala mladinski kon-zulti Občine Trst, 32-letni PIgnataro je zgodovinar in šolnik, 33-letni Zerjul pa je tržaški občinski svetnik. 36-letni Čok se bo v prihodnjih dneh srečal z upravitelji Demokratske stranke v vseh krajevnih upravah, kar bo po njegovem znak pozornosti do celotnega tržaškega ozemlja. Izvolitev tajnika DS slovenske narodnosti pomeni je treba po njegovem oce- niti kot čisto normalno stvar na poti sožitja in razumevanja, »pri kateri igrata zelo pomembno poslanstvo Primorski dnevnik in Piccolo, kot priča njuna vloga pri soočenju med Milošem Budinom in Luciom Tothom.« Javni intervju z deželno predsednico Serracchiani V Hotelu Savoia bodo danes gostili novo srečanje iz niza Dialogi o krizi in razvoju. Tokratna gostja novinarja Paola Possamaia bo deželna predsednica Debora Serracchiani. Pričetek ob 17.30 (prijave zbirajo na naslovu segreteria@nor-desteuropa.it). O Sloveniji v 2. svetovni vojni Zgodovinarka Nevenka Troha bo danes gostja Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja; v Vili Primc na Greti bodo namreč ob 16. uri predstavili knjigo La Slovenia nella seconda guerra mondiale, ki jo je napisala z Zden-kom Čepičem in Damjanom Guštinom. Predstavitev, ki jo bo vodil Roberto Spaz-zali, bodo predvajali tudi po spletu (na kanalu Youtube zavoda IRSMLFVG). Novi razstavi v ND in TK V Narodnem domu in Tržaški knjigarni bodo od danes na ogled slike dveh mlajših slovenskih ustvarjalcev - Tine Dobrajc iz Kranja in Ljubljančana Mita Gegiča. Ob 17. uri bodo v Narodnem domu odprli razstavo Očetnjava, na kateri bo Gegič predstavil svoj odnos do lovske tradicije, ob 18. pa se bo v galeriji Tržaške knjigarne predstavila ilu-stratorka Tina Dobrajc s svojim Nepra-vljičnim pravljičnim svetom. ZSKD vabi na Malo akademijo estetske vzgoje Kako preživeti poletje ustvarjalno in v družbi? Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb otroške poletne delavnice na Debelem rtiču pri Ankaranu. Ustvarjalna kolonija za osnovnošolske otroke bo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Organizatorji si prizadevajo, da bi vsako leto otrokom ponudili novo temo in ustvarjalni navdih: letošnja že 15. izvedba središča nosi naslov Mala akademija estetske vzgoje. Na programu bodo štiri delavnice: folklorna-ple-sna in glasbeno-pevska delavnica pod vodstvom Katje Lavrenčič, etnografska in pravljična delavnica z Markom Ga-vriloskim. Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD, rok prijave pa zapade danes. Poletne delavnice so namenjene otrokom, ki so člani enega izmed društev ZSKD, podprla pa sta jih Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zadružna kraška banka. Razprava o populizmu Na sedežu združenja Tina Modotti v Ljudskem domu na Pončani bo danes ob 18. uri govor o populizmu ob predstavitvi 170. številke revije Guerre&Pa-ce. Številka obravnava uspeh Gibanja 5 zvezd in drugih populističnih skupin po Evropi. Govorila bosta urednik revije Gianluca Paciucci in zgodovinarka Claudia Cernigoj. Film o rimskem Trstu V kinu Ariston bodo danes ob 20.30 predstavili dokumentarec Nevidno mesto (La citta invisibile), prvo digitalno rekonstrukcijo rimskega Trsta. Koncert v Zavodu Rittmeyer V Zavodu Rittmeyer bo jutri ob 16.30 na sporedu koncert, ki ga bodo izoblikovali gojenci in prostovoljci, mladi iz plesne šole Tersicore iz Gorice in Tržiča in zbor Večstopenjske šole Iqbal Masih. / TRST Četrtek, 30. maja 2013 5 14. forum tomizza - Razmišljanje o učinkih globalne krize in o perspektivah skorajšnjega vstopa Hrvaške v EU Boljše življenje v Tomizzevem duhu Je boljše življenje v našem prostoru le utopija ali otipljiva možnost? Prav Boljše življenje? je naslov letošnje izvedbe mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza, ki se je začel včeraj v palači Gopcevich v Trstu. Naslov tridnevnega posveta izhaja iz romana Fulvia Tomizze Boljše življenje (1977). Prvi dan 14. Foruma Tomizza so zaznamovali učinki globalne krize na prebivalce našega širšega prostora. Ti učinki so se pre-lili v drugi lajtmotiv včerajšnjega posveta: vstop Hrvaške v Evropsko unijo, ki se bo zgodil prvega julija. Fulvio Tomizza (1935-1999) je nekoč izjavil, da se identificira z mejo. Prav tako se z mejo kot stičiščem narodov identificirajo organizatorji Foruma, ki se vsako leto srečujejo v Trstu, Kopru in Umagu z željo po kontaktu in dialogu. Pobudnik posveta je bil leta 2000 književnik in publicist Milan Rakovac, ki je uvedel včerajšnje srečanje. V svojih pozdravih so se, prav tako kot Rakovac, istrskega pisatelja iz Materade spomnili tudi odbornik za kulturno občine Trst Franco Miracco, generalni konzul Republike Slovenije v Italiji Dimitrij Rupel, in podžupanja Umaga Floriana Bassanese Radin. Prvi gost posveta, ki ga je povezoval novinar Pierluigi Sabatti, je bil umetnostni zgodovinar, ne- kdanji župan Vižinade in bodoči hrvaški evroposla-nec Marino Baldini. Istro je opisal kot stičišče narodov in jo opredelil za najbolj evropsko od vseh hrvaških dežel, ki danes pravzaprav spremlja Hrvaško v skupni evropski dom. Na področje književnosti sta se v nadaljeva- nju podala predavatelj italijanske književnosti na Univerzi v Novem Sadu Christian Eccher, in bosanski pisatelj, ki živi v Londonu, Predrag Finci. Prvi je izpostavil pomembno vlogo italijanskih pisateljev, ki so ostali v Istri po drugi svetovni vojni. Te književnike je v osemdesetih letih odlikovala izjemna odprtost pri pripovedovanju o travmah, ki so jih zapustili vojna in dogajanja po njej. Finci je v srbohrvaščini podal odlomek svojega še neobjavljenega, esejiziranega romana, v katerem razmišlja o kolodvorih in o potnikih. Posvet je nadaljevala mlada filozofinja iz Kopra Katja Čičigoj, ki je orisala neperspektivnost in nezmožnost boljšega življenja pripadnikov mlajših generacij. »Temne perspektive lahko premagamo ne s planiranjem prihodnosti, ampak z eksperimentiranjem sedanjosti« je poudarila Čičigojeva. Okroglo mizo sta zaključila videmski zgodovinar Fulvio Salimbeni in novinar iz Brescie Valerio di Donato. Prvi je izpostavil izjemno sposobnost Ful-via Tomizze pri umeščanju svojih zgodb v ustrezna in natančna zgodovinska ozadja. Drugi pa je poudaril preroštvo istrskega pisatelja pri viziji sožitja in sprave med narodi na tem področju. Po razpravi se je posvet zaključil s koncertom Atristra: glasbeni performans je v avli palače Gop-cevich ob spremljavi kitare in klarineta ponudil tržaški kantavtor Toni Bruna. Srečanja se bodo nadaljevala danes v Kopru, jutri pa v Umagu, ko si bodo sogovorniki s spominom na Tomizzo še naprej postavljali vprašanja o boljšem življenju. (mlis) zgodovinska kavarna - Jutri pesniško srečanje zoper nevarnost dokončnega zaprtja San Marco zapira. Za vselej? Kavarna San Marco je še vedno priljubljeno prizorišče kulturnih dogodkov arhivpd Skoraj na pragu stoletnice delovanja bi znamenita kavarna San Marco v Trstu lahko prenehala delovati. Jutrišnji dan, 31. maj, bo namreč zadnji pred zaprtjem priljubljenega lokala, ki so ga v pritličju stavbe zavarovalnice Generali v današnji Bat-tistijevi ulici 18 odprli 3. januarja 1914. Kavarno bo upraviteljica zaprla s 1. junijem, uradno zaradi prenovitvenih del, ki so potrebna za prilagajanje varnostnim predpisom. Vprašanje pa je, če in kdaj bodo kavarno ponovno odprli. Sedanja upraviteljica Filippijeva se ji s težkim srcem odreka, novih upraviteljev pa še ni na obzorju. Kavarna San Marco je leta 2005 pridobila status zgodovinskega lokala, predvsem pa je njeno ime tesno povezano s tržaško literaturo in kulturo. Vanjo so svoj-čas zahajali Saba, Svevo, Joyce, Stuparich, zadnja desetletja pa Claudio Magris in številni drugi bolj ali manj znani kulturniki. Prav tržaška kulturniška srenja se noče sprijazniti z nevarnostjo, da bi se jutri za vselej zaprle duri kavarne. Zato prirejajo ob 18. uri kolektivni pesniški riding, kot izraz poezije, protesta in upanja. Pobudnik je društvo Poesia e solidarieta', ki želi opozoriti javnost na neprecenljivo kulturno vrednost tega lokala. »Če bi ta kavarna kot vsem odprt kulturni prostor, bi mesto izgubilo del sebe in svoje zgodovine, z njim pa bi bili tudi vsi mi revnejši«, utemeljuje predsednica društva Gabriella Valera Gruber. Pesniški poziv proti zaprtju kavarne bodo jutri podprli občinski odbornik za kulturo Franco Miracco, avtor knjige o San Marcu Stelio Vinci, predsednik tržaškega Pen kluba Antonio Della Roc-ca, pesniki in kulturniki Primož Repar, Maurizio Mattiuzza, Roberto Fabris, Lu-ca Visentini, Hari Bertoja, Marinella Cossu, Ottavio Gruber, Sofia Cassanelli in številni drugi. Pobudo je kajpak podprl Claudio Magris z njim pa še drugi znani kulturniki iz Italije, Slovenije, Hrvaške pa tja do Albanije in Grčije. prefektura - Delegacija Fiom in izpostavljenih azbestu o posledicah pokojninske reforme Upokojenci niso vsi enaki Reforma ovira predčasno upokojitev tudi pri delavcih, ki jim država priznava, da bodo verjetno živeli manj kot drugi Pokojninska reforma nekdanje ministrice Else Fornero ni upoštevala pravic delavcev, ki so bili izpostavljeni smrtonosnemu azbestu - zmetala je vse v isti koš. Tem delavcem je država priznala, da bodo najverjetneje živeli manj kot ostali, po drugi strani pa pokojninska reforma sloni na ugotovitvi, da se je povprečna starost prebivalcev podaljšala in da morajo ljudje delati nekoliko dlje. Na to protislovje opozarja kovinarski sindikat Fiom-Cgil, ki je včeraj popoldne priredil manjše zborovanje pred Prefekturo. Delegacijo sindikata in izpostavljenih azbestu je sprejel predstavnik Prefek-ture, ki je prisluhnil stališčem in predlogom sindikalistov. »Zaradi azbesta je lani umrlo v Trstu 61 ljudi. Naša pokrajina je v Italiji prva na lestvici, čeprav je pogosteje govor o Tržiču. Lanske žrtve so bile v stiku z azbestom približno do leta 1982, krivulja smrti pa se bo dvigala še deset let,« je za Primorski dnevnik povedal pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini. V Trstu so bili v stiku z azbestom pristaniški delavci, ladjedelničarji, delavci tovarne Grandi Motori (državno tožilstvo je pred meseci sestavilo seznam odgovornih, ki se bodo morali zagovarjati na sodišču), kovinarji, popravljavci industrijskih strojev in drugi. Več jih je že umrlo in mnogo jih še bo, saj so azbestne bolezni neozdravljive. brezplačnega zdravstvenega nadzora (Dežela FJK ga je uki-Te osebe so uživale določene pokojninske pravice, ki so se nila leta 2011), okrepitvi sklada za žrtve azbesta ter spreje-začele manjšati že leta 2005, je dejal Borini. Pokojninska re- tju ukrepov na področju preventive in izobrazbe, saj še ob-forma ovira predčasno upokojitev tudi pri osebah, ki bodo stajajo osebe, ki delajo v stiku z azbestom - na starih ladjah, po vsej verjetnosti živele manj kot druge. »Izpostavljeni az- v starih dvigalih, pri starih strojih. V pristanišču zasegli zračne pištole in puške Med ogledom tovora, ki je potoval iz Nemčije v Turčijo, so cariniki v tržaškem pristanišču opazili nedovoljene zračne pištole in puške ter šibre. Vse so zasegli, skupna vrednost znaša 60.000 evrov. Razni modeli zračnih pištol in pušk so bili prijavljeni, njihova eksplozivna moč pa je prevelika (nad 7,4 jou-la), zaradi česar jih je treba obravnavati kot orožje. Tatvina v marketu V torek okrog 11.30 je policija prispela v market v Ulici Ruggero Manna na Škorklji, kjer je neznanec ukradel nekaj artiklov in zbežal. Policijo je poklicala uslužbenka, ki je moškega zasačila. Opazila je, ko je kradel britvice, pri izhodu pa ga je poskusila ustaviti. Tat je zbežal v avtomobil, parkiran pred prodajalno. Sedel je za volan in še z odprtimi vrati prižgal motor ter močno udaril uslužbenca marketa, ki ga je hotel ustaviti. V teku je preiskava. Ukradli torbe z orodjem Iz parkiranega dostavnega vozila so ukradli tri torbe z orodjem. Zgodilo se je ponoči v Ulici Gramsci pri Sv. Jakobu. Lastnik vozila, ki je bil zjutraj namenjen na delo, je poklical policijo. Storilci so razbili šipo na zadnjem oknu, vrednost ukradenega orodja je 6000 evrov. Okradli kurirja V torek okrog 13.45 so policisti odpravili na Trg Republike, kjer je prišlo do tatvine pri belem dnevu. Kurir je namreč ustavil dostavno vozilo in nesel blago naročniku, medtem pa so bili dejavni tatovi. Najprej so odstranili žabico, nato pa s silo odprli zadnja vrata vozila in ukradli osem svežnjev. Le-te so naročili v trgovinah z oblačili, ribarnici in lekarni. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program Avtorski projekt Igorja Pisona HOZANAJEKOČEMU RAČUNU A ? ' t Režija: Igor Pison 6 Četrtek, 30. maja 2013 TRST KAVA S KNJIGO - Zanimiv pogovor z dr. Luigijem Varanellijem Vse o ljubezni in spolnosti Avtor knjige, Ljubljančan, ki je po očetu Italijan, razkriva marsikaj o psihologiji ljubezni Zaljubljenost, ljubezen, spolnost in ljubosumje so bile teme, okrog katerih se je vrtela včerajšnja literarna matineja v Tržaški knjigarni. Gost tokratnega srečanja Na kavi s knjigo je bil doc. dr. Luigi Varanelli, Ljubljančan, ki je po očetu Italijan, po mami pa Slovenec. Gost je postregel z znanimi in manj znanimi ugotovitvami, ki jih je povzel v knjigi Vse kar hočem vedeti o tebi: psihologija ljubezni in spolnega življenja. Gost, ki sicer dela kot odvetnik, blizu pa mu je tudi poklic psihologa, je svojo predstavitev začel z ugotovitvijo, da je zaljubljenec blaznež, ki so ga poznali že stari Grki. Dr. Varanelli meni, da v fazi zaljubljenosti gledamo na osebo iz obrnjene perspektive; v tej fazi se v možganih zgodijo spremembe, ki jih lahko izmerimo tudi z magnetno resonanco, in so zelo podobne stanju, ki je prisotno pri duševnem bolniku, je dejal avtor knjige. Včerajšnjega srečanja se je udeležila tudi urednica knjige Mateja Erčulj, ki jo je zanimalo, koliko časa običajno traja stanje zaljubljenosti. Izvedeli smo, da naj bi v povprečju to stanje trajalo nekje osem mesecev, po fazi zaljubljenosti sledi lju- Luigi Varanelli z urednico knjige Matejo Erčulj kroma bezen, faza spoznanja in streznitve; takrat začnemo pri partnerju opažati tudi njegove napake in pomanjkljivosti, ugotavlja avtor, ki je svoje hipoteze pri- ZGONIK - Od danes do nedelje Občinski praznik in 49. razstava vin Na razstaviščnem prostoru pred županstvom v Zgoniku bo danes ob 18. uri uradno odprtje 49. Razstave vin, občinskega praznika Občine Zgonik. Po pozdravu občinske uprave, predstavitvi programa in pevskem pozdravu domačih osnovnošolcev se bo dogajanje preselilo v občinsko stavbo, kjer bo odprtje razstave risb, ki so jih učenci šol l.maj 1945 in L. Ko-koravec - Gorazd ustvarili pod mentorstvom akademske slikarke Katarine Kalc. Zvečer bo za poskočne viže poskrbel vse bolj priljubljeni ansambel Nebojsega. Vikend v Zgoniku pa bo predvsem v znamenju vinarjev in njihovega pridelka, po katerem je občina Zgonik razpoznavna naokrog. Vabilu občine se je letos odzvalo visoko število vinarjev, tako da bo izbira res pestra. Svoja vina bodo razstavljali Ivan Colja, Cvetko Colja, Ervin Doljak, Walter Pipan, David Sardo in Boris Dol-liani iz Samatorce, Just Fabjan, Rado Mi-lič, Igor Milič in Robert Santini (kmetija Štolfa) iz Saleža, Gigi Furlan, Matej Ko-cman, Stanko Milič, Marko Milič, Roberto Šavron in Miro Žigon iz Zgonika ter Mario Milič in Marino in Kristina Besednjak iz Repniča. Vina bodo so že šla v presojo komisije, rezultati bodo znani v nedeljo, kot tudi rezultati ocenjevanja oljčnega olja, ki se vse bolj uveljavlja tudi na tem delu tržaške pokrajine. Obiskovalci Razstave vin bodo lahko kupili tudi oljčno olje. V soboto se bo praznik razživel v vsej svoji pestrosti s predavanjem Martine Malalan o zeliščih v sušilnici, mednarodnim tekmovanjem v sprintu na skirollkah v organizaciji AŠD Mladina, s turnirjem v briškoli na prireditvenem prostoru (v primeru slabega vremena na šoli 1. maj 1945), nastopom plesne skupine Skd Rdeča zvezda - Actis in plesom z ansamblom Nebojsega. V nedeljo bo zelo živahno že v jutranjih urah, ko bo v Športno-kulturnem središču v Zgoniku na sporedu Pokal Zgo-nik v karateju, na prireditvenem prostoru bo turnir v šahu (v primeru slabega vremena v občinski sejni dvorani), srečanje harmonikarjev (v primeru slabega vremena na šoli 1.maj 1945) se bo začelo ob 13.00, v zgodnjih popoldanskih urah bodo nagradili najboljše s tekmovanja skiroll, ob lepem vremenu bodo nastopili lipicanci. V nedeljo pozno popoldne bodo nagrajeni najboljši vinarji, oljkarji, harmoni-kaši in udeleženci ex-temporeja v sklopu prireditve Odprte osmice. Sledil bo nastop folklorne skupine »tržaških« Rusov Rod-nik in ples z ansamblom Venera. V soboto in nedeljo bosta na razstaviščnem prostoru tržnica in razstava starih vesp, med 16. in 19. uro bodo možni brezplačni ogledi botaničnega vrta Car-siana (v sodelovanju s Pokrajino Trst) in Briškovske jame po znižani ceni. Za oglede je treba kupone dvigniti na blagajni za pijače, na šolskem dvorišču bo razstava kmetijske opreme. Kioske bodo upravljali Ašk Kras in Kd Rdeča zvezda. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, ČETRTEK, 30. maja 2013 IVANA, SV. REŠNJE TELO Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 0.58 in zatone ob 11.20 Jutri, PETEK, 31. maja 2013 ANGELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,9 stopinje C, zračni tlak 1000,9 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. Do sobote, 1. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 271124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s merjal tudi z delovanjem hormonov, kot sta oksitocin in feromon. Zanimiv je bil tudi tisti del predavanja, v katerem dr. Varanelli govori o razlikah med moškimi in ženskami. Glavna razlika naj bi bila v tem, da moški lahko brez težav ločujejo ljubezen in spolnost, kar je pri ženskah redko. Moški lahko svoje žene ljubijo in jih kljub temu varajo, razlaga avtor. Pri ženskah pa je nekoliko drugače. Zen-ske naj bi varale, ko v zvezi niso več zadovoljne in iščejo drugo, boljšo rešitev. Pogovor pa je nanesel tudi na ljubosumje, do katerega pride, ko se ljubezen začne ohlajati. Dr. Varanelli meni, da nobena oblika ljubosumja ni koristna za zvezo, niti najmanjša stopnja. Prijeten klepet ob knjigi je postregel še z drugimi ugotovitvami o tem, kaj je potrebno za vzpostavitev kemije med dvema spoloma. In čeprav so bila nekatera razmišljanja včerajšnjega gosta preveč posplošena, je listanje njegove knjige prijetno opravilo, saj avtor o nekaterih tamah govori zelo sproščeno in poljudno. (sč) predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 17.00 »No - I giorni dell'ar-cobaleno«; 20.30, 22.00 »»La citta in-visibile«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Take Shelter«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10 »Epic«; 16.15, 19.00, 21.45 »La grande bel-lezza«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 16.10, 16.50, 19.25, 20.00, 21.00 »Fast & Furious 6«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »So- lo Dio perdona«; 18.45, 22.15 »Urla nel silenzio - Il caso Pescia«. FELLINI - 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuti a Saint-Tropez«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.00, 19.20, 20.40, 22.00 »Slow Food Story«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Arbitraža«; 18.15 »Balkanska bojevnica«; 15.50 »Hipnotizer«; 18.20, 20.10, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.40 »Klic v sili«; 15.40, 17.00, 17.50, 19.10, 20.00, 21.20 »Prekrokana noč 3«; 16.05 »Skrivnostni varuhi gozda«; 18.40 »Vaje v objemu«; 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 18.35 »Zvezdne steze: V temo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Epic - Il mondo segreto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Solo Dio perdona«; Dvorana 4: 16.30, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 6«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti paz-zi per Rose«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 2: 20.00 »Per mano ignota -Peteano una strage dimenticata«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 4: 17.30 »Epic«; 19.40, 22.10 »Il grande Gats-by«; Dvorana 5: 17.20, 20.15, 22.00 »Tutti pazzi per Rose«. N'p'rtunep'r Žpanovh v Bazovici visi "čeleste flok", ker se je rodil mali Leonardo Čestitamo Tomažu in Manueli ter se veselimo pestovanja in razvajanja. Nonoti in vsa žlahta Metlika in Rebula Čestitke Iskreno čestitamo GODBENE-MUDRUŠTVUPROSEK in dirigentu IVU BAŠIČU za srebrno plaketo na 33. tekmovanju slovenskih godb v Žalcu, ZSKD. ZSKD čestita Mladinski vokalni skupini ANAKROUSIS in dirigentu MAURIZIU MARCHESICHU za zlato priznanje na 5. Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov za Primorsko v Novi Gorici. Še mnogo pevskih uspehov! ZSKD izreka iskrene čestitke OPZ FRAN VENTURINI in dirigentki SUSANNIZERIALI za 1. mesto na 7. državnem tekmovanju otroških pevskih zborov »Il Garda in Co-ro« v kategoriji Junior. Želimo vam še obilo glasbenega ustvarjanja. ZSKD izreka ADIJU DANEVU vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu in želi še mnogo plodnega ustvarjanja na glasbenem področju! Danes praznuje naš dragi nono ERSILIO svoj 80. rojstni dan. Še na veliko zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu kličemo vsi domači, predvsem pa vnuki Nataša, Verena, Matija in Elia. Moj boter Tomaž je postal očka, rodil se mu je sinček LEO. Vse najlepše in najslajše mu želi Jasmina. Mali LEONARDO se je rodil in vseh nas razveselil. Staršema Tomažu in Manueli čestitamo, malemu Leonardu pa želimo obilo sreče, zdravja in ljubezni. Alen, Milena, Jasmina, Ivan in Mija. H Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. MALČKI IN VZGOJITELJICI otroškega vrtca »Palčiča« - Ricmanje vabijo na tradicionalno zaključno prireditev in razstavo ročnih in likovnih izdelkov. V dvorani SKD Slavec v Ricmanjih bo v petek, 7. junija, ob 14.30 zaživel 13. Ricmanjski festival, sledilo bo odprtje razstave v galeriji »Babna hiša«. Razstava bo na ogled tudi v soboto med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Prisrčno vabljeni! M Izleti ROMARSKI IZLET V MARIBOR - v soboto, 1. junija, odhod iz Sesljana ob 6.20, iz Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.40 in z Opčin ob 6.50. Vpis je še možen do danes, 30. maja. Info: 3479322123 (sestra Angelina). KRUT obvešča udeležence članskega izleta »V osrčje Istre«, da je odhod avtobusa v petek, 31. maja, ob 7.30 iz Se-sljana (avtobusna postaja pri bencinski črpalki), postanek v Trstu, trg Oberdan (deželna palača) ob 8. uri, sledijo postanki ob 8.10 v Ul. Salata, ob 8.15 ex-dazio in ob 8.20 na bivšem mejnem prehodu pri Škofijah. Prosimo za točnost! LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča). ZA BRATISLAVO in s katamaranom na Dunaj od 14. do 16. junija, je še nekaj prostorov. Pokličite na tel. št.: 3402741920. DRUŠTVO TIMAVA Medjavas - Štivan organizira v soboto, 15. junija, enodnevni izlet z vodenim ogledom Pule in Nacionalnega Parka Brioni. Vse informacije in prijave na tel. št. 040208380 ali 333-7276934 (Daniela). SiVince Tutto29 maja 2013 Super Enalotto Št. 17 29 54 61 69 72 85 Nagradni sklad 1.254.905,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 57 dobitnikov s 4 točkami 4.297,49 € 1.456 dobitnikov s 3 točkami 433,52 € 22.106 dobitnikov z 2 točkama 17,13 € / TRST Četrtek, 30. maja 2013 7 hl LEsmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040-232223. DAVID IN MILOŠ sta odprla osmico v Repnu pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. 333-4874824. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! OLJKARJI STAREC so odprli osmico, Boljunec 623. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296038. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943. Ü3 Obvestila SKD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info: Goran Ruzzier 328-3635626, ali goran-ruz@gmail.com OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare vabi na predavanje »Čustvena vzgoja - Pomen čustev za zdravo otrokovo odraščanje« danes, 30. maja, ob 17.30 v šolskih prostorih. Predaval bo psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade danes, 30. maja. Informacije na tel. št. 040-635626. 49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: uradno odprtje razstave bo v petek, 31. maja, ob 18.00 na razstaviščnem prostoru. Poleg tega pa bo tudi otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi; ob 20.00 ples z ansamblom »Nebojsega«. Sobota, 1. junija, ob 10.00 v sušilnici predavanje Martine Malalan o zeliščih, ob 12.00 mednarodno tekmovanje v vožnji kočij, med 15.00 in 18.00 mednarodno tekmovanje Sprint skiroll; 16.00 turnir v briškoli; ob 17.30 nagrajevanje kočij; 19.00 nastop plesne skupine SKD Rdeča zvezda Actis; ob 20.00 Ples z ansamblom Ne-bojsega. Urnik razstav v občinski stavbi: 17.30 20.30, na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja. KRUT obvešča, da v petek, 31. maja, prirejamo društveni izlet, zato ostaja sedež zaprt. NAJPOGOSTEJŠI KOSTNI ZLOMI pri starejših osebah: preventiva in zdravljenje. Konferenco organizira Društvo Noe, v okviru izvedbe območnega načrta 2013/15, v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina, v petek, 31. maja, ob 20. uri, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Predavatelja: dr. Lucio D'Incecco in dr. Roberto De Rosa, specialista ortopeda in travmatologa. Info: tel.: 349-8419497, e-mail: noein-fonoe@yahoo.it SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 31. maja, 7. in 14. junija, od 17.00 do 19.00, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Za informacije in prijave tel. 040-220155 (Livio). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370. EKOLOŠKA SOBOTA - Rajonski svet za Zahodni kras in AcegasAps organizirata v soboto, 1. junija, od 9. do 17. ure potujoči zbirni center za kosovne odpadke v Križu na sedežu Civilne zaščite (v bivšem rekreacijskem centru). SEKCIJA VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar Miro vabi v nedeljo, 2. junija, na komemoracijo v spomin na 10 obešenih talcev. Svečanost na Proseški postaji se bo začela ob 11. uri. KRUT vabi na zadnje srečanje iz sklopa Zdravje je naša odločitev na temo »Zdravi na dopustu«, v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 na sedežu krožka. Inženir živilske tehnologije Marija Merljak bo obrazložila kako lahko preži-vimo poletne dni v prijetnem počutju, brez težav in bolečin. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v sredo, 5. junija, ob 20.00 - na večer na temo »Ko postanemo starejši - kaj potem? Ali kako se soočati na najboljši način z našimi zrelimi leti«. Na sporedu bo zabavni film z Jac-kom Nicholsonom »About Schmidt« (v italijanščini). Prisoten bo izvedenec Danijel Žerjal. V sodelovanju z A.R.I.S.- Ass. Ricerca Interventi Studi sull'invecchiamento. Večer, v slovenščini in italijanščini, je namenjen vsem, starejšim in mlajšim. Vstop prost. Vljudno vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 7. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 333-2939977, Franco 340-2467782. KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. ZSKD sporoča mladim med 16. in 18. letom, da se lahko vključijo v civilno službo za mladoletne preko ZSKD in ARCI Servizio Civile. Razpis bo odprt do 10. junija, pričetek pa v začetku julija. Vse info prejmete na sedežu ZSKD, Trst - Ul. San Francesco 20, tel. 040-635626, trst@zskd.org. ali na ARCI S.C., Ul. Fabio Severo 31, tel. 040-761683. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040-212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija, ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. mela-nieklein.org. ARTEDEN JUNIOR Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka 5. julija, v Šempolaju delavnico (od 8. do 13.30) za otroke, ki obiskujejo v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tajni-stvo@skdvigred.org - tel. 380-3584580. 0 Prireditve FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardi-ja in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovcu s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. KRIŽ - župnijska skupnost vabi na slovesnost Rešnjega Telesa in Krvi. Danes, 30. maja, ob 19.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena). SKD PRIMOREC vabi na predstavitev knjige »Orlek in Orlečani« avtorice Iris Birsa danes, 30. maja, ob 20. uri, v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Dogodek bo glasbeno popestril Erik Bir-sa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrej Uroš Biček. SKD SLOVENEC vabi danes, 30. maja, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave »Zlata nitka - ročna dela vezilj iz Boršta« ob 20-letnici skupnega vezenja in s sodelovanjem šivilj brške noše pri SKD F. Prešeren. Sodeluje ŽPS Stu ledi. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 30. maja, na otvoritev dveh razstav, in sicer: ob 17. uri v Narodnem domu »Mito Gegič - Očetnjava«, ob 18. uri pa v Tržaški knjigarni »Tina Dobrajc -Nepravljični pravljični svet. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija: v petek, 31. maja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliattija - Ul. di Peco 7 -zgodovinar Gorazd Bajc predstavil knjigo »La banda Collotti«. Prisotna bo avtorica Claudia Cernigoi. ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.00-13.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.0020.00). ŽUPNIJA SV. JERNEJA ap. na Opči-nah in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Op-činah v petek, 31. maja. Ob 19.30 bo šmarnična maša, po njej koncert, ki ga bodo oblikovali OPZ Vesla pomlad in prvoobhajanci pod vodstvom Franca Pohajača; MDPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MPZ Sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferlana in MeCPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Prisrčno vabljeni! SKD SLOVENEC vabi na »43. praznik vina«, ki bo od 31. maja, do 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 31. maja, ples z ansamblom »Venera«, sobota, 1. junija, ples z ansamblom »Gedore«; nedelja, 2. junija, ples z ansamblom »Hram«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specia-litetami na žaru. UČENCI OŠ I. GRBEC - M.G. Stepan-čič, malčki OV iz Škednja in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 31. maja, ob 14. uri v Uk-marjevem domu v Škednju. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kate- ri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. V PROSTORIH SKD GRAD OD BANOV bo v petek, 31. maja, ob 20.30 predstavila dr. Sara Carciotti svojo tezo z naslovom: »Preureditev nekdanje vojašnice pri Banih«. Predavanje bo v italijanskem jeziku. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 2. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18.00 na sedežu Zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. Sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Komen, Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in »Tamali« Brkinske godbe 2000. KRIŽ župnijska skupnost in Slomškovo društvo v sodelovanju s Socialno akademijo iz Ljubljane in gledališko skupino Marta, Marta, vabita na veseli večer »Marta, Marta skeči s svetopisemskimi motivi«. V soboto, 1. junija, ob 20. uri, v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. SKP IN SIK vabita v soboto, 1. in v nedeljo, 2. junija, na ljudski praznik v ljudski dom v Podlonjerju. Sobota, 1. junija, od 20. ure rock glasba s skupinami: Le for 2, Tag of war, S.A.DI.C., nedelja, 2. junija, od 19.30 glasba s skupino Wilson trio. SOMPD VESELA POMLAD IN DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita na dvojno, glasbeno-gledališko prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo v soboto, 1. junija, ob 20. uri in v nedeljo, 2. junija, ob 18.00 v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Sobotni program bodo oblikovali MlDPS Vesela pomlad, Tečaj lepe govorice Radijskega odra z igrico Pet Pepelk Žarka Petana in ansambel Uopenska mularija, v nedeljo pa bodo nastopili OPZ Vesela pomlad, otroška dramska skupina Tamara Petaros z igrico Lučke Susič Torta za mamo 5 in ča-rodejka Karly Ann. KONTOVEL - župnijska skupnost vabi na slovesnost Rešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 2. junija, ob 8.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena). DSI vabi v ponedeljek, 3. junija, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Jadranke Cer-gol »Med mero in misterijem. Antični svet v delih Alojza Rebule«. Sodelovali bodo: prof. Miran Košuta, dr. David Bandelj in avtorica knjige dr. Jadranka Cergol. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 3. junija, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na kulturni večer ob zaključku šolskega leta. Sodelujejo vsi društveni odseki in še nekateri prijatelji. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi v torek, 4. junija, ob 20. uri v gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3) na celovečerni film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. Igralska zasedba Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Jure Henigman, Maša Der-ganc, Miranda Caharija, Iza Veselko, Maurizio Zacchigna. Film bo z italijanskimi podnapisi. SKD VIGRED vabi v torek, 4. junija, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na pre-miero gledališke predstave »Gledališka supermineštra« (tekst in režija Kim Furlan), nastopila bo tudi mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v društveni bar n G'ri-ce, na otvoritev fotografske razstave »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Sodeluje Tamburaški ansambel SKD France Prešeren. SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 8. junija, ob 20.30 v Kulturni dom v Na-brežini na zaključni koncert društvenih zborov z naslovom »Vse najboljše, Adi!« ob 80-letnici skladatelja Adija Daneva. Nastopili bodo Mladinski zbor, dekliški zbor Kraški slav-ček in mešani zbor Igo Gruden. Na programu Danevove pesmi in kanta-ta Razpršeno cvetje. ' . Mali oglasi DAJEM na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam 24 ur dnevno. Tel. 329-6055490. V BOLJUNCU prodam nezazidljivo zemljišče, 1.340 kv.m. Tel. 040280910. Prispevki Ob 7. obletnici smrti drage žene Ivanke Guštin daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob 7. obletnici smrti drage mame Ivanke Guštin daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. 29. maja je praznovala 100-letnico rojstva gospa Marija Čač. V njeno čast daruje družina Saule 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. V spomin na dragega Albina Nabergo-ja daruje družina Saule 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Edija Kralja darujeta družini Kralj in Stocca 100,00 evrov za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Zorke in Ko-radota Švaba darujeta Milica in Ri-naldo 50,00 evrov za KD Vesna. Ob 32. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Annamaria 30,00 evrov za SKD Barkovlje. 3G.5.2GG6 3G.5.2G13 Ivanka Guštin por. Simoneta Spomin nate je vedno z nami, tvoji najdražji Zgonik, 30. maja 2013 Ob nenadni smrti dragega OČETA izrekamo kolegici Marizi globoko sožalje vsi na Večstopenjski šoli v Dolini Ob izgubi dragega VENCESLAVA LEGIŠE izreka svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje Mavhinje Zadnji pozdrav našemu nepozabnemu sosedu Venčeslavu Legiši. Svojcem iskreno sožalje. Elvira, Cinzia in Livio Ob izgubi dragega Venota Legiše izreka svojcem iskreno sožalje VZPI-ANPI Devin Nabrežina 8 Četrtek, 30. maja 2013 TRST licej f.prešerna - Na Cankarjevem tekmovanju Lepa bera nagrad Na liceju Franceta Prešerna je včeraj potekala podelitev Cankarjevih priznanj, za katera so se dijaki in dijakinje potegovali v sklopu tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Na tekmovanje za Cankarjevo priznanje se je letos prijavilo kar 55 dijakov in dijakinj, kar je najvišje število v zadnjih letih. Na šolskem tekmovanju se je pomerilo 45 dijakov in dijakinj, od katerih je osem mladih svojo pot nadaljevalo na regijskem tekmovanju, tri dijakinje pa so barve liceja branile tudi na državnem tekmovanju v Ljubljani. Krajšo slovesnost je včeraj povezovala prof. Barbara Zlobec, sicer tudi koordinatorka projekta, ki je povedala, da so dijaki za letošnje tekmovanje brali dela petih slovenskih pisateljev in delo enega italijanskega pisatelja. Moto letošnjega vseslovenskega tekmovanja se je vrtel okrog stavka Pot z besedami in med njimi, mladi pa so se poglobili v dela Dese Muck, Ivana Cankarja, Dušana Čaterja, Polone Gla-van, Vladimirja Bartola in Umberta Eca. Prof. Zlobčeva je pojasnila, da so s pripravami na tekmovanje začeli v začetku šolskega leta, 6. decembra so se dijaki in dijakinje pomerili na šolskem delu tekmovanja, 29. januarja na regijskem tekmovanju v Postojni, 23. marca pa je v Ljubljani potekal državni del tekmovanja. Profesorico je zelo razveselil podatek, da se je na letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje prijavila kar ena četrtina vseh dijakov liceja Prešeren, odličen izkupiček pa so dijaki in dijakinje zabeležili tudi pri beri nagrad. Skupna bera tako znaša 15 bronastih, pet srebrnih in eno zlato priznanje. Letošnje tekmovalce so včeraj nagovorili tudi Nadia Roncelli iz založbe Mladika, Alina Carli iz Založništva tržaškega tiska in Marko Tavčar iz Goriške Mohorjeve družbe. Založniki so dijakom in dijakinjam predstavili vlogo, ki jo v zamejskem prostoru imajo te založbe ter jih povabili k branju knjig slovenskih avtorjev. Slavnostni govornik na včerajšnji podelitvi priznanj pa je bil pesnik, esejist in glasbenik David Bandelj, ki je zbranim toplo položil na srce, naj s tovrstnimi tekmovanji pilijo lastno tehniko pisanja in naj čim bolje izkoristijo dar pisanja, saj ima literatura, kot je dejal častni gost, skrivnostno moč. Za popestritev svečanosti sta poskrbela tudi glasbeni in poetični intermezzo, do besede pa je prišla tudi prof. Majda Artač, ki je spregovorila o Skladu Nade Pertot, s katerim podpirajo dijake, ki želijo gojiti ljubezen do slovenskega jezika in slovenske literature. Ob koncu so na svoj račun prišli še dobitniki letošnjih Cankarjevih priznanj, ki so postali bogatejši za priznanje in knjige. Bronasto priznanje so osvojili Urška Ukmar, Alenka Cossut-ta, Ester Gomisel, Petra Sossi, Ivana Sarazin, Urška Petaros, Nada Tavčar, Martin Pipan, Igor De Luisa, Nicole Parmesan. Bronasto in srebrno priznanje so prejele Mojca Petaros, Nika Košuta, Caterina Cossutta in Nina Pahor. Bronasto, srebrno in zlato Cankarjevo priznanje pa je v rokah Belinde Trobec, dijakinje 1. letnika klasičnega liceja, ki je privolila v krajši pogovor za naš dnevnik. (sč) Zbrane na podeljevanju Cankarjevih priznanj je nagovoril pesnik David Bandelj kroma Dijakinja 1. letnika klasičnega li-ceja Belinda Trobec (na sliki KROMA) je na svojem prvem tekmovanju za Cankarjevo priznanje osvojila kar tri priznanja, med katerimi je tudi tisto najbolj žlahtno - zlato priznanje. Simpatični dijakinji, ki zelo rada bere, smo postavili nekaj vprašanj, na katera nam je z veseljem odgovorila. Koliko napora je bilo letos treba vložiti v ta uspeh? Prvič sem sodelovala pri tem tekmovanju in moram priznati, da sem bila tudi sama presenečena nad uspehom. V ta uspeh pa je bilo treba vložiti veliko napora, saj smo vsi tekmovalci ob rednih šolskih obveznostih morali brati tudi knjige, se srečevati z mentorico Kako bi opisala tekmovanje v Postojni in Ljubljani? Te je obogatilo ali celo ponudilo možnosti za sklepanje novih prijateljstev? Novih prijateljstev nisem sklenila, ker sem bila na regijskem tekmovanju s sošolko in tako ni bilo priložnosti za nova prijateljstva. Samo tekmovanje V, 1j jh i" s jf r t n fi pa me je zelo obogatilo, saj sem lahko spoznala pomen romana, črtic in drugih besedil. Si morda že sodelovala na kakem drugem podobnem literarnem natečaju? Ne. To je bilo zame prvo tovrstno tekmovanje. Je po tvojem mnenju mogoče s tovrstnimi literarnimi tekmovanji spodbujati mlade k branju? Ja. Tudi zato, ker na temo prebrane knjige lahko napišemo esej, ki vsekakor spodbuja branje in pogovor. Literatura na Cankarjevem tekmovanju na prvem mestu ni namenjena užitku, ampak premisleku o svetu. O čem rada ti premišljuješ? Zelo rada premišljujem o pomenu življenja in prijateljstva. Pritegnejo me teme, ki želijo prodreti v globji pomen in bistvo povedanega. Zunanjost mi ni tako pomembna. Katera tema pa je tebi v literaturi najljubša? Všeč mi je ljubezenska tematika, zelo rada pa imam tudi mladostniško literaturo, še posebej, ko avtorji pišejo o mladostnikih in njihovih težavah. Kateri slovenski pisatelj ti je najljubši? Najraje imam Alojza Rebulo. Pred kratkim sem prebrala njegovo knjigo Četverorečje, ki je najlepša knjiga od vseh, kar sem jih do zdaj prebrala.(sč) korošci - Praznik ob pomembnem rojstnem dnevu Marija Čač slavila sto let Miljski šolarji so ji posvetili pesem - Njen oče Anton je bil kot antifašist dalj časa v zaporu Marija Čač kroma Pri Korošcih je bilo včeraj veselo, saj je Marija Čač na svojem domu skupaj z Miljčani različnih generacij praznovala stoti rojstni dan. Sosede so za slavljenko spekle torto, piškote in druge sladice, obiskali pa so jo tudi učenci miljske osnovne šole Albina Bubniča. Otroci so deklami-rali prisrčno pesem, ki so jo sami sestavili za to priložnost. Kljub temu, da se je rodila pred prvo svetovno vojno, je stoletna Koroščanka še razmeroma mladostna in delavna - med drugim živi sama in si tudi sama kuha. »Pomagamo ji mi in sosedje, vsekakor pa je še kolikor toliko samostojna,« pravi njena hči Liliana. Marija Čač, ki smo jo nazadnje obiskali pred petimi leti, se je rodila v Elerjih, od koder je bila doma njena mati. Ko je bila stara tri leta pa se je družina Čač preselila v očetovo vas Korošci. Otroška leta so bila za Marijo vse prej kot lahka, saj je pri petih letih izgubila mamo, oče pa je veliko časa prebil v Skupinska slika z miljskimi učenci zaporu. Anton Čač je bil tako kot večina sovaščanov kamnosek, zaradi protifašističnih dejavnosti pa je bil dvakrat v zaporu: prvič do leta 1935 (ko ga je doletela amnestija) in drugič do leta 1943, ko so ga izpustili po italijanski kapitulaciji. Marija, ki je vse do danes stanovala pri Korošcih, se je poročila z Otilijem Čačem, njuna edina hči je Liliana. Za konec objavljamo pesem, ki so jo miljski učenci posvetili slavljenki: »Predraga Gospa Marija! Prišli smo do Vas, saj je danes pravi čas, da Vam izrečemo voščilo: zdravja in sreče res obilo, pa še mnogo srečnih dni! Naj sončni žarek boža Vaše lice... Veselo pesem zapojo naj ptice... Na vrtu zadehtijo naj cvetice... Saj je danes pravi čas, da vam izrečejo voščilo: zdravja in sreče res obilo. Pa še mnogo srečnih dni! Zato smo tudi mi prišli, učenci mali in učitelji, da sto poljubčkov in še več Vam danes podarimo. Pa še mnogo srečnih dni, to Vam vsak izmed nas želi.« kroma napoleonska cesta - Srečen konec Po obsežni akciji v ■ • v našli pogresanca Gasilci na Napoleonski cesti likovna umetnost - Jutri Gromovo darilo Pokrajini Trst Plodno sodelovanje med pokrajinsko upravo Marie Terese Bassa Poropat in slovenskim slikarjem Bogdanom Gromom bo jutri kronal slovesen dogodek. Umetnik iz Devinščine, ki že več desetletij živi v Združenih državah Amerike, se je namreč odločil, da Pokrajini Trst podari petindvajset svojih del. Predaja bo jutri ob 12. uri v pokrajinski palači na Trgu Vittorio Veneto, prisoten pa bo tudi avtor. kroma Na Napoleonski cesti se je včeraj proti večeru začela obsežna iskalna akcija, ki se je okrog 20. ure srečno končala, saj so pogrešanega Daria Kodana našli živega, čeprav precej zmedenega. Svojci so pogrešali 57-let-nega Kodana in nazadnje so ga očividci videli na Ulici San Nazario, ko je hodil proti Napoleonski cesti. Tam naj bi tudi zaznali signal njegovega telefona. Med iskanjem je policija na pobudo Prefekture včeraj pozno popoldne začasno prepovedala dostop do priljubljene pešpoti, ki povezuje območji openskega obeliska in Vejne. Stezo in okolico je preletaval helikopter gasilcev iz Benetk. Tovrstne akcije na osnovi novega protokola koordinira Pre-fektura, vanjo so se vključili gasilci, policija, gorski reševalci, civilna zaščita in služba 118. Nekaj minut po 20. uri je Prefektura sporočila, da so gorski reševalci našli Kodana. Ležal je ob zidku v gozdu med Napoleonsko cesto in Vejno, bil je utrujen in zmeden. Kaže, da je dve noči prebil na prostem. Prepeljali so ga na pregled v katinarsko bolnišnico. (af) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 30. maja 2013 9 GLOSA Tri knjige Jo2e Pirjevec Prve tri dni v tem tednu sem imel izkušnjo, kakršne še ne. Naneslo je namreč, da sem vsak večer predstavil drugo knjigo. Vse tri so po svoji vsebini med sabo sicer močno različne, so pa umeščene v okvir moje življenjske in profesionalne izkušnje zadnjih sedemdesetih let. Naj o njih spregovorim. V ponedeljek smo v goriškem Kulturnem domu predstavili spomine Antona Stipaniča, naslovljene »Od pastirja do direktorja«. Ko mi je prijatelj Fabec prvič spregovoril o tej knjigi in mi jo dal v branje, sem jo sprejel iz vljudnosti, ker sva sošolca. Dogaja se namreč, da dobivam večkrat na teden takšne in drugačne publikacije, ki jim preprosto nisem kos, ker imam lastnega čtiva zadosti. Toda, ker so pozneje tudi drugi omenili Sti-paničeve spomine, sem jih vendar vzel v roke in že od začetka ugotovil, da ne bom zapravljal svojega časa. Gre namreč za besedilo, ki ni samo dobro napisano, temveč je nabito s podatki, opažanji in razmišljanji o Titovi Jugoslaviji, njenem vzponu in propadu, kakršne lahko podaja samo človek avtorjevega formata. Dovolj je reči, da je zares začel kot pastirček na ubožni dolenjski kmetiji, bil nato partizan, udbovec, diplomat, visok državni uradnik (med drugim tudi vodja vladnega urada za narodnostne manjšine v Sloveniji in zamejstvu) in nato direktor največjega in najrazvitejšega slovenskega podjetja »Iskra«. Ker je torej šel skozi sito in rešeto socialistične Jugoslavije, je Stipanič z bistrostjo, ki ga odlikuje, opisal različna delovna okolja, v katerih se je znašel, na nadvse prepričljiv in bogat način ter me potrdil v marsikaterem spoznanju, do katerega sem se tudi sam dokopal. Predvsem v ugotovitvi, da je bila naša revolucija zares prelomnega značaja, saj je pometla s staro patriarhalno družbo, v katero smo bili vpeti, in celi generaciji odprla vrata do izobrazbe, družbenega napredka in uspeha. V torek je sledila v Društvu Valentin Vodnik v Dolini predstavitev knjige, ki jo je nedavno izdala Claudia Cernigoj pri zaslužni videmski za- VREME OB KONCU TEDNA ložbi Kappa Vu. V tem primeru me je za to nalogo angažiral prijatelj Dejan Kozina. Vedno je tako razpoložljiv pri reševanju (pogostih) problemov, ki jim imam z računalnikom, da mu vabila preprosto nisem mogel odkloniti. Toliko bolj, ker je knjigo o »Bandi Collotti« napisala Claudia Cer-nigoj, ki sicer ni profesionalna zgodovinarka, je pa med najbolj originalnimi, drznimi in izzivalnimi raziskovalci tržaške preteklosti med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Tokrat se je lotila enega njenih najbolj temnih poglavij, namreč zgodbe o »Posebnem inšpektoratu«, ustanovljenem leta 1942 za boj proti »banditom« (beri partizanom). Fašistične oblasti so organizirale to enoto po vzgledu tiste, s kakršno so skušale v preteklosti zatreti siciljansko mafijo. Na sredozemskem otoku so vsaj začasno nekaj uspehov tudi dosegle, v Julijski krajini v boju z »allogeni« pa ne, kajti uporniška volja našega naroda je bila nezlomljiva. Kljub strašnim mučilnim metodam, kakršne so uporabljali na tržaških sedežih »Posebnega inšpektorata« in v katerih se je posebej odlikoval si-cilijanski policist Gaetano Collotti. Bil je mlad, nizke rasti, črnolas, pobožen (vsak dan je hodil k maši in k obhajilu) in sadistično uravnan. Svojih žrtev ni samo brutalno pretepal, temveč jih mučil tudi z elektriko in z vodo - tako nekako, kakor so v času Georgea Busha počeli Američani. Pri tem je bil prepričan, da se bori za »itali-janstvo« Trsta, čeprav je bil od septembra 1943 do konca aprila 1945 hlapec nemških nacističnih gospodarjev. Za svoje zasluge je bil po vojni odlikovan z bronasto medaljo. Včeraj zvečer pa smo v Tržaški knjigarni predstavili knjigo Lucije Čok, prve rektorice Univerze na Primorskem. V tekstu, ki ga uvaja avli-čni naslov »Hic et nunc aude« (Bodi drzen tukaj in sedaj), je avtorica izčrpno opisala nastanek in prvih deset let delovanja omenjene visokošolske ustanove v Kopru. Zares je bilo treba veliko poguma, da je univerza nastala, še več pa ga bo verjetno treba, če hočemo, da ostane pri življenju. Se nestanovitno, prihodnji teden postopno bolje ^^¡Tfe Darko Bradassi_ Vremenska slika je ponovno nestanovitna. Pri tokratnem poslabšanju gre za območje severnoat-lantskega zraka, ki se je spustilo nad zahodno Sredozemlje. Tam se je poglobil ciklon, ki se je pomaknil v našo bližino. Za razliko od preteklega poslabšanja, bodo tokrat temperature sicer nižje od povprečja, vendar nekoliko manj zimske kot pred nekaj dnevi. Severnoatlantski zrak se je namreč nad Sredozemljem že nekoliko segrel, medtem ko se je v preteklem tednu proti nam naravnost spustilo območje severnega zraka. Najhuje je torej že mimo, pa čeprav tudi v tem koncu tedna ne bomo okusili ravno sončnega vremena in bomo morali večkrat odpreti dežnike. Torej povsem pomladnega vremena, ali kot želite, pravega začetka meteorološkega poletja, še ne bomo doživeli. Morali bomo še malce počakati, kaže da ne ravno več veliko. Ze v prihodnjem tednu se bo občutna vrzel v zračnem pritisku nad našim širšim območjem zapolnila in si bo utrjeval pot anticiklon, ki bo iz dneva v dan, postopno toda konstantno solid-nejši. Če bo v začetku prihodnjega tedna ozračje še deloma občasno nestanovitno, se bo stabilizacija iz dneva v dan nadaljevala. V drugi polovici tedna bomo postopno beležili tudi višje temperature in bo vse več sončnega vremena z manjšo možnostjo nastajanja krajevnih popoldanskih ploh in neviht. V preteklem tednu smo beležili temperature daleč pod dolgoletnim povprečjem. Radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila najnižjo vrednost +1 stopinje Celzija, kar je za okrog 8 stopinj Celzija manj od dolgoletnega povprečja. Take vrednosti bi bile normalne ob koncu zime. Tako ali drugače, v gorah je tudi občutno snežilo. Vendar poglejmo na zdajšnjo sliko. Dogajanje bo v tem koncu tedna še živahno, toda zaradi nekoliko manj mrzlega zraka povečini nekoliko manj izrazito kot pred nekaj dnevi. Dežja pa vseeno ne bo manjkalo, tudi ne ploh in neviht. Glavnino poslabšanja pričakujemo jutri, ko bo vremenska fronta prešla naše kraje. Pred njo bo danes vlažen jugozahodni zrak pospeševal nestanovitnost. Prevladovala bo spremenljivost, nastajali bodo kopasti oblaki in iz njih predvsem krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo malo pod 20 stopinjami Celzija. Jutri bodo padavine pogostejše, pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte. Še nekoliko hladneje bo. V soboto in nedeljo se bo območje vlažnega in nestanovitnega zraka nekoliko pomaknilo proti vzhodu, pri nas bodo prevladovali višinski severni tokovi. Občasno bodo prinašali vlažen zrak, ozračje bo še nestanovitno, vendar se bo vremenska slika postopno že nekoliko umirjala. V splošnem spremenljivem okviru pričakujemo zlasti ob morju tudi postopno več sončnega vremena, čez dan pa bodo še nastajale krajevne plohe in nevihte. Tudi v nedeljo kaže na podobno vreme. Zračni tlak se ne bo še povsem opomogel, prevladovala bo spremenljivost, tu pa tam bodo še nastajale krajevne padavine. V soboto in nedeljo bo postopno topleje. Od ponedeljka bo postopno več sončnega vremena in se bo iz dneva v dan vremenska slika počasi umirjala. Na sliki: vremenska fronta se bliža našim krajem v spomin - Ob smrti profesorja Vladimirja Klemenčiča Odšel je eden najbolj pronicljivih poznavalcev slovenskih manjšin V malo manj kot 87. letu starosti je na svojem domu v Ljubljani v ponedeljek zjutraj umrl profesor Vladimir Klemenčič. »Profesor«, kot smo ga bili vajeni imenovati vsi njegovi sodelavci in učenci, je sodil v maloštevilno skupino povojnih geografov, ki so to stroko temeljito prenovili in odprli mednarodnemu sodelovanju. Sam je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen od leta 1951 dalje in je ostal v krogu slovenske geografije posebej znan po tem, da je kot redni profesor po letu 1972 vpeljal in uveljavil v Sloveniji tako imenovano bavarsko socialnogeografsko šolo, s katero se je srečal in nad katero se je navdušil med svojimi pogostimi obiski pri kolegih v Južni Nemčiji in Avstriji, s katerimi je ostal do zadnjega v rednih stikih. S pomočjo novih metod, ki so zahtevale intenzivno terensko delo pri zaznavanju in spremljanju družbenih in prostorskih procesov ter pri odkrivanju zanj že pregovornih razvojnih »problemov«, je kmalu odkril tudi za slovenske razmere doslej zanemarjeno vlogo lokalnih skupnosti in manjšin. Njegov interes za slovenske manjšine v sosednjih državah sicer izhaja že iz časa njegovih študijskih let, ko se je posebej poglobil v proučevanje spreminjanja etnične strukture na Koroškem v Avstriji. Tu je spoznal tudi svojo življenjsko družico in zato ni čudno, da je postal profesor Vladimir Klemenčič eden izmed najbolj pronic-ljivih poznavalcev razmer slovenskih manjšin, ne le v Avstriji, ampak tudi v Italiji in na Madžarskem. Takoj je ugotovil, da njihov položaj in razvojne možnosti niso in ne morejo biti le predmet interesa zgodovinarjev ter mednarodnih pravnikov in politologov, ampak tudi ali celo predvsem (socialnih) geografov, saj so ti edini, ki se uspejo s terenskim delom dokopati do spoznanj, ki ostajajo kabinetnim prou-čevalcem in tistim, ki svoja znanja bazirajo le na uradne vire in statistike, večinoma prikrita in nepoznana. Bil je izrazit »terenski« človek in človek »dialoga«, saj je znal kot ljubitelj podeželja in kmečke kulture takoj ustvariti neposreden in pristen stik z vsemi svojimi sogovorniki, ki so postali tako njegovi zvesti »informatorji«. Vsem svojim učencem je poskusil približati ta način dela in raziskovanja, ki se še danes široko in uspešno uporablja v stroki, in nas stalno opozarjal na različne »indikatorje«, preko katerih smo lahko zaznali transformacijo družbenih in prostorskih razmer od faze agrarne družbe do (tedaj uveljavljajoče se) faze industrijske družbe. Kolikokrat sva med pripravo mojega magistrskega dela o Slovencih v Italiji na prehodu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja skupaj prepotovala (sam ni nikoli šofiral) obmejni prostor in se ustavila pri njegovih stalnih »postojankah« v Beneški Sloveniji, Reziji in še posebej Koroški najbližji in najbolj sorodni Kanalski dolini! Zanj značilno je tu pa tam med razgovorom zakinkal in potem nenadoma nadaljeval »razpravo« točno tam, kjer jo je bil prekinil. Posebej gre omeniti njegovo zanimanje za obmejna območja, saj se je profesor Klemen-čič kmalu prepričal, da so nacionalne manjšine po svoji definiciji »odvisne« od dveh različnih »meja«: etnične med manjšinskim in večinskim prebivalstvom ter politične med matično državo in državo, v kateri se nahajajo manjšine. Ta interes je prispeval k temu, da lahko profesorja Klemenčiča upravičeno uvrstimo tudi med utemeljitelje politične geografije na Slovenskem, kar takratni socialistični sistem v državi ni sprejel ravno z največjim navdušenjem, saj je ta geografska disciplina sodila med značilne »zahodne« oziroma angloameriške discipline. Ta njegov interes do politične geografije in geopolitike se je posebej okrepil v času pred in po osamosvojitvi Slovenije, ko so njegove vezi z nemškim prostorom ter vezi njegovih starejših učencev z ameriškim svetom (mednje je sodil na primer dr. Rado Genorio, sedanji glavni slovenski vladni zastopnik v Bruslju, ki je imel pomembne zveze vse do ravni State Departmenta) nedvomno pripomogle k večji razpoznavnosti in uveljavljenosti slovenskih ambicij v mednarodnem kontekstu. Čeprav sam ni bil vešč angleškega jezika, nas je redno spremljal na mednarodne konference in nas dobesedno prisilil, da smo naposled sami »zaplavali« v teh zahtevnih strokovnih »vodah«. Tako sva že konec 80. let prejšnjega stoletja skupaj pripravila prispevek za mednarodno konferenco v Avstraliji, na katero naj bi se nato podal sam. Ker smo se takrat z mlado družino selili v obnovljeno hišo na Krasu, sem se moral potovanju odreči, kar mi je seveda malce zameril, ampak se je lahko k sreči kmalu razveselil dejstva, da so bili najin prispevek pripravljeni objaviti v ugledni mednarodni založbi v Londonu. To ljubezen do terenskega dela in mednarodne vpetosti je profesor Kle-menčič prenesel tudi na sina, sedaj rednega profesorja zgodovine na Univerzi v Mariboru, ki ga je pogosto spremljal na njegovih potovanjih po sledeh slovenskih izseljencev v ZDA in s katerim sta pred nekaj leti objavila obsežno delo o Slovencih na avstrijskem Koroškem, ki je prejelo najvišje slovensko strokovno priznanje, Zoisovo nagrado. Ta nagrada je bila za profesorja Klemenčiča vsaj delna oddolžitev za pretekle nevšečnosti, ki jih je doživel v akademskem okolju, saj slednje ni bilo posebej naklonjeno novostim, ki so predstavljale pomemben odmik od klasičnih geografskih konceptov in raziskovalnih interesov. V ta okvir je sodila zlasti aplikativna naravnanost »njegove« socialne geografije, ki ga je pripeljala k temu, da je v Ljubljani že leta 1961 ustanovil in vodil Inštitut za geografijo, ki se je intenzivno ukvarjal z vprašanji transformacije slovenskih agrarnih in obmejnih območjih, ter tesno sodeloval z Inštitutom za narodnostna vprašanja (katerega je kasneje za krajši čas tudi vodil), kar je pripomoglo k temu, da so »nova« raziskovalna področja, ki jih je sam razvijal, pridobila tudi širšo družbeno veljavo in odmevnost. Ne gre pozabiti tudi na dolgoletne raziskovalne tabore, ki jih je profesor Klemenčič organiziral na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju in so pripomogli k temu, da so se s to margi-nalno, a zelo zanimivo slovensko pokrajino seznanile cele generacije slovenskih (tudi zamejskih) študentov. In prav takemu pristopu se gre zahvaliti, če je v Trstu leta 1974 nastal Slovenski raziskovalni inštitut, saj je bil profesor Klemenčič poklican, da kot slovenski ekspert sodeluje pri predpripravah in izvedbi odmevne mednarodne konference o manjšinah, ki je istega leta v mesecu maju potekala v Trstu, in nato pomaga pri ustanovitvi te raziskovalne ustanove, kateri je tudi kasneje nenehno stal ob strani kot član njenega Znanstvenega sveta. Kot ekspert za manjšinska vprašanja je profesor Klemenčič tudi vodil tajna pogajanja s profesorjem Ca-potortijem (toliko tajna, da so ga hoteli odpustiti z univerze zaradi neupravičene odsotnosti) pred sprejetjem daljnosežnih in še danes delno neuresničenih Osimskih sporazumov leta 1975. Zelo pronicljiv in še danes aktualen pa je tudi prispevek, ki sta ga profesor Klemenčič in ravnatelj SLORI-ja Karel Šiškovič pripravila za simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, ki je potekal leta 1977. Na najinem zadnjem srečanju ob robu razgovora o oblikovanju in razvijanju skupnega slovenskega znanstvenega prostora, ki ga je pred nekaj meseci organiziral SLORI v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, sem ga zaprosil za zapis o nastanku našega inštituta ob njegovi bližnji 40-letnici. Žal tega zapisa ne bomo nikoli mogli prebrati. Profesor Klemenčič za seboj ni pustil veliko razprav in znanstvenih monografij, bil pa je izjemen terenski raziskovalec z izredno sposobnostjo poglobljene analize in hitre sinteze zbranih opažanj, izrazit organizator in čudovit mentor in sogovornik. Do zadnjega je ohranil tudi njemu značilno radovednost za vse »novosti« v manjšinskem življenju. Kot nekakšen akademski oče se je iskreno veselil uspehov in dosežkov svojih številnih »učencev«, preko katerih je uspel nekako ponesti svoje ime in svoje poglede tudi v prihodnost. V čast in veselje mi je bilo, da sem lahko sodil mednje; nenazadnje sem se za študij geografije odločil prav zato, ker sem ga spoznal za časa mojega dijaškega občasnega sodelovanja s SLORI-jem. Slovenci v zamejstvu so s profesorjem Klemenči-čem izgubili pristnega prijatelja in spodbujevalca, pridobili pa na znanju in samozavesti. Vsej družini gre naše občuteno in globoko sožalje. Milan Bufon, predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta 10 Četrtek, 30. maja 2013 KULTURA / SSG - V gledališču Basaglia jutri premiera nove produkcije Hozana tekočemu računu Pisonov poklon Brechtu, a tudi kritika sodobne družbe Nemški dramatik Bertolt Brecht je trdil, da je raz-mišljujoč človek neizbežno tudi kritičen. Podobnega mnenja je tržaški režiser Igor Pison, ki je med bivanjem v Frankfurtu, kjer se za stavbo mestne Opere dviga nebotičnik Evropske centralne banke, začel resneje razmišljati o današnji Evropi in njeni ekonomski politiki. In do nje kajpak vzpostavil kritičen odnos. »Začel sem obiskovati predavanja raznih ekonomistov in brati njihove knjige: sedaj imam ogromno podatkov, a malo odgovorov in zelo nejasne pojme,« je na včerajšnji tiskovni konferenci priznal 31-letni Pison, ki podpisuje zadnjo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča v letošnji sezoni. V svojem avtorskem projektu, ki nosi naslov Ho-zana tekočemu računu, je Pison združil Brechtove songe in aktualno evropsko ekonomsko krizo: kljub temu, da je med njimi skoraj osemdesetletni razmah, so vzporednice očitne. Premiera bo jutri ob 20.30 zaživela na odru gledališča Franco in Franca Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer bodo na sporedu tudi štiri ponovitve (1., 7., 8. in 9. junija, vse opremljene z italijanskimi nadnapisi). Včerajšnja predstavitev nove domače produkcije, ki spada v osnovni program letošnje abonmajske ponudbe SSG, je potekala v zelenju pred gledališčem Ba-saglia, kar je v skladu s filozofijo iskanja alternativnih lokacij za gledališke predstave, je uvodoma opozorila predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in izpostavila zlasti zadovoljstvo, da sezono zaključujejo z avtorskim projektom gledališkega umetnika iz domače sredine; Pison se vrača v SSG po lanski postavitvi Magrisovega besedila Saj razumete in potem ko je v Munchnu režiral Dallapiccolovo opero Nočni let. Predsednica je tudi zagotovila, da se v SSG trudijo, da bi novo sezono 2013/14 predstavili še pred poletnim premorom, kar bi bila za abonente prijetna novost. Z leve Simona Hamer, Igor Pison, Diana Koloini in Maja Lapornik kroma Po besedah umetniške koordinatorke Diane Koloini se Brechtovi songi, ki jih je uglasbil Kurt Weill, ob poslušanju naselijo v človeka in ga nato še dolgo spremljajo: prijetni in privlačni, nosijo v sebi tudi ostre misli in bodice, ki se »na žalost zelo dobro prilegajo današnjemu času«. Izhodiščno bi se naslov predstave moral glasiti Ma-hagonny (po istoimenskem Brechtovem »songspielu«), a se je zapletlo pri avtorskih pravicah. Pison pa je v sodelovanju s celotno ekipo izoblikoval projekt, ki kljub temu ohranja osnovno zamisel. Mlada dramaturginja Simona Hamer je dejala, se v njem prepletajo različni segmenti: bančniki-manipulatorji, ki tvorijo osnovni okvir predstave, Brechtovi songi in kriza, ki se zrcali v življenju upokojencev, mladih, umetnikov, v diktaturi videza in potrošništva. Pison, ki je po tržaški diplomi iz germanistike zaključil še študij operne in gledališke režije na akademiji v Munchnu, verjame v moč političnega gledališča, zlasti danes, »ko veliko komuniciramo, a je dialoga bolj malo«. Pri srcu mu je tudi glasba, zato je k sodelovanju povabil Igorja Zobina, ki bo s klavirsko spremljavo obogatil odrski nastop članov SSG Maje Blagovič, Primoža Forteja, Tjaše Hrovat in Vladimirja Jurca. (pd) PREDSTAVITEV - Knjiga Dotiki pokrajine fNmi@pnmorski.eu GLEDALIŠČE Umrla igralka in aktivistka Franca Rame V 84. letu starosti je v Milanu umrla igralka in aktivistka Franca Rame, življenjska sopotnica režiserja in no-belovca Daria Foja. Zakonca sta po poroki leta 1954 več desetletji sodelovala poklicno v sklopu njune gledališke skupine. Ramejeva se je leta 1929 rodila v družini lutkarjev, z igro pa se je začela ukvarjati leta 1950. Prav igralska pot jo je združila s Fojem. Velikokrat mu je pomagala tudi pri pisanju dramskih besedil, polnih odkrite politične satire. Od 60. in 70. let minulega stoletja sta bila Rame-jeva in Fo vključena v levičarsko in feministično gibanje. Igralko so leta 1973 ugrabili desničarski skrajneži in jo tudi spolno zlorabili. Ugrabitelji niso bili nikoli kaznovani. Ramejeva je po izkušnji ugrabitve leta 1981 napisala igro »Lo stu-pro« (Posilstvo). Nastopila je tudi v seriji feminističnih performansov, za katere je besedila napisal Fo -med njimi v »Tutta casa, letto e chie-sa« (Samo hiša, postelja in cerkev) in »Storia della tigre« (Zgodba ti-grice). Leta 2006 je bila Ramejeva izvoljena v senat, a je dve leti kasneje iz njega izstopila, razočarana nad političnim sistemom. GREMO V KINO" Narava v sliki in besedi Publikacija ZZT-ja predstavlja Kras in Brkine s posnetki Igorja Mezgeca in esejem Igorja Škamperleta »Koristnost te knjige je tudi v tem, da si z njenim branjem izčistimo misli.« Gre za oceno, ki jo je izrekla upokojena in torej izkušena profesorica slovenske književnosti na sicer slabo obiskani predstavitvi dela z naslovom Dotiki pokrajine, ki je v torek popoldne potekala v Tržaški knjigarni. Publikacija, ki je izšla pri Založbi založniškega tiska, vsebuje »zelo lepe« fotografije Igorja Mezgeca in tekst, ki je nastal izpod peresa literata Igorja Škamper-leta, kateremu je na srečanju postavljala vprašanja urednica Martina Kafol. Knjiga objavlja zanimive fotografije s Krasa in Brkinov, ki prikazujejo detajle, cvetlice, grme, mah, lubje, bršljan, drevesa, lišaje, gobe in sledove človeka, ki jih - če imamo dovolj razvit čut opazovanja - srečamo med sprehajanjem po gmajni, gozdu in nekdanjih pašnikih. Mezgec jih je ujel v svoj objektiv. Škamperle pa v svojem eseju spregovori o naravi z mitskega, antropološkega, bajeslovnega, kulturnega in hkrati emocionalnega vidika. »Ob pogledu na rastline zaživijo v nas določene asociacije, ki so odraz živega in hkrati pravljičnega stika z naravo, ki se v sodobni družbi čedalje več izgublja,« je obrazložil svetoivanski avtor, ki živi in dela v Ljubljani. Njegovo besedilo, ki se kakopak uvršča v slovensko tradicijo, izraža, da mu je narava zelo blizu. Človek se je od narave v teku zgodovine vedno učil, da je lahko preživel, hkrati pa vanjo projiciral svoje strahove, upanja, želje, domišljijo in emocije: iz tega spoja je dejansko nastala ljudska kultura, ki se danes prav tako izgublja. »Sodobnega človeka določata utilitaristični in hkrati zaščitniško-re-zervatski odnos do narave. Še nedolgo od tega, denimo pred nekaj desetletji, Solo dio perdona (Only god forgives) Igor Škamperle z Martino Kafol pa je človek sobival z naravo in bil z njo torej tesno povezan,« je izpostavil na srečanju Škamperle. Dovolj je pomisliti v kolikšni meri in na kako mogočen način nastopa narava v slovenskih književnih delih. Veliko pozornosti namenja avtor s svojimi zapisi v knjigi tudi drevesom, s katerimi se človek identificira in mu predstavljajo izjemne simbole: jablana je drevo spoznanja, lipa je prisotna na slovenskem etničnem ozemlju, hrast v srednje-evropskem prostoru, ciprese določajo italijanski značaj pokrajine. V drugem delu vsekakor zanimivega pogovora je Škamperle govoril o svojem pristnem najstniškem doživljanju gozda, ki se za Svetim Ivanom razprostira po vznožju hriba v smer Glo-bojnerja, v katerem se je čutil več kot varnega in torej močnega, pravega go- kroma spodarja »na svoji zemlji.« Danes mu narava še vedno predstavlja nekaj svetega. V nadaljevanju je menil, da se žal, ob drugem, premalo zavedamo velikega bogastva, ki ga predstavlja raznolikost narave na območju, ki sega od Koroške do Kvarnerja. Na osnovi svojih nekdaj doživetih izkušenj iz prostega plezanja v gore je Škamperle prišel do spoznanja, da je napačno v naravi iskati nevarnost: v njej, pravi, velja še predvsem odkrivati lepoto. Da avtorjevo pero ne miruje, dokazuje napoved, ki jo je ob tej priložnosti izrekel, da naj bi že letos dospela na knjižne police nova knjiga, ki bo z antropološkega in zgodovinskega vidika vsebovala opise tako Trsta kot Ljubljane. Medtem ko se je v prvem mestu rodil in odraščal, se je v drugem študijsko in poklicno formiral. (Mch) Francija, Danska, ZDA 2013 Režija: Nicolas Winding Refn Igrajo: Ryan Gosling, Kristin Scott Thomas, Vithaya Pansringarm, Rhatha Phongam in Gordon Brown Ocena: ★★ Bangkok, Tajska. Julian in njegov brat Billy upravljata klub tajskih veščin, ki pa je le krinka za prekupčevanje mamil. Julian je gangster, ki je zapustil Anglijo in se zatekel na Vzhod že pred desetimi leti, takoj potem, ko je ubil policista. Ko pa ubijejo Billyja, mama Jenna prisili Juliana, da poravna račune z bratovim morilcem. Julian se mora tako soočiti s Changom, bivšim policajem, bolje poznanim z nazivom Angel maščevanja in čigar edini cilj je vzpostavitev reda. Nasilna zgodba prepojena s krvjo in z maščevanjem je hrkrati tudi družinska melodrama. Delo za katerega je v Cannesu vladalo največje pričakovanje si je v resnici na koncu nakopalo celo vrsto kritik in žvižgov. Marsikdo že govori o zatonu nadarjenega avtorja, ki naj bi prav s tem delom za vselej postavil besedo konec obetavni karieri. Kljub srečni roki pri izbiri igralcev, kakršna sta Ryan Gosling in Kristin Scott Thomas, je najnovejše delo danskega režiserja Nicolasa Windinga izzvenelo kot nadvse pretenciozni projekt, čigar kromatizmi in maniakalna natančnost so tokrat žal naveličali. Nicolas Winding Refn namreč velja za kultnega avtorja in obetajočega režiserja, ki je nase opzoril pred par leti, ko je prav v Cannesu presentil in zmagal s filmom Drive. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 30. maja 2013 1 1 ITALIJA - Finance EU bo opustila posebni nadzor nad javno porabo BRUSELJ - Evropska komisija je pripravljena končati posebni nadzor nad italijansko javno porabo, ki ga je leta 2009 uvedla zaradi presežnega primanjkljaja. Rim je namreč upošteval pravila EU in uspel primanjkljaj ustrezno znižati. Letos naj bi znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor je zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti. Evropska komisija je med šestimi priporočili Italiji včeraj izpostavila, da mora s sprejetimi ukrepi zagotoviti, da njen javnofinančni primanjkljaj letos in prihodnje leto ostane pod tremi odstotki BDP. Poleg tega bi moral Rim po navedbah njenih predstavnikov okrepiti učinkovitost javne administracije in izboljšati koordinacijo med različnimi ravnmi uradnikov. Administrativne ovire bi bilo treba zmanjšati tako za državljane kot za podjetja, okrepiti bi bilo treba boj zoper korupcijo in izboljšati upravljanje z evropskimi sredstvi v južnih deželah. V Bruslju so Italijo pozvali še, naj izboljša korporativno upravljanje v bančnem sektorju, tako da bodo banke bolj učinkovite in dobičkonosne, posledično pa bo tudi več kreditov za produktivne dejavnosti. Svetujejo tudi učinkovito implementacijo reform trga dela in plačne politike, tako da bodo plače bolj povezane s produktivnostjo. Več je treba narediti za ženske in mlade na trgu dela ter zagotoviti boljšo učinkovitost socialnih transferov. Slednji bi morali biti bolj usmerjeni na gospodinjstva z otroki z nižjimi prihodki. Davčno breme bi moralo tretje največje gospodarstvo v območju evra preusmeriti z dela in kapitala na potrošnjo, nepremičnine in okolje, in sicer tako, da to ne bi prizadelo proračuna, menijo v Bruslju. Spremembe so po mnenju Evropske komisije potrebne tudi v storitvenem sektorju. Italija naj bi letos zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP, leta 2014 pa naj bi ga znižala na 2,4 odstotka BDP. Država ima sicer še vedno zelo visok javni dolg - znaša namreč kar 130 odstotkov BDP. ITALIJA - Parlament zadolžil vlado, naj določi postopek Korak na dolgi poti do ustavnih reform Demokrati razbiti glede takojšnje spremembe volilnega zakona Premier Enrico Letta v parlamentu ansa RIM - Vlada naj do konca junija pripravi osnutek ustavnega zakona, s katerim bo določen izredni postopek za sprejem ustavnih reform, ki so potrebne za posodobitev državnih institucij. Osnutek naj med drugim predvideva ustanovitev odbora 20 senatorjev in 20 poslancev, ki bo obravnaval predloge omenjenih reform. Tako določa resolucija, ki sta jo včeraj odobrila senat in poslanska zbornica. V senatu je prodrla z 224 glasovi za, 61 proti in 4 vzdržanimi, v poslanski zbornici pa s 436 glasovi za, 134 proti in z 8 vzdržanimi. Premier Enrico Letta je med razpravo dejal, da italijanski parlament ne sme zapraviti sedanje priložnosti za sprejem institucionalnih reform, na katere država čaka že desetletja in ki so bistvenega pomena tudi za prebroditev sedanje gospodarske krize. Izrazil je prepričanje, da je treba reforme sprejeti v teku 18 mesecih. Po premierjevih besedah bo šlo za pomemben prispevek k ponovnemu zbližanju med politiko in državljani, med katerimi danes zija globok prepad, kot prihaja do izraza tudi v vse manjši udeležbi na volitvah. Kot je poudaril Letta, sodi v okvir institucionalnih reform tudi volilna reforma. A ta reforma je včeraj postala kamen spotike med parlamentarci, tudi in predvsem v vrstah Demokratske stranke. Poslanec te stranke Roberto Giacchetti, sicer somišljenik firenškega župana Mattea Renzija, je namreč vložil resolucijo, ki zahteva, naj parlament pred dokončno volilno reformo takoj obnovi t. i. Mattarellov volilni zakon, tako da bi v primeru predčasnega razpusta parlamenta ne volili s sedanjim volilnim sistemom, znanim kot »porcellum«. Resolucija je bila zavrnjena s 415 glasovi za in 139 proti, a med slednjimi je bilo tudi več demokratov. italija - Po volitvah Delitve v Gibanju petih zvezd RIM - Po neuspehu na lokalnih volitvah, ki so v nedeljo in ponedeljek potekale v 154 italijanskih občinah, je počilo pri Gibanju petih zvezd. Skupina poslancev v parlamentu naj bi želela zapustiti nekdanjega komika Beppeja Grilla in ustanoviti lastno frakcijo. G5Z je na parlamentarnih volitvah februarja doseglo presenetljiv uspeh. Osvojilo je okoli četrtino glasov volivcev in postalo tretja najmočnejša sila v italijanskem parlamentu. Na lokalnih volitvah je gibanje zabeležilo precejšen padec podpore. Ne samo v Rimu, kjer se je njihov predstavnik uvrstil na tretje mesto z 12-odstotno podporo, pač pa tudi v drugih italijanskih mestih so se privrženci znanega komika Bep-pa Grilla odrezali pod pričakovanji. V nobenem od 15 večjih mestih jim namreč ni uspela uvrstitev v drugi krog. To je pripeljalo do razprtij. Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera se tako obeta odhod dela poslancev iz gibanja. Na Grilla namreč letijo številni očitki, češ da v gibanju manjka demokratičnosti, sam pa naj bi odvračal volivce s stalnimi napadi na medije in nepopustljivim odnosom do tradicionalnih italijanskih strank. OECD - V državah z evrom se bo obseg BDP letos znižal za 0,6 odstotka Okrevanje različnih hitrosti PARIZ - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) svetovnemu gospodarstvu napoveduje nadaljnje okrevanje, vendar pa je med državami in regijami opaziti neenakomeren napredek pri izhodu iz gospodarske krize. Zgodovinsko visoka brezposelnost ostaja naj-resnejši izziv za vlade, piše OECD v najnovejši gospodarski napovedi. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) na svetu se bo letos v povprečju zvišal za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za štiri odstotke. V članicah OECD bo gospodarska rast v povprečju znašala 1,2 odstotka letos in 2,3 odstotka prihodnje leto, medtem ko se bo izven organizacije letos gibala okoli 5,5 odstotka, leta 2014 pa 6,2 odstotka. V procesu okrevanja si lahko ZDA nadejajo hitrejše rasti kot pa ostale velike članice OECD, medtem ko bodo rast v območju evra zavirali posledice finančne krize, varčevalni programi držav ter kreditni krč. Združenim državam Amerike OECD letos napoveduje rast v višini 1,9 odstotka ter dodatnih 2,8 odstotka v letu 2014. V državah z evrom se bo obseg BDP letos znižal za 0,6 odstotka, rast pa je mogoče pričakovati prihodnje leto, in sicer za 1,1 odstotka. Japonski je OECD zaradi novega političnega vetra napoved podvojila: za leto 2013 ji je napoved zvišala z 0,7 na 1,6 odstotka, za leto 2014 pa z 0,8 na 1,4 odstotka. Z le zmernim okrevanjem globalnega gospodarstva bo tudi v državah v razvoju opaziti rast v več hitrostih; vodila bo Kitajska, ki ji OECD v letu 2013 napoveduje 7,8-odstotno gospodarsko rast, leta 2014 pa 8,4-odstotno. Območju evra OECD letos napoveduje globoko recesijo. Obseg BDP se utegne po novih izračunih zmanjšati za 0,6 odstotka, medtem ko je organizacija doslej temu območju napovedovala 0,1-odstoten padec. Za leto 2014 pa je napovedana rast znižana za 0,2 odstotne točke na 1,1 odstotka. Rastoča stopnja brezposelnosti predstavlja največjo težavo za države območja evra, opozarja OECD. Dolgotrajno okrevanje utegne preiti v stagnacijo in upočasniti celotno svetovno gospodarstvo. Nemčiji je napoved letošnje rasti znižala za 0,2 odstotne točke na 0,4 odstotka, padec obsega BDP pa med drugim napoveduje Franciji (-0,3 odstotka), Italiji (-1,8%) in Španiji (-1,7 odstotka). Kot pozitivno pa OECD ocenjuje dejstvo, da v številnih državah z evrom že več let potekajo fiskalne in strukturne prilagoditve. Stopnja zadolženosti teh držav se utegne kmalu začeti zmanjševati, kar bi lahko imelo pozitiven vpliv na ocene tveganosti finančnih trgov, piše organizacija s sedežem v Parizu, ki ima 34 držav članic. Vlade bi se morale osredotočiti na ukrepe za spodbuditev rasti in vzdržnost javnih financ ter izvesti strukturne reforme, ki bi vodile v povečanje naložb in ustvarjanje delovnih mest, meni OECD. V Evropi so potrebni drznejši ukrepi, da bi enkrat za vselej rešili finančno in bančno krizo ter zagotovili hitrejše, močnejše in bolj traj-nostno okrevanje. OECD vlade opozarja, da morajo nujno sprejeti ukrepe za zmanjšanje stopnje brezposelnosti, ki se je v številnih državah povzpela na nevarno visoke ravni. V nekaterih državah OECD se odpirajo nova delovna mesta, a treba je še veliko narediti. Medtem ko trg dela v ZDA in na Japonskem v zadnjih dveh letih postopno okreva, pa se bo v območju evra brezposelnost očitno še povečevala in se v letu 2014 umirila na ravni nad 12 odstotki. (STA) HAAŠKO SODIŠČE - Vojni zločini Šest Hrvatov iz BiH obsojenih na visoke kazni Bivšega premiera Herceg-Bosne Jadranka Prlica je sodišče obsodilo na 25 let zapora, takratnega obrambnega ministra Bruna Stojica na 20 let, poveljnika glavnega štaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovica in Slobodana Praljka, sicer znanega hrvaškega režiserja, pa na po 20 let zapora. Bivšega šefa vojaške policije Valentina Corica je obsodilo na 16 let zapora, takratnega šefa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Be-rislava Pušica pa na deset let zapora. Sodišče je včeraj večinsko razsodilo, da so bili omenjeni bivši visoki politični in vojaški predstavniki Hrvatov v BiH združeni v zločinskem podvigu s takratnim političnim in vojaškim vodstvom Hrvaške. Končen cilj zločinskega podviga je bila vzpostavitev hrvaške entitete v mejah Hrvaške banovine iz leta 1939 in njena priključitev Hrvaški z namenom vnovične združitve hrvaškega naroda. Ta entiteta naj bi se namreč po morebitnem razpadu BiH priključila Hrvaški ali postala neodvisna država znotraj BiH s tesnimi povezavami s Hrvaško. (STA) HAAG - Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj šest bivših visokih predstavnikov samooklicane Her-ceg-Bosne obsodilo na do 25 let zapora za zločine nad bošnjaškim prebivalstvom v BiH. Ugotovilo je tudi, da je obstajal združen zločinski podvig pod vodstvom bivšega hrvaškega predsednika Franja Tudmana. S tem je haaško sodišče vnovič potrdilo odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH, kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH Tihomirju Blaškicu in Dariu Kordicu zaradi zločinov v osrednji BiH. Šesterico bivših visokih političnih in vojaških predstavnikov Herceg-Bosne je sodišče obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, v okviru katerega so izgnali več deset tisoč ljudi, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni. V Franciji se je poročil prvi homoseksualni par PARIZ - V Franciji se je včeraj poročil prvi homoseksualni par, potem ko je v torek stopil v veljavo zakon o istospolnih porokah. V mestu Montpellier na jugu države sta se v mestni hiši ob navzočnosti več sto povabljencev poročila 40-letni Vincent Autin in 30-letni Bruno Boileau, ki skupaj živita sedem let. Poroka, ki se je je ob prisotnosti novinarjev iz 115 medijev z vsega sveta udeležila tudi njuna prijateljica, ministrica za pravice žensk in tiskovna predstavnica vlade Najat Vallaud-Belkacem, pomeni vrhunec večmesečnega dogajanja, v katerem se je Francija razdelila zaradi zakona, ki dovoljuje istospolnim parom poroko in posvojitev otrok. Zakon je socialistični predsednik Francois Hollande podpisal 18. maja, vendar pa nasprotniki vztrajajo, da si bodo še naprej prizadevali za njegovo odpravo. Tako se je na protestih v Parizu v nedeljo zbralo več sto tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev več kot milijon, protest pa se je končal z nasilnimi incidenti med skrajno desnimi skupinami in policijo. Poroka je zato včeraj potekala ob povečanem policijskem varstvu, vendar razen nekaj žvižgov nasprotnikov pred mestno hišo ni bilo incidentov. Francija je 14. država na svetu, ki dovoljuje istospolne poroke. Italijanski astronavt na Mednarodni vesoljski postaji BAJKONUR - Po slabih šestih urah poleta so trije astronavti včeraj zjutraj dosegli Mednarodno vesoljsko postajo. Raketa sojuz, na kateri so bili italijanski astronavt Luca Parmitano, ruski kozmonavt Fjodor Jurčičin in ameriška astronavtka Karen Nybers, se je v zgodnjih jutranjih urah uspešno priključila na ISS, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Sojuz je vzletel z vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu. To je bil že drugi "ekspresni polet" sojuza z astronavti na krovu. Doslej je običajno polet do ISS trajal skoraj dva dni. Astronavti bodo na ISS opravili številne poskuse, njihova vrnitev pa je predvidena novembra. Za Parmitana iz Evropske vesoljske agencije (Esa) je to prvo bivanje v vesolju, medtem ko je Nybersova tokrat že drugič poletela v vesolje, Jurčičin pa že četrtič. S prihodom trojice je na ISS ponovno šest astronavtov (poleg omenjenih treh še ruska kozmonavta Pavel Vinogradov in Aleksander Mi-šurkin ter ameriški astronavt Chris Cassidy). (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 34.595,67€ +295,48 SOD NAFTE (159 litrov) 104,23 $ +0,12 EVRO 1,2952 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 29.5. 28.5. ameriški dolar 1,2952 1,2939 japonski jen 130,90 131,98 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,899 25,889 danska krona 7,4539 7,4527 britanski funt 0,85695 0,85530 madžarski forint 288,03 285,85 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7013 0,7012 poljski zlot 4,2250 4,1805 romunski lev 4,3460 4,3258 švedska krona 8,6082 8,5874 švicarski frank 1,2480 1,2533 norveška krona 7,6000 7,5593 hrvaška kuna 7,5635 7,5530 ruski rubel 40,8379 40,5950 turška lira 2,4129 2,3912 avstralski dolar 1,3447 1,3355 braziljski real 2,6866 2,6568 kanadski dolar 1,3434 1,3383 kitajski juan 7,9384 7,9200 indijska rupija 72,7580 72,4080 južnoafriški rand 12,6714 12,5693 1 2 Četrtek, 30. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Podjetje Rail Service pripeljalo premično merilno postajo Preverjajo onesnaženost, ker hočejo novi elektrarni Da bi izmerili stopnjo onesnaženosti zraka, so v torek na pobudo podjetja Enrica Roitza Rail Services v Štan-drež pripeljali premično merilno postajo. Z zbiranjem podatkov so začeli včeraj, v Štandrežu bo merilna postaja ostala do 4. junija. Za ugotavljanje stopnje onesnaženosti so se pri podjetju Rail Services odločili v okviru postopkov za pridobitev dovoljenj za gradnjo dveh termoelektrarn na bio-maso v Tržaški ulici; kot pojasnjuje podpredsednica pokrajine Mara Černic, se je upravni postopek za termoelektrarno ob koncu Tržaške ulice - na zemljišču med nadvozom, novim krožiščem in železnico - pozitivno zaključil, zaradi česar bi podjetje Rail Services lahko že začelo z gradnjo. Drugače je z načrtom za termoelektrarno, ki jo načrtujejo ob restavraciji McDonald's. Goriški občinski svet konec marca ni izdal pozitivnega mnenja urbanistični kompati-bilnosti elektrarne, zato pa je trenutno zamrznjen ves postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Merilna postaja, ravnokar pripeljana v Štandrež, bo zbirala podatke o ogljikovem dioksidu (CO2), dušikovem Premična merilna postaja (levo), postopek za gradnjo centrale na dnu Tržaške ulice (zgoraj) se je pozitivno zaključil bumbaca sovodnje - Z glasovi večine odobrili obračun Ostanek le po zaslugi minulih let »Programa ne bomo spreminjali« dioksidu (NO2), drobnih prašnih delcev (PM10), vetru in vremenskih razmerah. Za izbiro lokacije za postavitev merilne postaje se je podjetje Enerance iz Manzana, ki vodi postopke za pridobitev okoljskih dovoljenj za podjetje Rail Services, dogovorilo z društvom Skultura 2001, ki mu predseduje Marjan Brescia. V začetku marca je društvo Skultura pisno opozorilo goriško občino in pokrajino na več pomanjkljivosti pri pripravi dokumentacije za pridobitev okoljskih dovoljenj. Med drugim so pri društvu Skultura opozorili, da je bilo zemljišče na koncu Tržaške ulice do lanskega leta namenjeno trgovskim dejavnostim, potem pa je postalo industrijsko s spremembo njegove urbanistične namembnosti. Pri Skulturi so tudi izpostavili, da pri pripravi projekta za termoelektrarno niso vzeli v poštev, iz katere smeri piha veter, in da so uporabljali podatke o onesnaženosti, ki so jih izmerile merilne postaje v Ulici Duca d'Aosta, Ločniku in Gradišču. Na vse te opombe je podjetje Eneranca odgovorilo s pismom, ki ga je 14. maja odposlalo Brescii in goriški pokrajini. V njem so zapisali, da so upoštevali vse smeri vetra in da so se še zlasti sklicevali na podatke iz Ulice Duca d'Aosta, ker je v njeni bližini stopnja onesnaženosti najvišja zaradi gostega prometa. Kakorkoli, iz podjetja Eneranca so izrazili pripravljenost na nadaljnje analize; ravno zaradi tega so namestili premično merilno postajo ob robu Štandreža, saj hočejo dokazati, da zrak ni onesnažen, zato pa naj bi bil po njihovem mnenju tudi minimalen učinek na okolje dveh novih termoelektrarn, za gradnjo katerih si prizadeva podjetje Roitz. Sovodenjski občinski svet je v ponedeljek izglasoval obračun za finančno poslovanje v lanskem letu. Dokument je pred glasovanjem predstavil občinski odbornik za finance Erik Peteani. Po njegovem navajanju se je poslovno leto zaključilo z upravnim ostankom 23.269 evrov, čeprav so lani zabeležili negativno razliko med dohodki in prihodki, ki je znašala 21.798 evrov. »Negativna razlika med prihodki in odhodki je vezana na znižanje deželnih prispevkov, saj konec lanskega leta nismo prejeli zadnje tranše deželnega denarja, na katerega smo pač računali,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da so negativno razliko krili s preostankom iz prejšnjih let, zato se je poslovno leto vsekakor zaključilo z upravnim preostankom. Obračun so odobrili z glasovi večine, občinska svetnika Slovenske skupnosti sta se vzdržala, trije občinski svetniki liste Skupaj za Sovodnje pa so glasovali proti. Občinski svetnik opozicijske liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše je svoj poseg začel s poudarkom, da so prvič v 60- letni zgodovini sovodenjske občine zaključili poslovanje v rdečih številkah. Klemše je prepričan, da bi se lahko primanjkljaju izognili, ko bi pazljiveje nadzirali stroške za vzdrževanje in upravljanje športnih objektov. »Samo na porabi ener-gentov bi lahko lani prihranili okrog šest tisoč evrov ali celo več. Samo račun elektrike je bil za tisoč evrov višji kakor leta 2011, najtežji udarec pa je bil račun za porabo plina, višji za okrog 40 odstotkov v primerjavi z letom poprej, ali, v številkah, za 4800 evrov,« je poudaril Klemše in opozoril, da se v varčnih gospodinjstvih v poletnih mesecih odklopi gretje. »Naprava v naši telovadnici se je vključevala tudi v poletnih mesecih, ko v objektu ni bilo nobene dejavnosti,« je izpostavil Klemše, ki ima glede telovadnice še en pomislek. »Razlog za razmislek o smotrni uporabi denarja je tudi odločitev o zgolj lepotnem posegu na žlebovih telovadnice, medtem ko bi bilo potrebno ustrezno zaščititi in prebarvati (in s tem za nekaj let podaljšati trajanje) notranjo stran žlebov, sicer se bomo že čez kakšno leto ali pa še prej znašli pred no- vim velikim stroškom zamenjave žlebov, kar bo terjalo nekaj deset tisoč evrov stroška. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je objekt star že trideset let,« je opozoril Klemše, ki je prepričan, da bi lahko marsikateri evro prihranili tudi z zamenjavo žarnic javne razsvetljave s postopnim nameščanjem varčnejših svetlobnih teles. V imenu Slovenske skupnosti je med zasedanjem občinskega sveta Peter Černic menil, da bi morala občina zaradi splošnega krčenja prispevkov sestaviti prednostno lestvico za izvedbo javnih del. Floreninova je ob pripravljenosti na dogovarjanje dejala, da izvaja s svojo upravno večino volilni program, s katerim se je pred štirimi leti predstavila volivcem. »Držimo se programa, kolikor je to možno glede na sedanje razmere,« je poudarila županja in opozorila, da bodo v zadnjem obdobju mandata skušali do konca izvesti zastavljeni program. »Kdor se bo prihodnje leto predstavil na volitvah, bo lahko v program zapisal svojo novo prednostno lestvico javnih del. Do tedaj se bomo držali svoje,« je pribila županja. (dr) gorica Vzpenjača: »Župan prikrival stroške« »Zupan Ettore Romoli je glede načrta za gradnjo grajske vzpenjače prikrival resnične stroške. V zapisniku zasedanja občinskega sveta z dne 1. decembra leta 2010 je črno na belem zapisan spor med županom in takratno občinsko svetnico Anno Di Giannantonio, ki je trdila, da bo vzpenjača stala preko 4,5 milijona evrov. Zupan je njene besede odločno zanikal; poudaril je, da strošek ne bo presegel 2,5 milijona, in zagotovil, da bo gradnja trajala osemnajst mesecev. Po 30 mesecih zaključek del ni še nikakor na obzorju.« Tako pravi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, potem ko ga je župan Romoli ostro napadel, češ da širi neresnične novice. Cingolani je v prejšnjih dneh opozoril, da bodo stroški za gradnjo vzpenjače višji od predvidenega, hkrati je pojasnil, da bosta obnova Travnika in gradnja vzpe-njače skupno stala 9,5 milijona evrov. »Gre za strašen podatek, ki ga Go-ričani morajo poznati, saj se je Travnik spremenil v puščavo, potem ko se je njegova obnova med prvim Romolije-vim mandatom vlekla v nedogled,« razlaga Cingolani in opozarja, da je Travnik kljub komaj zaključeni prenovi v klavrnem stanju; številne kamnite plošče so počene, robniki pločnikov poškodovani, cestišče pa zakrpano z asfaltom. »Romoli opozarja, da so za gradbena dela prejeli deželni prispevek; toda komu dežela jemlje denar, mar ne tudi goriškim občanom? Romoli je leta 2010 z odločitvijo o začetku gradnje vzpenjače obubožal Gorico, saj bi lahko 4,5 milijona evrov namenil obnovi ulic in trgov mestnega središča. Zupan je tudi sam priznal, da tega ni vedel, zato pa zdaj Gori-čani plačujejo davek županove nevednosti,« poudarja Cingolani, ki se sprašuje, kako bo vzpenjača turistično ovrednotila grad in grajsko naselje. »Bodo turisti z avtobusi prihajali v Gorico, da bi opazovali rezultat razsipavanja javnega denarja in razdejanje grajskega griča?« zaključuje Giuseppe Cingolani. Travnik se lomi brda - V Koprivnem padlo 80 milimetrov dežja Lilo kakor iz škafa Voda ogrožala turistično kmetijo na Jazbinah - Med Krminom in Koprivnim voda zalila več cest V Brdih so včeraj dopoldne imeli kar nekaj težav zaradi obilnih padavin. V Krminu je v nekaj urah padlo 42 milimetrov dežja, v Koprivnem pa 80, tako da je voda zalila več cest, ki so bile nekaj časa neprevozne. Deževnica je zalila tudi cesto, ki vodi proti kmetiji Boatina v krminski občini, tako da je sredi cestišča obstal avtomobil. Za njegovo odstranitev z vozišča so poskrbeli gasilci. V števerjanski občini so izredno narasli potoki med Jazbinami in Prevalo, tako da je bilo tamkajšnjo nižinsko območje skoraj popolnoma poplavljeno. Voda je ogrožala tako cesto kot turistično kmetijo Sonie Stekar, kamor so s črpalkami prihiteli prostovoljci števerjan- ske ekipe civilne zaščite. K sreči je nehalo deževati, ko je manjkalo le še nekaj centimetrov, da bi zalilo klet in spodnje prostore kmetije. Voda je zatem počasi začela odtekati, tako kmetija ni utrpela škode. Deževnica je v okolici Dobrovega zalila več cest, ki so bile zaradi velikih količin vode ponekod začasno celo neprevozne, gasilci pa so morali iz ene poplavljene stanovanjske hiše črpati vodo. Kot je povedal tajnik občine Brda Andrej Mar-kočič, sta se zaradi obilnih padavin sprožila dva zemeljska plazova v Kozani in Vi-polžah, vendar so material s ceste že odstranili. »Verjetno so tako velike količine vode sprožile še kakšen plaz ali podrle kak- šen podporni kamniti zid, vendar bomo to šele ugotavljali, saj je sedaj premokro, da bi lahko hodili po vinogradih in sadovnjakih,« je še povedal Markočič in izpostavil tudi bližajoči se praznik češenj, ki bo letos minil v pomanjkanju sladkih sadežev. »Proti naravi pač ne moremo in tudi to bodo morali naši obiskovalci razumeti. Češnje sicer bodo za vse, ki se jih bodo želeli najesti ali s seboj odnesti kakšen kilogram, vendar pa so količine precej manjše kot v preteklosti,« pravi Markočič. Češenj je bilo v Brdih že tako manj zaradi slabih vremenskih pogojev in preveč deževnega vremena v času cvetenja, zaradi dežja pa so sedaj začele še pokati in gniti. Zalita cesta v Krminu / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. maja 2013 13 sovodnje-rupa-doberdob - Poimenovanje treh vrtcev Po šestdesetih letih nič več brez imena Otroški vrtec v Sovodnjah so svečano odprli 20. junija 1954. Prihodnje leto bo praznoval 60-letnico. Še danes pa je brez imena. Isto velja za vrtec v Rupi, ki je začel delovati 2. marca 1960, in za vrtec v Doberdobu, ki so ga odprli jeseni 1939, leta 1943 so ga zaradi vojne zaprli in nato spet odprli leta 1963. Kar ni bilo storjeno v petdesetih in več letih, bodo opravili v roku desetih dni. Prvi bo dobil ime sovodenjski vrtec, ki bo po novem Čira-čara. Prireditev s poimenovanjem bo jutri, 31. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah. V torek, 4. junija, v sovodenjskem Kulturnem domu bo na vrsti vrtec Živ-žav iz Rupe, v soboto, 8. junija, ob 17.30 v župnijski dvorani v Doberdobu pa še doberdobski vrtec Čriček. Ob odprtju leta 1954 je sovodenjski vrtec obiskovalo 23 otrok, danes jih je 26, zanje pa skrbita dve vzgojiteljici; lani je bilo otrok 29, kar je tudi zgornja meja zmogljivosti. »Zgodilo se je že, da je bilo več povpraševanja kot razpoložljivih mest,« pojasnjuje Sonja Klanjšček, ravnateljica večstopenjske šole Doberdob, pod okriljem katere delujejo trije vrtci. Otroci prihajajo iz Sovodenj, Rubij, nekateri tudi iz Gabrij, imajo pa tudi otroka iz Zagraja in Gradišča, ki ju starši pripeljejo po poti v Gorico, kjer so zaposleni. Družine iz Gabrij, z Vrha in iz Rupe-Peči se večinoma odločajo za ru-penski vrtec, ki pa je še vedno v vrhovskem »izgnanstvu«. »Gradnja novega vrtca mora biti prioriteta. Sovodenjska občina ga namerava zgraditi na zemljišču za Kulturnim domom. Tam naj bi nastalo poslopje za tri sekcije vrtca, ob sovodenjskih otrocih naj bi vanj vselili tudi malčke iz Rupe. Denar za gradnjo pa lahko pride le z dežele,« pravi ravnateljica in dodaja, da rupenski vrtec z dvema vzgojiteljicama, ki je začasni gost vrhovske civilne zaščite, obiskuje danes šestnajst otrok, prihodnje leto jih bo osemnajst, imeli pa bi jih vsekakor še več, ko bi jim bil zagotovljen prevoz na Vrh. Odločitev o poimenovanjih je na večstopenjski šoli padla v lanskem letu. Za vrtce so izbrali imena iz sveta iger in pravljic, ki je otrokom najbližji, formalni postopek pa so izpeljali v relativno kratkem času. Zakaj ravno Čira-čara? Tako pravi utemeljitev: »Čudežni besedi Čira-čara pri-kličeta magični svet sovodenjskega vrtca, v katerem nevidne čarovniške sile nenehno čarajo in lahko spreminjajo tako otroke kot odrasle v najrazličnejša pravljična bitja. Otroci pogosto uporabljajo čarovniško formulo Čira-čara, s katero si lahko prilastijo različne obraze in zaživijo v svetu, kjer je vse mogoče. Ob tem doživljajo in razvijajo svoj čudoviti fantazijski svet, uživajo preko domišljije v besedi, gibanju in glasbi, Premoščajo strahove in negotovosti, krepijo samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti. Čira-čara, torej, zato da bo svet boljši, poln skrivnosti in zanimivosti.« Jutrišnjo prireditev v Sovodnjah bodo sooblikovali otroci sovodenjskega vrtca in osnovne šole Petra Butkoviča Domna v sodelovanju s kulturnima društvoma Sovodnje in Vipava ter z Glasbeno matico. Ko bodo trije vrtci poimenovani, bosta na vrsti še osnovna šola v Romjanu, ki jo bodo posvetili pesnici Ljubki Šorli, in nižja srednja šola v Doberdobu, za katero iščejo ime iz Voran-čevega literarnega sveta. Rok za poimenovanje obeh je prihodnje leto. gorica Dar krvi in šport Čezmejna akcija bo 15. junija V okviru letošnje čezmejne krvodajalske akcije prirejajo člani goriškega krvodajalskega združenje Remo Uria posvet o darovanju krvi in športu, ki bo v soboto, 1. junija, ob 9.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci v Gorici. Moderator srečanja bo upokojeni športni novinar Bruno Pizzul, spregovorili pa bodo Carlo Donada, zdravnik iz goriškega oddelka medicine športa, Dario Franchi, odgovorni za deželno središče za analize krvi, nefrolog in predsednik goriškega atletskega kluba Maurizio Peco-rari, in Paolo Crivelli, izvedenec za prehrano. Med posvetom bodo spregovorili o prijemih, s katerimi širiti darovanje krvi med športniki. Posebno pozornost bodo namenili zdravemu načinu življenja, ki se ga držijo športniki in ki je ravno tako pomemben za krvodajalce. Po mnenju zdravnikov so lahko športniki izredno dobri krvodajalci, saj darovanje ne nikakor negativno vpliva na njihove športne dosežke. Na posvetu bodo spregovorili tudi nekateri športniki, ki že leta darujejo kri, zaradi tega pa spodbujajo k darovanju tudi vse svoje sotekmoval-ce in sploh vse, ki ljubijo šport in aktivno življenje. Letošnja čezmejna krvodajalska akcija bo v soboto, 15. junija, na Trgu Evrope - Transalpini. Poleg goriških in novogoriških krvodajalcev se bodo pobude udeležili tudi člani krvodajalskih društev z Reke na Hrvaškem, Celovca in Frederiksberga na Danskem. Otroci (levo) sovodenjskega vrtca (zgoraj) bumbaca gorica - Zahteva dežele Namesto brigade Natova šola Predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani je včeraj pisala obrambnemu ministrstvu Mariu Mau-ru in mu v dopisu predlagala Gorico za sedež Natovega oddelka »Multinational Cimic Group-MCG«, v katerem se izšolajo in izurijo pripadniki specialnih enot, ki nudijo pomoč pri povojni obnovi. Oddelku poveljujejo italijanski častniki in ima svoj sedež v kasarni v kraju Motta di Livenza, ki jo je pred nedavnim poplava reke Livenza poškodovala. Serracchianijeva je predlagala obrambnemu ministru, naj v Gorico preseli omenjeni Na-tov oddelek, če se bo uresničila napoved o ukinitvi konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, ki ima svoj sedež v Gorici. »Ukinitev brigade Poz-zuolo bo prizadela okrog 600 vojakov, tako žensk kot moških,« razlaga predsednica Fur-lanije-Julijske krajine in opozarja, da bodo vojaki premeščeni iz Gorice v Videm, Trst, Palmanovo, Re-manzacco in Čedad, kar nekaj pa naj bi jih premestili tudi v kasarne izven dežele. »Učinki premestitve tako velikega števila vojakov se bodo seveda poznali v krajevnem gospodarstvu,« opozarja Serracc-hianijeva, ki je prepričana, da bi s selitvijo Natovega oddelka v Gorico rešili mesto številnih težav. »Ureditev sedeža Natovega oddelka CIMIC v Gorici ne bi povzročila večjih stroškov, saj večji del njegovega osebja že živi v Furlaniji-Julijski krajini. Za Gorico bi bila priselitev oddelka CIMIC v mesto pomembna razvojna priložnost, podobno kot je veljalo za oddelek Multinational Land Force, ki je svojčas dobil svoj sedež v Vidmu,« pravi predsednica deželne vlade Debora Serracchiani. Debora Serracchiani gorica - Poletni tečaj slovenščine in italijanščine Medsebojno učenje Dijaški dom predstavil pobudo v Novi Gorici - Otroci se bodo jezika učili drug od drugega in skupaj odkrivali Goriško V Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici pripravljajo v letošnjem poletju, poleg svojih rednih počitniških dejavnosti, tudi novost: v okviru vsakoletnega poletnega središča bo v prvih dveh tednih julija letos prvič organiziran tečaj italijanščine za otroke iz Nove Gorice in okolice in obenem tudi tečaj slovenščine za italijanske otroke, kar pa so v preteklosti že ponujali. novami v Sloveniji in Italiji, predvsem z organizacijami iz Gorice in Nove Gorice. »Sodelujemo z Društvom prijateljev mladine za Goriško, novogoriškim dijaškim domom, jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice, na italijanski strani pa z občinsko ludoteko. Z vsemi naštetimi smo doslej uresničili kar nekaj odmevnih pobud,« našteva ravnateljica. Lani je tečaj slovenščine pri njih obi- skupine, v katerih bo največ 10 otrok. Starši lahko izbirajo med krajšo in daljšo različico: prva traja od 7.45 do 13.15 in vključuje še malico, druga pa traja do 16. ure in poleg malice vključuje še kosilo. V prvem primeru je cena 55 evrov na teden, v drugem pa 80. Prijave zbirajo do 7. junija. Otroci pa ne bodo spoznavali le jezika, temveč tudi svojo neposredno oko- Kristina Knez in Matej Arčon na včerajšnji predstavitvi v dvorani novogoriške mestne hiše foto km. »Naš namen je, da bi se otroci iz Gorice in Nove Gorice oziroma iz goriškega prostora na splošno na tak način medsebojno spoznavali in družili, s tem, da imajo ob spoznavanju in druženju še jezikovni tečaj slovenščine oziroma italijanščine. Eden od ciljev je tudi skupno odkrivanje goriškega prostora, začenši z mestom Gorica,« je včeraj v novogoriški mestni hiši povedala Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma, ob kateri je sedel župan Matej Ar-čon. Goriški Dijaški dom sicer že vrsto let aktivno sodeluje s sorodnimi usta- skovalo petnajst italijanskih otrok. »Povpraševanje po "jezikovni mobilnosti" je vedno večje,« poudarja ravnateljica. Poletno središče Skupaj insieme bo potekalo od 1. do 12. julija v omenjenem dijaškem domu, kamor vabijo otroke med 6. in 10. letom. »Učenje jezika bo potekalo na igriv način, tudi s pomočjo glasbe, ustvarjalnosti ... Predvsem pa s stikom z italijanskimi vrstniki, ker nameravamo ene in druge vključiti v poučevanje jezika vrstnikov - slovenski otroci bodo hkrati učitelji jezika italijanskih vrstnikov in obratno,« opisuje Knezova. Otroci bodo razdeljeni v lico, letos bodo skupaj odkrivali Gorico. »naši otroci še vedno premalo poznajo svojo neposredno okolico,« poudarja Knezova. Tečaj slovenščine in italijanščine, ki bo potekal v okviru Poletnega središča Skupaj insieme, se bo uresničil s pomočjo občin Gorica in Nova Gorica ter SKGZ. Novogoriški župan Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi Poletnega središča izrazil svoje zadovoljstvo, da prihaja do pobud, ki služijo povezovanju mladih. »Prizadevamo si namreč - tako Arčon -, da bi bil ta prostor enoten, zato je zelo lepo, da se otroci povezujejo na tak način.« (km) 1 4 Četrtek, 30. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-KRMIN - Koncerta v organizaciji centra Emil Komel Snovanja med sodi Dva zaporedna petkova večera sta se na različnih lokacijah zvrstila koncerta iz ciklusa Snovanj v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in mednarodnega centra za glasbo in umetnost ArsAtelier. V petek, 17. maja, se je v kleti kmetije Carlo di Pradis v Krminu predstavil razred moderne in pop glasbe, ki se na šoli kali predvsem pod vodstvom profesorjev Franka Reje in Patricka Quaggia-ta. Koncert z naslovom »Evergreen« je povezal mlade glasbenike v zanimiv večer, kjer smo lahko slišali uspešnice skupin, kot so Green day, Metallica in Cold-pay ali solistov, kot sta na primer Candy Dulfer in Hidenori. Mladi učenci Diana Berte, Sara Gergolet, Tadej Pahor, Urška Kumar, Petra Jarc, Ivana Remec, Tine Le-stan, Alessandro Varotto, Marta Carlesso, Alessia Fantini in Manca Kumar so se odlično izkazali kot dobri izvajalci; ob koncu prvega dela so se jim pridružili tudi pevci in pevke mladinskega zbora Emil Komel, med posameznimi točkami pa so poslušalcem postregli še z nastopom baletk Michele Sbuelz in Eme Terpin iz razreda Mirjam Špacapan, ki sta zaplesali na glasbo filma »Il postino« (Poštar). Drugi del koncerta je oblikovala Brkinska godba 2000 pod vodstvom Tomaža Škamperleta, ki je podala splet skladb lahke, filmske in klezmer glasbe. Godbeniki so dokazali odlično pripravo, ki jih je že vodila do uspehov na mednarodnih tekmovanjih, in tako primerno zaokrožili krminski večer. V petek minulega tedna pa je v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku potekal koncert »Glasba pod cerkvenim obokom«. Tradicionalno srečanje je to- krat zaznamovala 1150. obletnica prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v srednjo Evropo. Pred koncertom je bilo v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno odprtje razstave z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda - Načrt za Evropo«, kjer so navzoče nagovorili Sergio Pellegrini, Tatjana Rojc in Ivan Florjanc. Glavnino Nastopajoči v kleti kmetije Carlo di Pradis v Krminu fotol.k. koncerta je oblikoval mešani pevski zbor Arsatelier pod vodstvom Mirka Fer-lana, ki je odpel različne skladbe iz pravoslavne liturgije Petra Iliča Čajkovske-ga, Stevana Mokranjca, Leoša Janačka, Dmitrija Bortnjanskega in Nikolaja Rim-skij-Korsakova. Zboru so se pri izvedbi Janačkove skladbe pridružili sopranist-ka Alessandra Schettino, violinistka Noemi Cristiani in organist Mirko Bu-tkovič, ki je tudi sam med koncertom zai- gral nekaj skladb češkega mojstra Jana Evangelista Kypta in ruskega skladatelja Nikolaja Čerepnina, ki je sicer deloval tudi v Parizu. Pravi muzikalni biser pa sta bila napeva iz pravoslavne liturgije ve-černic, posvečenih Cirilu in Metodu, ki ju je zapela mezzsopranistka Margarita Swarczewskaja. Koncert je spremljala številna publika, ki je v popolni tišini in brez ploskanja - tega ni nihče prepovedal - pozorno sledila mistični in za našo kulturo zanimivi glasbeni sliki, kar je zagotovo botrovalo k posebnosti koncerta ne le v glasbenem, temveč tudi v širšem duhovno-kulturnem okviru. Ciklus Snovanj se bo zaključil v ponedeljek, 24. junija, do tega datuma pa so na programu še štirje koncerti, na katerih se bodo v glavnem predstavili sedanji in nekdanji gojenci ter profesorji centra Komel tudi v sodelovanju z drugimi glasbenimi šolami iz Goriške. GORTICA - Keramičar Ivan Skubin v Kulturnem domu Zemlja ga je zaznamovala, danes zaznamuje on njo Ko se keramičar Ivan Skubin iz Brega v Goriških Brdih predstavi na kaki razstavi, vsakič preseneti z izvirnimi deli, ki izhajajo iz njegovega neusahljivega umetniškega navdiha. Sredi minulega tedna se je briški oblikovalec keramike že tretjič v nekaj več kot desetih letih predstavil v razstavni galeriji goriškega Kulturnega doma. Na začetku svoje umetniške poti je prvič razstavljal v goriškem hramu kulture leta 2001, nato mu je dom nudil razstavne prostore leta 2006, zdaj pa bodo njegova dela na ogled do 16. junija. Odprtja razstave se je udeležilo kar veliko ljudi, ki se kot vsakokrat niso mogli načuditi mojstrovinam, ki jih je umetnik postavil na ogled. Večer je uvedel kitarist Milko Špacapan iz Šempetra, nakar je prisotne pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. V svojem nagovoru je še posebno izpostavil dejstvo, da Ivan Skubin upravičeno velja za velikega prijatelja Kulturnega doma, saj ga po-gostoma videvajo na raznih prireditvah. Pred leti je Kulturni dom prav njemu zaupal izdelavo protokolarnega darila, ki ga poklanjajo visokim gostom in zaslužnim sodelavcem. Gre za svojevrstno izdelan keramičen grb Kulturnega doma, ki je postal prestižno priznanje za ljudi, ki sta jim dom in njegova vloga še posebno pri srcu. Umetnika in njegovo delo je predstavil kulturni in družbeni delavec Vili Prinčič, ki je podrobno razčlenil umetniško žilico, bujno domišljijo, spretnost in poznavanje tehnike gnetenja in peke umetniških glinenih izdelkov. Čeprav so Skubino-ve umetnine postale bolj drzne, tehnično bolj zahtevne in s tem še bolj privlačne, je umetnik iz goriških Brd ostal zvest surovini, ki jo je že od začetka njegove umetniške poti predstavljala glina. Ivan Skubin je zrastel z njo, z ilovico, ki je izraz zemlje. Za prebivalca majhne briške vasice na meji s furlanskim svetom je bila zemlja že od rojstva del njegovega bivanja in je v njem pustila neizbrisen pečat. Preprosto, zaznamovala ga je. Danes zaznamuje on njo. Glina je pramaterija, ki nosi v sebi genetski spomin na neskončne možnosti ustvarjanja, spomin na začetek in konec. Ivan Skubin je v njej Ivan Skubin, za njim Vili Prinčič in Igor Komel našel svoje izrazno sredstvo in je umetniške kroge presenetil s svojo ustvarjalno močjo, upredme-teno prav v glinenih izdelkih. Zdi se, da so izdelki pred svojo končno podobo dolgo nastajali v njem samem, sicer bi težko dojeli tako popolno in tehnološko dovršeno formo in izraznost njegovih del. To so slike v keramiki, so kompozicije ploskev, plad-njev in figur najrazličnejših pravilnih ali nepravilnih, vendar izčiščenih in naravno učinkujočih oblik, ki kljub formalni jasnosti nikoli ne zazvenijo v geometrijski hladnosti. Skubin velja za človeka, ki noče bleščavosti. Ne sili v ospredje. Sprehaja se v svojem svetu in za svojim tihim in mirnim videzom skriva dolgo zatajevano eruptivno silo. Z glino se je srečal šele pred kakimi petnajstimi leti. Postala je idealno sredstvo za uresničitev tistega, kar se je skrivalo v njegovi intimi, kar je zaposlovalo in razpredalo njegove miselne niti, je še povedal Vili Prinčič. Razstava bo odprta do 16. junija, njen ogled pa je možen ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah, ko se v domu razne predstave. GRADIŠČE - Danes shod Komunisti se ne dajo Porazi, ki jih je levica utrpela zadnje čase, terjajo razmislek in širšo razpravo. Zato komunisti iz Posočja in južne Furlanije prirejajo danes ob 18. uri v ljudskem domu v Gradišču javno razpravo o tem, kaj storiti in kako naprej, saj je jasno, da nimajo namena vreči puške v koruzo. V Stranki italijanskih komunistov (SIK) ugotavljajo, da doživlja kapitalistični sistem mednarodno krizo, ki se v Italiji kaže v naraščajoči stopnji brezposelnosti. Komunisti opozarjajo, da se je liberizem izkazal za pogubnega, zato pa so prepričani, da je potreben zasuk v levo. »V Italiji moramo ponovno postaviti na noge močno Komunistično stranko, ki ne bo sektaška, pač pa odprta dialogu, sodelovanju in tudi zavezništvu s protikapitalistično levico, ki nasprotuje sedanji državni vladi,« pravijo predstavniki SIK in poudarjajo, da se vsekakor svojim simbolom in zgodovini nočejo nikakor odpovedati. Med današnjo razpravo bodo spregovorili deželni tajnik SIK Stojan Spetič, goriški pokrajinski tajnik SIK Ottavio Romano in član centralnega komiteja SIK Stefano Verzegnassi. Šparglji še v soboto Praznik špargljev bo v soboto doživel podaljšek. Zaradi neusmiljenega vremena sta v nedeljo odpadla tako kulturni program kot ples; ker je bil program okrnjen tudi pred dvema tednoma, so se pri prosvetnem društvu Štandrež odločili, da praznik podaljšajo za en večer. Tako se bodo ljubitelji štandreških špargljev na tradicionalnem vaškem prazniku zbrali v soboto, ko bodo društveni člani ob 18. uri odprli kioske s hrano in pijačo. Ob 19. uri bo nagrajevanje udeležencev ex-temporeja, še pred tem pa gledališki uvod. Zaposlitvi v Sovodnjah V Sovodnjah bodo v okviru projektov za socialno delo zaposlili dva vrtnarja za obdobje šestih mesecev. Prijave lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni, zbirajo jih v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici. Nasedel je goljufu Domačin je v torek novogoriški policiji prijavil goljufijo. Na eni od znanih slovenskih spletnih strani je opazil oglas o prodaji matične plošče za računalnik znamke Gigabyte Z77 in se s prodajalcem po elektronski pošti dogovoril za nakup opreme, vredne 150 evrov. Nekaj dni zatem jo je prejel po pošti in ugotovil, da pošiljatelj ni posredoval oglaševane plošče, ampak ničvredno staro računalniško opremo. (km) Dokumentarec o atentatu V tržiškem Kinemaxu bodo drevi ob 20. uri predvajali dokumentarni film »Pe-teano, una strage dimenticata«. Posvečen je atentatu v Petovljah, ki so ga zakrivili pripadniki fašističnega gibanja Ordine Obred s procesijo v Gorici Verniki bodo nocoj ob 20. uri v goriški stolnici praznovali Telovo; mašo bo daroval nadškof, sledila bo procesija. Pelin Go Vac festival Na Dvoru Bratina na goriškem Travniku bo jutri ob 17. uri glasbena delavnica z univezitetnim zborom Sidiesis, ob 21. uri pa recital »Tales from Nepal«. V soboto, 1. junija, ob 17. uri se bo začel Pelin Go Vac festival; nastopile bodo skupine Rude Boys, Idra Sonora in Fluc-hanka Selecta. V Fari o divjih prašičih V observatoriju v Fari bo drevi ob 20.30 biolog Nicola Bressi predaval o divjih prašičih, ki so se v zadnjih letih na Goriškem prekomerno razmnožili. Študentski festival vin Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici prireja danes od 16. ure dalje 6. Študentski festival vin; potekal bo v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Kavcija za kozarec znaša 5 evrov. (km) TRŽIČ - Dvodnevno soočenje z občani Iz krize z idejami Razpravljali bodo zlasti o predlogih za povečanje privlačnosti mesta »Vsi skupaj bomo razmišljali, kaj lahko storimo za dobrobit mesta. Vsaka ideja bo dobrodošla, saj si želimo čim bolj tvornega soočenja.« Tržiška županja Silvia Altran je včeraj s temi besedami uvedla predstavitev dvodnevnega srečanja o prihodnosti mesta z naslovom »La citta delle idee« (Mesto idej), ki jo občinska uprava prireja 7. in 8. junija. K razpravi bodo povabili krajevne gospodarstvenike, kulturnike, športne delavce, trgovce, šole in združenja iz posameznih rajonov, ki želijo prispevati svoje predloge k vsesplošni rasti mesta. V petek, 7. junija, bodo zbrali iztočnice za delovna srečanja, ki se bodo nadaljevala v soboto, 8. junija, in ki bodo odprta javnosti. »O prihodnosti mesta hočemo razmišljati na čisto nov način; najprej bomo prisluhnili skupini izvedencev, nato pa bomo z ljudmi razpravljali o njihovih predlogih. Seveda bomo predstavili tudi načrte in poglede občinske uprave,« napoveduje županja. Dvodnevno srečanje prirejajo v Europalace hotelu. V soboto, 7. junija, med 17. in 19. uro bodo spregovorili Giovanni Longo s Tržaške univerze, Davide Girardi iz fundacije Nordest, Paola Di Biagi s Tržaške univerze, Diego Collovini z beneške likovne akademije in Luciano Vauro s Tržaške univerze. V soboto, 8. junija, med 9.30 in 13.30 bodo spregovorili predstavniki posameznih interesnih skupin, ki bodo skupaj pripravile predloge za povečanje privlačnosti Tržiča v prihodnjih letih. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek,30 . maja 2013 1 5 GORICA - Nagrada Sergio Amidei Tekmuje osem filmov, rezi »odžrli« tri dneve Festival s podelitvijo nagrade za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei, ki je osrednji poletni dogodek v Gorici, bo letos potekal med 19. in 25. julijem. Zaradi znanih finančnih rezov bo v primerjavi z lanskim letom izgubil tri dneve (sedem dni namesto desetih), program pa vsekakor obeta prvovrstne filmske užitke ob udeležbi mednarodnih gostov. Po ustaljenem festivalskem scenariju sta se predsednik združenja Sergio Amidei, Nereo Battello, in umetniški direktor Giuseppe Longo odpravila v Rimu, kjer se je sestala žirija, ki je določila letošnjo tekmovalno listo. Ži-ranti, ki dajejo goriški nagradi prestiž, so režiserji Ettore Scola, Franco Giraldi, Giuseppe Piccioni in Marco Risi, scenarista Francesco Bruni in Massimo Gaudioso, produ-centka Silvia DAmico in igralka Giovanna Ralli. Za 32. nagrado Amidei se bodo potegovali filmi »Argo« (ZDA, scenarij Chris Terrio, režija Ben Affleck), »Come un tuono« (ZDA, scenarij Derek Cianfrance, Ben Coccio, Darius Marder, režija Derek Cianfrance), »Il Sospetto« (Danska, sce- narij Tobias Lindholm, Thomas Vinterberg, režija Thomas Vinterberg), »Il figlio dell'altra« (Francija, scenarij Noam Fitoussi, Lorraine Levy, Nathalie Saugeon, režija Lorraine Levy), »La citta ideale« (Italija, scenarij Luigi Lo Cascio, Virginia Borgi, Massimo Gaudioso, Desideria Rayner, režija Luigi Lo Cascio), »La migliore offerta« (Italija, scenarij in režija Giuseppe Tornatore), »Miele« (Italija, scenarij Valeria Golino, Francesca Marciano, Valia Santella, Angela Del Fabbro, režija Valeria Golino) in »Viaggio sola« (Italija, scenarij Ivan Cotroneo, Francesca Marciano, Maria Sole Tognazzi, režija Sole Tognazzi). Podelili bodo tudi nagradi za avtorsko delo in za doprinos k filmski kulturi, ob tekmovalni sekciji pa bodo potekali še spremljevalni program - »Spazio Off«, laboratorij Camera Ottica, poklon protagonistom italijanskega filma ... - in posebni dogodki, posvečeni Gorici. Prizorišči dogajanja bosta tudi letos Hiša filma na Travniku in park dvorca Coronini. Letošnja novost je tudi grafična podoba, ki odstopa od dosedanjih praks in sega v leto 1991, ko je bil festival »rojen«. Iz Tornatorejevega filma »La migliore offerta« Šola za umetnost Danes med 18. in 21. uro bo osrednji javni dogodek Visoke šole za umetnost, ki ima sedež v Ulici Diaz v Gorici. Na ogled bodo animirani in (video)filmi ter fotografije, predstavili bodo delavnice in projekte iz že utečenega programa Digitalne umetnosti in prakse kot tudi prvega letnika pilotske generacije magistrskega programa Medijske umetnosti in prakse. Nekateri deli razstave bodo na ogled tudi v prvem tednu junija vsak dan med 10. in 15. uro. Ekskurzija po Gorici Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije pripravlja prvo zgo-dovinsko-izobraževalno ekskurzijo po ulicah Gorice. Vsi, ki jih zanima voden ogled v družbi zgodovinarja Renata Podberšiča, naj se zberejo danes ob 17. uri na železniški postaji v Novi Gorici; v primeru dežja se dogodek zamakne za en teden. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. H Mali oglasi V ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni prostor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 339-7806548 ali 00386-31411697. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Fast and Furious 6«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.30 -20.45 »I giorni della vendemmia«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Una notte da leoni 3«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: 20.00 »Per mano ignota -Peteano una strage dimenticata« (večer s prostim vstopom v organizaciji VZPI-ANPI). Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 4: 17.30 »Epic«; 19.40 -22.10 »Il grande Gatsby«. Dvorana 5: 17.20 - 20.15 - 22.00 »Tut-ti pazzi per Rose«. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: danes, 30. maja, ob 20.30 »Moja nit je rdeča«, nastopa Eva Š. Maurer, za uvod skupina Tri grazie iz Štandreža; informacije in predpro-daja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 30. in 31. maja ob 20. uri komedija o drami (skoraj tragediji) »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. a Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566 M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG organizira v nedeljo, 2. junija, izlet na Mali Karman (Monte Cuarnan, 1373 m). Tura je nezahtevna, primerna za vse planince, ki radi hodijo v hribe. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 7. uri; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). VZPI-ANPI VRH organizira udeležbo na 28. tradicijonalnem spominskem pohodu združenja borcev za vrednote NOB, veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS in SEVER) in Slovenskih častnikov na Triglav. Odhod iz Vrha, 11. julija, ob 17.30, vrnitev 13. julija v poznih popoldanskih urah; prijave in informacije do 2. junija po tel. 3355735145 (Luciano) in tel. 335-6617460 (Gianluca). Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu v petek, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ZePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-532092 (Emil D.). GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA prireja danes, 30. maja, ob 19. uri zaključni koncert učencev v Kulturnem Domu Nova Gorica; vstop brezplačen, potrebna je predhodna rezervacija vstopnic po tel. 00386-53351050 ali po mailu gs.nova-gorica@guest.arnes.si. SNOVANJA 2013: nedelja, 2. junija, ob 18. uri na kmetiji Komjanc na Jazbinah koncert z naslovom »Glasbena pravljica v Brdih«: nastopajo učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in glasbene šole Fon-dazione musicale »Citta di Gorizia«. 13 Obvestila ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. OBČNI ZBOR ČLANOV MLADINSKEGA DOMA za odobritev računov in izvolitev novih organov bo potekal danes, 30. maja, ob 20.30 na sedežu v Ulici Don Bosco 60 v Gorici. SKŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje v petek, 31. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu volilni občni zbor na sedežu na Palkišču. Priložnost bodo izkoristili za obnovo oz. vpis članarin. H Šolske vesti POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo od 27. do 31. avgusta na Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja; informacije po tel. 040-635626. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Stru-njan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 3355952551 (Damijana). VPIS NA PRIPRAVO NA MALO MATURO, ki bo potekala v Mladinskem domu od 3. do 7. junija, je možen še do petka, 31. maja; vpisi po tel. 3341243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mla-dinskidom@libero.it. OSNOVNA ŠOLA ALOJZ GRADNIK in otroški vrtec Kekec iz Števerjana vabita na zaključno prireditev, ki bo v prostorih osnovne šole v Števerjanu v torek, 4. junija, ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili brošuro, ki je izšla ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 10. in 21. junijem »Poletne izzive« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. 13 Prireditve AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« danes, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113. ZDRUŽENJE METROPOLITANA vabi na odprtje novega sedeža v Ul. San Michele 42 v Gorici danes, 30. maja, ob 19. uri. V DOMU ANDREJA BUDALA v Štan-drežu bo danes, 30. maja, brezplačna predstavitev sprostilne tehnike zvočne masaže s himalajskimi posodami; udeleženci, naj oblečejo udobna oblačila, s seboj naj prinesejo blazinico, odejico in steklenico vode. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo danes, 30. maja, ob 18. uri predstavitev knjig »Kaj je poetično ali ura ilegale« Mete Kušar in »Historia magistra mor-tis« Iztoka Simonitija. V ORGANIZACIJI VZPI-ANPI Z VRHA bodo danes, 30. maja, ob 20.30 v dvorani kulturnega centra Danica na Vrhu predvajali dokumentarec o partizanski kurirki Ondini Peteani. AŠZ DOM vabi k zaključni akademiji »Dom school musical«, ki bo v petek, 31. maja, ob 18.45 v Dijaškem domu v Gorici. Ob slabem vremenu bo prireditev v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopajo otroci športnega vrtca, mikro in minibasketa, under 12 ter skupini Cheerleading All Stars Cheer in Stardust Elite Cheer športnega združenja Dom. POVEST »SABOTINO« bo avtor Giovanni Fierro predstavil v petek, 31. maja, ob 20.30 v lokalu Lucciole Per Lanterne v Ul. Leoni 78 v Gorici. Publikacijo je uredilo kulturno združenje Equilibri. Na večeru bo sodeloval glasbenik Sandro Carta, razstavljal bo Stelio Kovic. V FRANČIŠKANSKI DVORANI na Trgu Sv. Frančiška v Gorici bo v petek, 31. maja, ob 18.30 predstavitev knjige Adama Selija in Kristine Mar-telanc z naslovom »Come incontrare l'altro. La consulenza psico-sociale«. Ob prisotnosti avtorjev bo sodelovala zdravnica Luigina Cotti. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Otello Aizza iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Valeria Spessot vd. Bigot iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Maria Dorigo vd. Peressutti s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče; 11.50, Nerina Pacorig iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. 1 2 Četrtek, 30. maja 2013 APrimorski r dnevnik Bayern vrednejši od Manchestra Uniteda LONDON - Nemški nogometni velikan Bayern je po zmagi v ligi prvakov izrinili angleškega prvaka Manchester Uniteda z mesta najbolj vredne nogometne znamke. Podjetje Brand Finance Bayern ceni na 860 milijonov dolarjev, Manchester Uniteda velja 23 milijonov manj, na tretjem mestu je Real Madrid (621 milijonov dolarjev), četrta je Barcelona (572 milijona dolarjev). Sledijo jim Chelsea, Arsenal, Liverpool, Manchester City, Milan in Borussia Dortmund. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Odbojka: Testirali bodo nova pravila LOZANA - Na evropski ligi bodo letos testirali nova pravila v odbojki. V posameznem nizu bodo ekipe igrale do 21. dobljene točke, izjema je le peti niz, v katerem bo zmagovalna ekipa morala doseči 15 točk, tako kot do zdaj. V enem nizu bo po novem le en tehnični odmor pri 12. točki. V "tie breaku" tehničnega odmora ne bo. Serverji bodo imeli manj časa za začetni udarec, namesto v osmih sekundah ga bodo morali sprožiti v petih, prav tako pa se bo zmanjšal čas med dvema točkama. naš pogovor - Slovenski udeleženec kolesarskega Gira Robert Vrečer Z Baski nobenih težav Po tritedenskem kolesarjenju po italijanskih cestah se je Robert Vrečer (prijatelji mu pravijo Vrečka) že v nedeljo zvečer vrnil domov v Celje. »Takoj ko se je končala zadnja etapa v Brescii, sva se s Mihom Peterlinom, maserjem ekipe Orica Greenedge, odpeljala domov. Tu se bom nekaj dni odpočil in napolnil baterije za naslednjo preizkušnjo, dirko po Švici, ki se bo pričela 8. junija,» je povedal oktobra leta 1980 rojeni kolesar, ki je prvič nastopil na tritedenski dirki. Kakšen je vaš obračun? »Osebni obračun je brez dvoma pozitiven. Nekaj krat sem sicer želel iti v beg takoj po startu, ampak glavnina mi tega ni dovolila. Tega po televiziji ni opaziti, ampak vedeti je treba, da se beg prične, če glavnina to dovoli. Zelo pa sem hvaležen ekipi Euskaltel Euskadi, da mi je omogočila nastop. Razumel sem, kaj pomeni Giro. To ni samo dirka, mnogo se dogaja tudi v ozadju. Medijski pritisk je velik in tega smo občutili tudi v naši ekipi, saj je naš kapetan Samuel Sanchez sodil med favorite. Edina negativna točka so bili transferji. Teh se kolesarji ne veselimo, saj nam zmanjka časa za počitek. Navijači tega ne opazijo in ne razumejo.« Odgovorni za tisk vaše ekipe, Jesus Aizkorbe, nam je po etapi v Vajon-tu zaupal, da je cilj ekipe visoka končna uvrstitev ali pa etapna zmaga. Oboje vam ni uspelo. Ali ste zato pri ekipi razočarani? »Končni rezultat za našo ekipo ni najboljši. Povedati pa je treba, da je kar trinajst ekip od skupnih triindvajsetih ostalo brez zmage.« Celo dirko vam je tudi nagajalo slabo vreme. »Vreme prav gotov nam ni bilo naklonjeno. Ne bi vedel, kaj smo kolesarji bolj sovražili: dež ali sneg. Vsekakor so organizatorji poskrbeli za to, da je vse potekalo čim bolje. Zelo so se trudili npr., da bi izpeljali etapo s ciljem na Tre Cime di Lava-redo. Hoteli so, da postane ta vrh najvišja točka Gira, t.i. Cima Coppi. Drugače bi bila najvišja točka v Franciji, kar za italijansko dirko ne bi bilo sprejemljivo.« Na letošnjem Giru so nastopili trije Slovenci, poleg vas sta bila še Luka Me-zgec in Grega Bole. Ste se med etapami pogovarjali? »Seveda, predvsem na daljših etapah. Večkrat sta prišla zraven tudi Hrvata Robert Kiserlovski in Kristijan Durašek.« Ali ste pričakoval, da se bo Me-zgec tako dobro odrezal? »Ko je po prvem tednu odstopil njegov kapetan, Nemec John Degenkolb, mi je Luka dejal, da ima proste roke in bo iskal kakšno priložnost. Mislim, da so tri tretja mesta zanj res lep obračun.« Zvedel sem, da ste imel mnogo navijačev na etapi s ciljem na Monta-žu. Ali drži? »To je bila najlepša etapa. Zbralo se je res veliko število navijačev in v zadnjih kilometrih sem, kljub hudemu vzponu, kolesaril brez težav. Resnično enkratno.« Vaša ekipa je vpisana na Vuelto. Boste tam tudi vi? »Še ne vem, na katerih dirkah bom nastopil. Možno je, da grem na Vuelto saj je na sporedu tudi ekipni kronometer.« Bral sem, da je vaš prestop kot tudi prestop Jureta Kocjana v ekipo Eu-skaltel Euskadi povzročil nekaj polemik. Do lani so namreč ekipo sestavljali le baskovski kolesarji. Jesus Aizkorbe je razložil, da so se tako odločili, ker je bil to edini način, da bi ekipa še nastopila v Pro Touru. Vi in Kocjan sta jim namreč prinesla precej točk. To so skušali razložiti navijačem in velika večina je odločitev razumela. Ali ste občutil kaj napetosti in kako se počutite v ekipi? »Nobene napetosti. V ekipi se počutim res odlično! Ustvarilo se je lepo vzdušje in naučil sem se tudi nekaj španskih besed. Vodstvo ekipe prisluhne našim željam in pripombam.« Pred prestopom v Euskaltel ste tekmovali za najpomembnejše slovenske ekipe, Radensko, Adria Mobil in Perutnino Ptuj. Lani pa za avstrijski Team Vo-ralberg. Pred tem ste bil petkrat državni prvak v gorskem kolesarstvu. Zakaj ste se nato odločil za cesto? »Enostavno nisem imel več motivacij. Po zaslugi Gorazda Penka sem se približal cestnemu kolesarstvu in zdaj sem spet motiviran.« Kot vsi slovenski kolesarji ste se večkrat preizkusili na lonjerski dirki. Enkrat vam je zmaga ušla le za nekaj metrov. Se tega še spominjate? »Bilo je leta 2011. Zbežal sem na vzponu za Prebeneg in nato ostal sam med vzponom za Opčine. Glavnina me je ujela tristo metrov pred ciljem. Če mi pihal veter v hrbet namesto v obraz, bi prav gotovo zmagal.« Edvin Bevk Robert Vrečer (Euskaltel) je svoj prvi nastop na kolesarski dirki po Italiji sklenil na 92. mestu Italijansko sabljanje je v svetovnem vrhu. To je gibanje, ki Italiji zagotavlja največ olimpijskih odličij. Zato bo državno prvenstvo, ki se od danes do nedelje odvija v tržaški športni palači Palarubini, neponovljiva priložnost za ogled vrhunskih dvobojev v tej športni panogi. Nastopili bodo vsi priznani šampioni razen legendarne Valentine Vezzali, ki je prejšnji teden drugič povila otroka (a še ne bo obesila floreta na klin), in poškodovanih Andree Cas-sare in Alda Montana, znanega tudi zaradi zunaj športnih dogodivščin. Vendar je seznam nastopajočih kljub temu zelo dolg, med njimi so olimpijske ekipne prvakinje v floretu Elisa Di Francisca, Arianna Erri-go in Ilaria Salvatori, floretisti Andrea Baldini, Valerio Aspromon-te, Giorgio Avola in veteran Simone Van-ni, sabljači Paolo Pizzo, Diego Confalonieri, Matteo Tagliariol, Alfredo Rota in Stefano Carozzo, specialisti meča Diego Occhiuzzi, Luigi Samele in Gigi Tarantino, Irene Vecchi, Gioia Marzocca, Ilaria Bianco in sabljačice Bianca Del Carretto, Rossella Fiamingo in Cristiana Cascioli. Pričakovanje vlada tudi za nastop Tržačanke Margherite Granbassi, ki se v tekmovalno areno vrača po poškodbi. Ženski floret, v katerem izstopa, bo v soboto, finalni dvoboji pa bodo zvečer ob 21. uri na Velikem trgu, kjer bodo za odrasle in otroke ves dan na voljo demonstratorji in simulatorji sabljanja. Danes bodo na vrsti moški floret in meč ter ženska sablja, jutri bodo v teh disciplinah ekipne tekme. V soboto bosta po- olimpizem Tanja Romano iger nikoli ne bi dočakala SANKT PETERBURG - Najboljša kotalkarica vseh časov Tanja Romano olimpijskih iger ne bi dočakala niti, ko se ne bi upokojila. Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) namreč njenega športa ni vključil v seznam možnih kandidatov niti za leto 2020. V njem so (spet) rokoborba, squash in združena kandidatura ba-seballa in softballa, med temi disciplinami pa bodo izbrali le eno. S seznama kandidatk so izpadli tudi karate, športno plezanje, wakeboarding (vrsta surfa) in wushu (kitajski borilni šport). NBA - Košarkarji Indiane Pacers so na četrti polfinalni tekmi lige NBA z 99:92 premagali Miami Heat. Izid v zmagah je izenačen na 2:2. Peta tekma bo v noči na petek na Floridi. KOŠARKA - Polfinale končnice A1-lige: Cantu' - Roma 81:73, stanje 1:2. AZZURRI - Mario Balotelli zaradi poškodbe v petek ne bo igral za Italijo proti San Marinu (prijateljska tekma). UDINESE - Športni direktor Udineseja Fabrizio Larini po treh letih in mesec dni pred iztekom pogodbe zapušča videmski klub. Zamenjal ga bo dosedanji športni direktor Novare Cristiano Giarretta. ODŠEL - Chievo, pri katerem si kruh služita tudi slovenska re-prezentanta Cesar in Jokic, je začasno ostal brez trenerja. Eugenio Co-rini je kot razlog odstopa navedel osebne razloge. TENIS - V 2. krogu pariškega Roland Garrosa je Italijan Andreas Seppi s 6:0, 7:6 (3), 6:7 (2), 4:6 in 6:3 premagal Slovenca Blaža Kavčiča. POKAL - Finale nogometnega pokala Slovenije v Kopru: Maribor - Celje 1:0 (1:0), strelec Ibraimi v 44. minuti. sabljanje - Od danes do nedelje državno prvenstvo v Trstu Vrhunski nastopi 13 Obvestila Olimpijska prvakinja Elisa Di Francisca med zmagoslavjem v Londonu augusto bizzi leg ženskega floreta ženski meč in moška sablja, sklepna nedelja bo namenjena ekipnim tekmam v teh disciplinah. Istočasno bodo tudi tekme za invalide. Odbornik za šport pri tržaški Pokrajini Igor Dolenc je na predstavitvi prvenstva zagotovil, da gre tudi v tem primeru za spektakularne tekme. Tekme se začnejo že ob 8.30, finalne so dopoldan. Vstop je za gledalce prost. ZSŠDI vabi na sejo nogometne komisije v torek, 11. junija 2013 ob 20,00 na sedežu ASD Vesna v Križu. ZSŠDI vabi na sejo smučarske komisije v sredo, 5. junija 2013 ob 20.30 na sedežu ASD Mladina v Križu. ZSŠDI vabi na sejo odbojkarske komisije v sredo, 5. junija 2013 ob 20.30 na sedežu ZSSDI v Trstu. ZSŠDI sklicuje sejo košarkarske komisije v torek, 4. junija ob 20,30 na stadionu 1. maja v Trstu. ZSŠDI sklicuje sejo balinarske komisije v petek, 31. maja 2013 ob 20.00 na sedežu Amaterskega športnega društva Primorje. AŠZ DOM vabi na zaključno akademijo »Dom school musical,« ki bo v petek, 31. maja ob 18.45 v Dijaškem domu v Gorici. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici Kulturnega doma. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija 2013 ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. / ŠPORT Četrtek, 30. maja 2013 17 košarka - »Derbi leta« v Dolini Finalist je Breg V tretji, odločilni tekmi pol finala končnice deželne C-lige je nad Borom dokončno prevladal šele v zadnji četrtini - Zdaj v gosteh proti San Danieleju Breg - Bor Radenska 91:86 (22:16, 40:36, 59:61) Breg: Schillani 5 (1:2, 2:6, 0:1), Fer-foglia 8 (8:10, 0:6, 0:1), Semec 12 (2:6, 5:9, 0:1), Cigliani 8 (-, 1:3, 2:2), Kos 11 (2:2, 3:7, 1:3), Gori 22 (6:9, 5:12, 2:5), A. Gri-maldi 24 (8:10, 8:10, 0:1), n.v. Sternad, Mattiasich, Gelleni in Zobec. Trener: Kladnik. PON: Grimaldi in Cigliani. Bor: Bole 5 (-, 1:3, 1:5), Madonia 4 (0:1, 2:4, 0:4), Creavtin (-, -, 0:2), Meden 26 (6:10, 10:24, 0:6), Contento, Babich 10 (-, 2:2, 2:5), Sosič 14 (8:8, 3:5, 0:2), Zivic 8 (-, 4:11, 0:3), Fumarola 15 (2:2, 5:6, 1:2), pertot 4 (-, 2:2, -), Favretto n.v. Trener: Popovič. PON: Bole, Meden, Sosič. V finalu deželne C-lige bo tretjič zapored igral Breg, ki je sinoči v odločilni, tretji polfinalni tekmi končnice v nabito polni dolinski telovadnici premagal Bor Radensko. V finalu ga čaka San Daniele (UBC je sinoči premagal z 88:87), ki ga je Breg v gosteh že enkrat premagal, v dolinski telovadnici pa visoko izgubil: »Mislim, da nam motivacije proti takemu nasprotniku ne manjka, saj smo doma izgubili za kar 30 točk,« je včeraj o finalu že razmišljal trener Klemen Kladnik. Breg bo prvo tekmo finala igral že v soboto v San Danieleju. Breg si je tretjo zaporedno vstopnico v finale priigral po napeti in izenačeni tekmi, v kateri pa je imel že od samega začetka vajeti igre v svojih rokah: skratka, podobno kot na prvi tekmi, kjer se Bor ni predal vse do konca, nikakor DRZAVNA DIVIZIJA C Jadranov «rabelj« Padova brez finala Finalista končnice državne divizije C sta videmski APU in Montebelluna. Videm je v polfina-lu že po dveh tekmah odpravil Marghero, Montebelluna pa je sinoči v 3. tekmi po dveh podaljških z 89:87 premagala Broetto Padovo, ki je v četrtfinalu izločil naš Jadran. PLANINSKI SVET Krniška soteska .Slovenskoplaninsko društvo Trst se bo podalo v nedeljo, 2. junija v čudovito sotesko hudournika Garnit-zenbach oziroma v Krniško sotesko v Zilski dolini. Silna moč deroče vode je v teku zemeljske zgodovine v Vzhodnih Karnijskih Alpah izdolbla v smeri geološkega preloma štiri kilometre dolgo, slikovito sotesko. Slednja je začela dobivati današnjo podobo v zadnji ledeni dobi, ko je ledenik iz višjih območji drsel v dolino; danes je dolina zaščitena kot naravni spomenik. Zbirališče izletnikov na Opči-nah (parkirišče nasproti bencinske črpalke AGIP na cesti št. 202) ob 6.00 uri, oziroma na trgu v Sesljanu ob 6.15. Z osebnimi avtomobili, na razpolago pa bo tudi društveni kombi, se bomo podali v Šmohor (Hermagor -Moderndorf) in naprej do vstopa v sotesko (630 m). Tu se začenja zanimiva in slikovita geološka učna pot opremljena z informativnimi tablami. Speljana je mimo razkošnih slapov, skozi ozke prehode pod gladkimi klifi in preko lesenih mostičev ter v skalo vklesanih stopnic prečka tolmune kristalne hudourniške vode. več fotografij na www.primorski.eu Uvrstitev v finale pomeni veliko zadoščenje, še večje, če jo dosežeš po zmagi v derbiju ... kroma pa ni uspel vsiliti svojega ritma. Že v prvem delu je Breg s Ciglianijem in Albertom Grimaldijem povedel z 19:10 in 20:12, s čimer je dokazal, kdo je gospodar v Dolini. To je bil sicer le uvod, saj je Bor, ki je v prvem delu deloval preveč statično, stopil v ospredje v začetku druge četrtine, ko se je približal na točko (27:26), predvsem po zaslugi sproščene igre v napadu in agresivnejše obrambe. Izenačenost z rahlim vodstvom Brega se je nadaljevalo vse do tretje četrtine, ko je Bor z navezo Meden - Sosič prvič po-vedel (44:45), po tehnični napaki in izključitvi Ciglianija pa v pičli minuti povečal vodstvo na plus 7 (45:52). To je bila naposled edina reakcija borovcev, ki so se v nadaljevanju preveč zanašali na individualne akcije, namesto da bi pokazali svojo skupinsko moč. Breg, ki je s Semcem na čelu ohranil mirno kri, je še pred koncem tretje četrtine vzpostavil začetno razmerje sil (52:52). Glavne mejnike tega polfinalnega srečanja je Breg postavil v zadnji četrtini: z delnim izidom 20:2 (79:63) in osmimi zapo- rednimi uspešnimi napadi, ki sta jih podpisala razpoloženi Gori in Kos, je dobil krila in tudi zapečatil končno zmago. Bor se ni vdal, pol minute pred koncem se približal na pet točk (86:81), a je bilo tedaj že prepozno. Trener Brega Kladnik: Ključ zmage je bila obramba, dobro smo zaustavili predvsem Zivica in Medna. Vsekakor čestitam Boru, vse tri tekme so bile kvalitetne. Skratka, finale pred finalom. Trener Bora Popovič: Zagotovo nismo igrali dobro v obrambi, dovolili smo jim preveč točk. Tudi v napadu nismo imeli ritma: 86 točk je dovolj za zmago, vendar ne ob taki obrambi. Igralec Bora Zivic: Breg si je zaslužil zmago, pokazal pravi karakter, saj je odlično reagiral po poškodbi Marca Grimaldija. Mi smo igrali preveč nagonsko in nepovezano, v najpomembnejši tekmi sem tudi sam popustil. Igralec Brega Gori: Zelo se veselimo zmage. Pred tekmo smo hoteli izkoristiti domače igrišče in pokazati, da je bil poraz v petek le spodrsljaj. Seveda je odločala obramba, ko smo začeli zadevati od daleč pa smo pridobili še dodatno energijo. Čestitam Boru, ki ni nikoli popustil. (V.S.) šolski šport Na deželnem finalu trije dijaki V • I IVI •■ V I naših goriških sol Najboljši dijaki in dijakinje višjih srednjih šol v atletiki so pred dnevi merili moči v Spilimbergu. Na deželno fazo šolskega tekmovanja se je uvrstilo tudi pet dijakov in dijaknji goriških slovenskih šol, nastopili pa so samo trije. Med njimi je tekmovala pokrajinska prvakinja Kristina Pahor, dijakinja znanstvenega liceja Gregorčič, članica atletskega kluba Nova Gorica, ki je bila v teku z ovirami 6. v času 16,59. Naraščajnica je pričakovala nekoliko višjo uvrstitev, saj tek z ovirami trenira tudi v klubu, vendar konkurenca je bila res na višku. Med naraščajnicami je nastopila tudi Martina Millo, državna rekorderka under 16, ki je zasluženo osvojila tudi deželni naslov. V skoku v daljino je kotalkarica Katja Pahor, 2. na pokrajinski fazi, osvojila 9. mesto s skokom 4,12, Adam Nanut, nogometaš, pa je bil 7. v skoku v višino (1,65 m). Zaradi odbojkarske tekme je bil odsoten Jernej Ter-pin, sicer pokrajinski prvak v metu krogle, odsotna je bila tudi Ivana Radikon. »Il Giulia«: Breg in Zarja zdaj v skupini poražencev Na posezonskem nogometnem turnirju Il Giulia, ki ga v tem času vsako leto organizira tržaško društvo San Giovanni, sta ekipi Brega in Zarje po porazu v kvalifikacijah padli v skupino poražencev. Breg je v ponedeljek s 3:0 klonil pred ekipo S. Andrea, Zarja pa je s 4:0 izgubila proti Ponziani. Breg bo zdaj 3. junija igral proti Aurisnii, Zarja pa bo 4. junija igrala proti poražencu med Muggio in Esperio. tenis - Dekleta Gaje v deželni D1-ligi Napredovanje je v njihovem dometu Pot po soteski se vzpne za približno 500 m in je razdeljena na štiri odseke; prva dva sta nezahtevna, druga pa terjata zanesljiv korak na ponekod izpostavljeni, strmi in mokri stezi. Na koncu soteske se lahko vzpnemo še na 1480 m visoki Kuh-weger Alm. .S postanki in ogledi je predvidenih približno 7 ur hoje. Potrebna je dobra pohodna obutev. Za prijave in informacije sta na razpolago tel. št. 040 413025 (odgovarja Marinka ) ali na številko 3387758015 (odgovarja Patrizia). Dan slovenskih planincev 2013 V soboto, 15. junija bo v Kamniški Bistrici velik praznik. Ob 120-le-tnici nekdanjega Slovenskega planinskega društva, danes Planinske zveze Slovenije, ob 120-letnici PD Kamnik in 120-letnici PD Ljubljana-Matica bodo tu priredili Dan slovenskih planinskih doživetji. Organizatorji so za priložnost pripravili vrsto pravih planinskih doživetji, primernih prav za vse. Otrokom so namenjeni: planinski izlet, lov na zaklad ter poljane zabave in delavni- Cirila devetti, Jessica Varlje, Lara Betocchi in Martina Bellinetti kroma ce družabnosti. Odrasli pa bodo lahko izbirali med: lahko planinsko potjo z vzponom po Koželjevi poti (3 ure 30 min.), pohodom na Veliko Planino (predvidene 4 ure hoje), vzponom na Krnsko sedlo in Cojzovo kočo (5 ur hoje), pohodom po Kamniški Bistrici (približno 3 ure) in ogledom Kamnika. Na razpolago bodo imeli tudi kolesarske izlete različnih težavnostnih stopenj ter prikaz gorniškega reševanja. V zgodnjih popoldanskih urah pa bo pred Domom v Kamniški Bistrici slavnostna prireditev s sprevodom praporščakov. Praznika se bodo udeležili tudi tržaški planinci. V Kamniško Bistrico se bodo odpeljali z društvenim kom-bijem. Odhod ob 6.00 uri izpred hotela Daneu na Občinah. Za prijave in informacije sta na razpolago tel. št. 040 413025 (odgovarja Marinka ) ali 040 220155 (odgovarja Livio). Teniška prvenstva, v katerih so zaposlene ekipe ŠZ Gaja, so zdaj v polnem teku. Z nastopi je začela tudi prva ženska ekipa, ki jo sestavljajo Jessica Varljen (16 let), Martina Bellinetti (15 let) in Lara Betocchi (13 let). Kljub nizki povprečni starosti deklet, ki jih »s klopi« vodi kapetanka Cirila De-vetti, bi morala Gaja v deželnem prvenstvu D1-lige odigrati vidno vlogo. Minimalni cilj je uvrstitev v pol-finalno fazo (prvi dve mesti v vsaki od dveh skupin), v dometu deklet pa bi lahko morda bilo tudi napredovanje, saj se v višjo ligo selita dve ekipi, najboljša, to je TC Maniago, pa se je tik pred začetkom lige odpovedala nastopom. V prvem krogu so igralke našega kluba pometle z nasprotnicami TC Ronchi. Tri tekme, tri zmage brez izgubljenega niza. Varljenova je zmagala s 6:0, 6:1, Betocchijeva s 6:3, 6:1, dvojica Betocchi/Bellinetti pa s 6:3, 6:0. Naslednja tekma v Gorici proti TC Campagnuzza je na papirju težja. Iste igralke bodo nastopale tudi v prvenstvu do 16 let. Z nastopi nadaljujeta tudi obe moški ekipi v D3-ligi. Veterani Vido-vich, Borsetti in Mele so že drugič zmagali s 4:0, na novo sestavljena ekipa, v kateri so Marko Švagelj, Andrej Sardoč in Edin Bešic pa je z enakim izidom še drugič izgubila. Dekleta v prvenstvu under 14 nastopajo s ciljem nabiranja izkušenj. Iris Vecchiet in Veronica Macaudo sta doslej dvakrat potegnili krajši konec. S 3:0 sta doslej izgubili proti TC Tarcento in TC Roveredo. prim0rski_sp0rt M primorski sport face bo o k ^ t UU it ker UNO ZIP velike novosti v Centro SMART PROJECT READY LIGHT SPOT READY SPOT JUL 1 Cel mesec 20% popusta na vse usnjene torbice C:t / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 30. maja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Sfinga, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due Rai Tre Canale 5 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.25 Dnevnik -Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Colorado 23.50 Confessione Reporter 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 Nan.: A gifted La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 19.05 Nan.: NYPD Blue 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 23.45 Omnibus notte 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 23.05 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Ponderosa 15.50 Film: I passi dell'amore (dram., i. M. Moore) 17.25 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Mine vaganti (kom., It., '10) u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.50 Film: Dream Hotel - Caraibi 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Nan.: The Closer 23.15 Nan.: Bones ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Amici 15.30 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchet-ti, E. Greggio) 14.00 23.20 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Nogomet: Maribor - Celje 16.15 Sprehodi po Ljubljani 16.55 Alpe Jadran 17.20 Pogovor z... 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Dok.: Blue Hole 20.25 Film: L'ultima volta insieme 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx Magazin 23.20 Med valovi Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Kmetijska odd. 21.00 Obleka naredi človeka 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.30 Serija: Biser 9.20 18.05 Nan.: Larina izbira 10.4016.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Beverly Hills 90210 13.00 Dnevnik 14.00 Nad.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.10 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Najeta mama 22.20 Nan.: Dvojnica 23.15 Nan.: Alcatraz Kanal A 21.10 Film: Red 23.30 Dnevnik 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.45 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Moja soba 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. film: Guduri-ca 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi -Hidak 15.5018.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 14.3019.00, 23.35 Točka 15.15 Kdo si upa na večerjo? 16.15 Evropski magazin 16.30 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Mu-zikajeto 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. odd.: En dolar za eno življenje 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Moj firer (kom., Nem., '07) 21.30 Nan.: Starši v manjšini 22.05 Nan.: Maria Wern Slovenija 3 6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 9.40, 10.35, 17.45 Kronika 7.40 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.00 Mandat-no-volilna komisija, prenos 14.00 Skupna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za finance in monetarno politiko 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.25 TV ko-lumna 21.30 Žarišče 23.05 Odmevi 6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Nan.: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Poredni princ 16.3018.00 19.45 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Zvezdne steze 22.15 Film: Izgubljeni v ognju RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci - pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iq-ball hotel - 20. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap- _ Č k 30 j VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 30. maja - UmJ Raimovie, ob 23.35 Lasciami entrare Švedska 2008 Režija: Tomas Alfredson Igrajo: Lina Leandersson, Per Ra-gnar in Henrik Dahl Zasnežena zima v delavskemu predmestju temačnega švedskega podeželja. V eni od hiš živi osamljen dvanajstletni deček Oskar, ki je v šolskih klopeh stalna tarča ustrahovanja sošolcev, zato se v njem počasi zbuja želja po maščevanju. Ko se v soseski pojavi skrivnostna bledolična deklica Eli, Oskar v njej kmalu odkrije sorodno dušo, poleg tega ga nauči, kako naj se v škripcih upre zalezovalcem. Za Oskarja je zato Eli edini pravi prijatelj, a kmalu ugotovi, da je njegova nova vrstnica pravzaprav vampirka, saj se prikazuje le ponoči in se hrani s človeško krvjo. Kljub njuni različnosti se med njima razvije svojevrsten vzajemen odnos, ki presega navadne mladostniške romance in ima hkrati tragične posledice. puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Rolling Stones; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. man Četrtek, 30. maja 2013 VREME, AVTOMOBILI 2000 m...........-2 2500 m...........-5 2864 m...........-6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5. LONDON - Tuji prišleki ogrožajo štirikolesne britanske »domorodce« Klasičnim taksijem trda prede V zadnjih dneh se je v nekaterih britanskih medijih pojavila novica o finančnih težavah podjetja London Taxis International, kjer trenutno še vedno nastaja edini pravi spiritualni naslednik legendarnih londonskih »black cab« taksijev. Za težave slavnih, namensko zasnovanih štirikolesnih britanskih »domorodcev« so krivi predvsem tuji prišleki (nissan NV200 in mercedes-benz vito), ki so britanskemu taksiju na londonskih ulicah v zadnjih dveh letih odvzeli veliko strank. Svoj delež pri uničenju »domorod- cev« bodo sedaj prispevali še Kitajci, točneje znamka BYD, ker je v teh dneh s podjetjem gre-entomatocars (drugi največji londonski ponudnik taksi storitev) podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva, da bo po londonskih ulicah v drugi polovici leta 2013 vozilo najmanj 50 striktno električno gnanih taksijev znamke BYD. Po mnenju kitajskega proizvajalca gre v primeru modela e6 za 5-sedežni »crossover«, ki ponuja uporabnikom veliko udobja in prostora, zato je idealen za taksi službe po celem svetu. Kot dokaz o zanesljivosti in kvaliteti so Kitajci ome- nili podatek, ki pravi, da so uporabniki do sedaj s temi striktno električno gnanimi modeli prevozili že približno 22 milijonov kilometrov. Za samodejno premikanje kitajskega taksija skrbi električni motor s 75 kW, ki črpa energijo iz vgrajenih železo-fosfatnih akumulatorjev. Kitajci zagotavljajo, da lahko e6 z enim samim polnjenjem akumulatorjev prevozi približno 300 kilometrov, največja možna hitrost pa znaša 140 km/h. Vgrajeni akumulatorji, ki so plod kitajskega znanja, naj bi lastniku omogočali približno 4.000 polnjenj in izpraznitev. KIA - Spopad v razredu kompaktnih enoprostorcev je neusmiljen Novi carens na voljo s petimi ali ■ • • ■ v« m m m v • • - •• sedmimi sedeži in tremi različnimi motorji Brezkompromisni boj, ki se že dalj časa odvija v razredu kompaktnih enoprostorskih avtomobilov ima novega udeleženca. Novi Kia carens prinaša v ta razred veliko svežine. Za seboj ima že tri predhodnike in na zahtevnem evropskem avtomobilskem tržišču si bo skušal odrezati kar se da velik kos pogače. Avtomobil je s 4,52 metra dolžine sicer rahlo krajši od predhodnika, a so mu medosno razdaljo raztegnili na kar 2,75 metra in s tem dosegli prostorno in udobno potniško kabino, s prepričljivo velikim prtljažnikom. In kar še zdaleč ni nepomembno, carens je z všečno zunanjostjo, usklajeno s hišnimi oblikovalskimi zapovedmi, privlačen tudi za tiste, ki morda doslej niso razmišljali o enoprostorskem avtomobilu. Notranjost je kar skladno oblikovana: na novo oblikovana in-strumentna plošča je pregledna, vsa stikala so na dostopnih mestih, opazna je pozornost za podrobnosti, na primer kovinske obrobe stikal za odpiranje stekel, tudi uporabljeni materiali puščajo dober vtis. Skupaj s prostornostjo, udobjem in občutki med vožnjo se carens zlahka meri z vsemi razrednimi tekmeci.Kiini notranji arhitekti so potniško kabino zasnovali tako, da je v njej lahko pet ali sedem sedežev. Mogoče si je omisliti tudi vrsto asistenčnih sistemov, od elektronike za samodejno parkiranje do opozorilnika za nenamerno menjavo voznega pasu in navigacije, za katero obljubljajo sedemletno brezplačno posodabljanje kartografije. Pogonu so namenjeni trije različni motorji, bencinski je 1,6-litrski štirivaljnik GDI s 135 KM, ki je prožen in tih, a rahlo prešibak. Na evropskih trgih bo najbrž največ zanimanja za 1,7-litr-ski turbodizelski motor, ki je na voljo v dveh izvedbah, šibkejši razvije 115 KM, bolj prepričljiv pa je vsekakor močnejši s 136 KM. Pri vseh motorjih se moč na pogonski kolesi prenaša z natančnim šeststopenjskim menjalnikom, za oba močnejša je mogoče dobiti tudi šeststopenjsko avtomatiko. Cene so tudi še kar zanimive, saj velja 1.6-kubična bencinska različica 19 tisoč evrov, dizelski 1.7 CRDI 136 KM dobite za 21.500 evrov, najdražji pa je najmočnejši GRDI, ki velja 22.100. V prvih treh mesecih prodaje pa so pri Kii predvideli tudi posebne popuste. Padec prodaje prizadel tudi Francijo Težave Francozov na domačem terenu še zdaleč niso končane. Napoveduje se zaprtje že druge tovarne v okolici prestolnice. Po tistem, ko so sporočili, da zapirajo tovarno v Aulnayju, je zdaj na vrsti 30 let stara tovarna v Meudon, a za razliko od prve odločitve, ki je terjala ukinitev 2200 delovnih mest, bo najnovejša odločitev bolj prijazna do zaposlenih. 660 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v tej tovarni, bodo do konca naslednjega leta prerazporedili na različne lokacije, kjer ima Peugeot svoje oddelke. Zaprtje tovarne, kjer večinoma poteka raziskovanje in razvoj, je del Peugeo-tovega prestrukturiranja. Omenjeni obrat bodo zdaj poskušali prodati, tako kot so to storili s stavbo, kjer ima Peugeot sedež podjetja. Zanjo so lani aprila uspeli iztržiti nekaj več kot 248 milijonov evrov. Pred 20 leti prenehali izdelovati popularni volvo 240 Pripravil Ivan Fischer V začetku maja je minilo 20 let od konca proizvodnje Volvovega najbolj prodajanega modela, serije 240. V 19 letih so izdelali kar 2,9 milijona primerkov. Vozilo je bilo sprva tarča kritik zaradi svoje dolgočasne in kockaste oblike, vendar je med svojo življenjsko dobo uspelo postaviti mednarodne standarde za varnost in okolje. Na ta avto sem še posebno vezan, saj me je v začetku 80. let pripeljal marsikam, s težkim srcem sem ga prodal prijatelju, ki mi je po petih letih telefoniral in protestiral, češ da mu je crknila baterija ... Kot serija 140 nekaj let pred tem, je bila serija 240 lansirana tudi v luksuznejši karavanski različici s 6-valjnim motorjem - seriji 260. Volvo 245 je postal sinonim za karavan. Resnično vsestransko vozilo, ki ga je bilo zabavno in udobno voziti, čeprav je bil vse prej kot varčen. Ponašal se je s tedaj najvišjo stopnjo varnosti na avtomobilskem trgu. Na koncu svoje življenjske dobe je bil 240 na voljo samo kot 5-vratni karavan in je doživel pravo renesanso, ko je nenadoma postal avtomobil, ki so ga imeli mnogi evropski yuppiji. V Italiji je bil 240 polar najbolj priljubljen avtomobil med mladimi in je dosegel kulten status.