Didakta 194 21 PREDLOG ZDRUŽITVE ZADNJEGA ŠTUDIJSKEGA LETA Z OBVEZNO PRAKSO IN PRIPRAVNIŠTVOM / Mag. Jožica Frigelj, prof. RP, spec. za poučevanje angleščine v 1. in 2. triletju, generalna sekretarka Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo / OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana Več kot leto dni je od takrat, ko je bil ta predlog dokončno oblikovan in poslan na različne naslove: FAKULTETAM, ki izobražujejo bodoče pedagoge, ŠTUDENTSKIM ORGANIZACIJAM, SVIZ-u in MIZŠ-ju, ODBORU za šolstvo, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, PREDSEDNIKU združenja ravnateljev, PREDSEDNIKU ZASSS, SINDIKATU mladih učiteljev. In od takrat se – razen zahvalnih odgovorov za poslano (pa še to ne od vseh) ni zgodilo nič. Z eno izjemo: na MIZŠ-ju je bila ustanovljena delovna skupina, ki naj bi pripravila predlog sistemske rešitve zaposlovanja mladih. In tudi kmalu zamrla. Še vedno sem prepričana, da je predlog smiseln, izvedljiv in rešuje vsaj problem pripravništva. Izhodišča Vedno glasnejša so opozorila in nego- dovanja študentov pedagoških progra- mov, da je 5. letnik študija namenjen sam sebi, da pa jim manjka izkušenj za vzporejanje s prakso. Zato ne vidijo niti povezanosti niti smisla in dojemajo zadnje leto študija kot izgubo časa. Kot učiteljica-mentorica opažam do- bro teoretično izobraženost študentov, ki pa je za marsikoga izjemno težko prenosljiva v prakso. Delo z otroki pa je vedno bolj zahtevno in ne dopušča večjih spodrsljajev. Na MIZŠ so tudi neuspeli poskusi ure- janja področij pripravništva in prve zaposlitve v vzgoji in izobraževanju (po prvem razpisu je bilo urejeno 6 pripravništev, po drugem pa še 103). Narašča število nezaposlenih ali pre- karnih delavcev v vzgoji in izobraže- vanju, nezadovoljstvo in stopnjevanje različnih pritiskov. In ne nazadnje je daljšanje delovne dobe ob vedno zahtevnejših genera- cijah prevelik psihofizični napor zlasti za starejše učitelje, ki izgorevajo, kar se kaže v povečanem številu (daljših) bolniških odsotnosti, so pa ravno ti učitelji zakladnica izkušenj in znanja. Cilji predloga: - prispevati k ureditvi področja ob- vezne prakse, predvsem s poveča- njem števila ur prakse ter hkrati prispevati k sistemski in učinkoviti ureditvi pripravništva v vzgoji in izobraževanju; - razvijati poklicne kompetence bo- dočih učiteljev na celotnem podro- čju vzgojno-izobraževalnega dela, ne le na področju poučevanja ter omogočiti študentom celostno spo- znavanje učnega načrta z nadgra- dnjo ciljev in pomenom kompe- tenčnega pristopa; - neposredno spoznavanje in ra- zumevanje razvojnih značilnosti učencev, ki se večinoma razlikujejo od teoretičnih navedb, predvsem kot neposredno izkustveno učenje; - omogočiti študentom izku - šnjo samostojnega in timskega poučevanja; - vzpostaviti aktivno sodelovanje fakultet s šolami, teorije s prakso; - razbremeniti starejše učitelje z zmanjšanjem učne obveznosti in jih izkoristiti za svetovalno delo ter hkrati prihraniti pri nadomestilu zaradi bolniških odsotnosti z dela. Utemeljitev Transfer teoretičnih znanj pridobljenih v času študija v prakso je bila vedno zelo zahtevna naloga. Zato fakultete, ki izobražujejo za pedagoške poklice, izvajajo hospitacije, nastope in peda- goško prakso v šolah. Bolonjski študij je zaradi podaljšanja odprl možnosti za še več prakse, a neizpodbitno dej- stvo je, da so vse oblike kljub vsemu izvajane v dokaj umetnih situacijah, ki ne omogočajo realnega vpogleda v ra- zredno klimo. Učenci so na hospitacije in nastope študentov vnaprej pripra- vljeni, navzoči razredni oz. predmetni učitelj pa je še dodatno zagotovilo, da se študentu verjetno ne bo treba ukvarjati z nepredvidenimi situacija- mi. V takšnih okoliščinah je »podajanje snovi« edini vidik vzgojno-izobraže- valnega procesa, ki ga mora študent kontrolirati. A pouk je veliko več kot le »podajanje snovi«, celotno delo v vzgojno-izobraževalnem procesu pa tako kompleksno in raznoliko, da ga je mogoče spoznati le z neposredno izkušnjo. Poučevanje postaja izjemen psihofizični izziv na vsej vertikali in hkrati družbeno-ekonomski problem (opuščanje šolanja, upad učnih dosež- kov, porast nasilja …). S končanjem študija mladi vstopajo na trg dela, ki pa je zaradi takšnih ali drugačnih administrativnih ukrepov zasičen. Že leta lahko spremljamo večje število prekarnih delavcev, ki z delom za določen čas zapolnjujejo le začasne vrzeli bolniških ali porodniških odsotno- sti. Ob ukinitvi volonterskega priprav- ništva (v letih od 2010 do 2012 jih je bilo vsako leto 500, leta 2013 264, leta 2014 797, v letih 2015 in 2016 pa nič volonterskih in 109 plačanih) je nastala vrzel tudi na tem področju (katerega trenutno nespretno ureja predlog spre- memb ZOFVI). Ob dveh ponesrečenih razpisih MIZŠ je problem pripravništva in prve zaposlitve le še bolj očiten. Tako je že na prvi pogled več kot oči- tno, da je preobrazba 5. študijskega leta v obvezno prakso in priznano pripravništvo dobronameren in kori- sten predlog za vse vpletene. Win-win situation. V enem šolskem letu bi študentje, ki bi imeli status študenta, pridobili de- lovne izkušnje, opravili pripravništvo in nastope za strokovni izpit, spoznali celoten vzgojno-izobraževalni proces pod vodstvom izkušenega mentorja, pridobili izkušnje v samostojnem in timskem poučevanju, hkrati bi se po- večala količina in kompleksnost uče- nja ter poklicnega razvoja. Takšno pripravništvo bi bilo tudi bistveno 22 Didakta 194 bolj humano kot sedanji način, saj bi imel študent ob stalni prisotnosti men- torja takojšnjo povratno informacijo o ustreznosti izbranih postopkov in metod in/ali pomoč pri obvladovanju nepredvidljivih situacij. Učitelju–mentorju bi se za delo s štu- dentom zmanjšala učna obveznost za polovico ob zaposlitvi za polni delovni čas. S tem bi se odprlo tudi nekaj novih delovnih mest. Učitelji–mentorji bi bili izbrani na podlagi lastne prijave iz vrst izkušenih učiteljev. Pogoji bi se opredelili na podlagi delovne dobe v vzgoji in izobraževanju, doseženem strokovnem nazivu in drugih vidnih doprinosih v vzgoji in izobraževanju. Zaradi morebitne nekompatibilnosti mentorja in pripravnika je predvidena tudi možnost zamenjave mentorja: v mesecu decembru bi se lahko študen- tje med seboj zamenjali. Študentje bi skupaj z mentorji vodili svoj portfolijo pedagoške prakse, ključ- na elementa bi bila samoevalvacija študenta in evalvacija mentorja s pou- darkom na profesionalnem napredku in razvoju. Na koncu bi mentor štu- denta opisno ocenil predvsem z vidika napredka pri poklicnih kompetencah, ta ocena pa bi bila tudi doprinos k zaključku študijskih obveznosti. Če bi mentor presodil, da študent še ni pri- pravljen na samostojno delo, bi lahko predlagal spremembo programa pri- pravništva. V tem primeru bi po šestih mesecih prakse mentor podal pisno poročilo, v katerem bi utemeljil ra- zloge, zaradi katerih meni, da študent še ni pripravljen na samostojno delo. Študent bi moral opraviti še vsaj 20 ur dodatnih hospitacij ter se obvezno udeležiti svetovalnih ur na fakulteti. Evidence mentorskih šol in mentorjev (ki bi jih vodilo MIZŠ) pa bi študentom omogočale tudi rotacije (v primeru, da je na isti šoli več mentorjev) ter spoznavanje alternativnih oblik izo- braževanja s povezovanjem z mentor- jem in menjavami študentov. Učite- lji–mentorji bi se namreč povezovali v mentorske mreže in bi tako lahko organizirali enotedenske izmenjave zainteresiranih študentov. Številne fokusne skupine na družbenih omrežjih polnijo mladi in malo manj mladi učitelji, ki predvsem potrebujejo čisto konkretne praktične nasvete, kar nam nakazuje, da izkušenj in nasvetov vedno manjka. V želji osmisliti mladim študij, raz- rešiti zagato pripravništva in prve zaposlitve ter razbremeniti starejše učitelje, ki res težko ali pa na račun svojega zdravja zmorejo zahtevne in številne mlade generacije, prispevajo pa lahko neizmerno bogastvo s sveto- valnim delom, je nastal ta predlog. V že prej omenjenih fokusnih skupi- nah pa je nastala analiza predstavlje- nega predloga. Prednosti in priložnosti predloga Za državo in družbo: - rešitev več perečih problemov hkra- ti ob minimalnih stroških, - enostavna sistemska ureditev pripravništva, - dolgoročno večja kakovost vzgojno- -izobraževalnega dela in s tem večja konkurenčnost znanja. Za študente: - bistveno povečanje izkustvenega učenja, - večja kompetentnost za poklic- no delo že ob diplomi, boljša zaposljivost, - večja delovna uspešnost skozi ce- lotno delovno dobo. (op. v ZDA merijo t. i. ‚teacher renten- tion rates‘, ker je toliko učiteljev, ki že v začetni fazi kariere ne zdržijo pritiska, v porastu je tudi menja- vanje šol) Za fakultete: - večje doseganje ciljnih kompe- tenc pri študentih pedagoških programov, - ob ustrezni integraciji predlagane- ga modela prakse v študijske pro- grame višja kakovost in višji delež diplomantov, - zmanjšani stroški izvedbe študija. Za učitelje in šole: - razbremenitev učiteljev (posebej pri številčnih, izjemno heterogenih in/ali disciplinsko zahtevnih razre- dih, vključevanju učencev s poseb- nimi potrebami, diferenciaciji ...), - kakovostnejše delo, več možnosti za razvijanje kreativnih rešitev za probleme v šolstvu, - manj izgorevanja in bolniških od- sotnosti učiteljev, - stalni strokovni razvoj učiteljev, - možnost napredovanja v višji naziv za mentorje, - rešen problem spremljevalcev (gi- balno oviranih, vedenjsko motečih, učno zahtevnejših). Za učence (v razredih, kjer bi delala učitelj–mentor in študent–pripravnik): - boljša učna klima (zaradi lažjega uravnavanja discipline in skrbi za socialno dinamiko v razredu), - več pozornosti in učne podpore za vsakega posameznega učenca, - večja dinamika in kakovost pouka zaradi stalne izmenjave opažanj in idej med mentorjem in študentom ter dveh različnih osebnosti, - možnost opazovanja in spontanega učenja timskega dela/sodelovalne- ga pristopa skozi celo leto. Slabosti in nevarnosti predloga: - zagotavljanje ustreznega števila mentorjev za vse študente, - študente naj bi sprejeli le mentorji, ki bi to želeli, - učna obremenitev profesorjev na fakultetah bi se zmanjšala, - pretirana birokracija, - s t rah pred odgovornos t jo (mentorji), - nepripravljenost na spremembe in ležernost ministrstva, - potrebno bi bilo določiti, koliko je študentova obvezna prisotnost, - posledice v primeru slabega dela študenta ali mentorja. Predlogi rešitev za še v predlogu neopredeljene pomisleke: - potrebno bi bilo določiti, koliko je študentova obvezna prisotnost (pre- dlog je 90 odstotkov), mentor vodi evidenco prisotnosti (odsotnosti pa morajo biti najavljene); - učna obremenitev profesorjev na fakultetah bi se zmanjšala: izgubo Didakta 194 23 ur bi lahko nadomestile hospitacije in ocenjevanje nastopov študentov po šolah; govorilne ure za študente s svetovanjem; sodelovanje z men- torji po šolah; - v primeru slabega dela študenta se mora ta obvezno udeležiti sveto- valnih ur pri profesorju didaktiku; - v primeru slabega dela mentorja ima študent možnost zamenjave: novega mentorja si izbere iz baze, ki jo vodi ministrstvo; - pretirana birokracija: evidence bi bilo nujno poenostaviti, pripraviti le enotne obrazce (osnova za štu- dentov portfolijo, mentorjeve evi- dence in opažanja). Sklep Šola stoji in pade z učiteljem! Če bo imela Slovenija boljše učitelje, bodo učenci, dijaki in diplomanti dobi- li boljše znanje, bodo bolj konkurenč- ni, podjetni in inovativni, predvsem pa bodo manj na državnih podporah. Upam in želim, da bi ta sprememba na ravni paradigme pomenila drago- cenost in ne problem. Družba vedno bolj tone v parcializacijo, ločevanje in neracionalnost, bistvo tega predloga pa je naravna ekonomičnost, povezo- vanje in sinergija. In kot nas uči zgodovina: uspemo lah- ko le s sodelovanjem. Za pomoč pri nastajanju tega predloga se zahvaljujem: - mojim sodelavkam: Damijani Kavčič, Barbari Topolovec Klanke in Anji Milošič - dr. Vesni Štemberger (PeF Ljubljana) in dr. Urški Sešek (FF Ljubljana), - številnim, ki so prispevali svo- ja mnenja in predloge v Facebook skupinah: Kakšno šolo hočemo Kje vas čevelj žuli – šolstvo? Razredni pouk – učitelji, Angleščina v 1. triletju, Učiteljice OPB, Vzgojitelj SI, Učiteljsko socialno omrežje, Creative_learning_cogniti- ve_processes. Časovni načrt z aktivnostmi in nosilci AKTIVNOSTI IN NOSILEC apr maj jun sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun MIZŠ razpis za mentorje zaključek razpisa nabor šol in mentorjev posredujejo fakultetam FAKULTETE izbor in informativno obveščanje mentorjev navodila za pripravo portfolija pedagoške prakse refleksije in izmenjave izkušenj ocenjevanje nastopov študentov po šolah govorilne ure za študente s svetovanjem MENTOR nastopi za študenta in analize učnih ur hospitacije pri urah študenta timsko poučevanje s študentom mesečna evalvacija dela s študentom polletno poročilo zaključno poročilo ŠTUDENT hospitacije in opazovalne naloge timsko poučevanje z mentorjem samostojno poučevanje samostojna priprava in izvedba dneva dejavnosti samostojna priprava in izvedba oddelčne skup. (5) samostojna priprava nastopa učencev na prireditvi načrt in izvedba ustnega ocenjevanja znanja učencev samostojna priprava pisnega ocenjevanja znanja učencev aktivno sodelovanje na govorilnih urah s starši izvedba dopolnilnega/ dodatnega pouka udeležba na KUZ, OK, in strokovnih aktivih (vsaj 1x) DODATNE MOŽNOSTI dodatne hospitacije in svetovanje enotedenske izmenjave – možnost alternativ možnost zamenjave mentorja