Politični ogled. Avstrijske dežele. Kolikor se vidi doslej, nima še grof Taaffe v drž, zboru večine za-ae in težko, če jo še dobode, kajti gg. poslanci so razdeljeni v tako različne stranke, da skorej ni mogo("'e misliti, na kaj, na katere reči bi se strnili v svoji večini za vlado in to, kar hoče ona doseči. No toliko je gotovo : če grof Taaffe ne spravi večine vkupe — Taaffe, ki mu je lehko biti dnes konservativnemu, jutri pa že liberalnemu, tedaj pač ne dobi več nihče vkupe večine v tem novem drž. zboru. Na vsak naSin dobimo pa torej novo vlado in — nove volitve in Bog zna, kake da bodo potlej, brž vse poprej, kakor proste. — Drugo leto začne ae nova doba za Dunajsko mesto, ko bode za celo mesto le eden, veliki mestni zastop in volitve v le-ta novi zastop izvrše" se že kmalu, kakor je podoba, že v tem poletji. — Predsednik višje dež. sodnije v Gradci, stari vitez Waser je dobil od miniatra za pravoaodje precej dolg noa zavoljo avojega ukaza, da ne smejo c. kr. sodniki voliti mož, ki niao za atari liberalizem t. j. za jude in njih nemake rep6ve. Ne vemo pa, bode-li pri njem to kaj izdalo; kakor ga mi poznamo, bode to težko. — Kakor sodimo iz drž. volitev naKoroškem, ne smejo tamošnji Slovenci obupati. Ce tudi še sedaj niso zmagali, vendar se vidi, da se slov. ljudstvo čedalje bolj zavčda svoje pravice in to daje upanje, da zmaga v kra.tkem, gotovo že pri prihodnjih volitvah. NemŠkutarija se je ondi že pač globoko zarila. — Na Kranjskem je pač že skrajni ča8 za to, da se postavijo trezni možje zoper malo lepo pisavo, ki ae vdomačuje v tamošnjih slov. listih. V reanici, grdo ae piše v nemških listih, ki so pri nas v službi nemškutarije, toda še grae se piše — v Ljubljani in to v imenu rodoljubja. — Kar zadeva slov. Primorje, izlasti pa glavno meato Gorico, upamo, da bode poalej manj kričanja v ,,Novi Soči", pa zato več dela, posebno na to, da 8e popravi škoda, ki je za alov. ljudstvo nastala vsled dolge razprtije pri slov. rodoljubih. Nič pa ne vemo, če bode to mogoče. — Lepo znamenje za to, da ao alov. rodoljubi v Tr stu složni, je izvolitev J. Nabergoja v drž. zbor; kakor eden mož so vsi stali za-nj in zato je zmagal, če so tudi Italijani na vse kriplje delali zoper njega. — Iz Istre prihaja tožba zoper tožbo glede na silo, katero je delala ital. stranka nasproti hrv. volilcem. Ni dvoma. da se ovrže izvolitev dr. Vergonettija. — V Dalmaciji so se volitve ravno izvršile; in je gotova v kmečkih skupinah zmaga na strani hrv. stranke. — IzHrvaškeni poročil, pa tudi menimo, da ni posebno veselih reči tam doli, dokler je ta ,,narodna" stranka na vrhu. — Kolikor se sodi, poatane v resnici kardinal Samassa ogerski primas, v Pešto pa mislimo, da ne pojde, ampak ostane v Ostrogonu, 5e tudi s tem ne vgodi ogerski vladi. — Po celi Ogerski so obhajali 15. dan marcija v spomin ustaje leta 1848. No to vam je lepo ! — Kam da se obrnejo poljski drž. poslanci, ali naa stran nemškoliberalne ali na atran konservativne stranke, to še ni gotovo, toda najbrž na stran, katero si izvoli grof Taaffe. Vunanje države. Papež Leon XIII. ao prelepo pismo poalali avstrijakim akofom, ko ao zborovali v zadnjem tednu na Dunaji. — V Rimu je na smrt zbolel Jerome Napoleon, tisti, ki je imel pravico na cesarsko krono francosko, ko bi kedaj mu jo kdo ponudil. Bil je svoje dni sovražil sv. cerkvo, sedaj pa je prosil za sv. zakramente umirajočih. — Italijanski delalci, ki so brez zaslužka, imajo v praznik sv. Jožefa veliko zborovanje v Rimu, ali kaj jim bode to pomagalo, ko ni dela v celi državi! — Francoski katoliki čejo se postaviti zoper pogubne postave, ki jih kuje sedanja vlada zoper katol. cerkev, po robu ter ne gledajo zanaprej več na to, ali bode to rodbini prejanjih francoskih kraljev po volji ali ne. To je modro, kajti tudi le-ta rodbina ni bila vselej hvale vradna, kar se tiče sv. cerkve. — Anglija ni še dognala postave, valed katere se pomnoži vojno brodovje, da-si je za-nj ondi velika potreba. — V Berolinu, glavnem mestu N e m 5 i j e, je umrl dr. Windhorst, mož polen sv. vere in vrl zagovornik sv. cerkve v nemškem drž. zboru. Ce8ar Viljein je poslal na njegovo rakev lep venec y znamenje, da spoštuje v njem pravega državnika in katolika. — Ruaija je pretrgala pogajanje s av. oSetom Leonom in in tako ne bode še v kratkem imenovanih več škofov, da-si jih je v Ruaiji velika potreba. — Pravi se, da ruski minister za zunanje zadeve, grof Giera, nima več zaupanja pri caru in da vzame zato že v kratkem slovo. — V Srbiji ne je izpremenilo miniaterstvo in izmed prejšnjih pride pa nekaj za poslanike v glavna mesta tujih držav, torej tudi brž ko ne na Dunaj. — Turčija ima sitnobo z roparji, ki so vdrli v Crnogoro in le ta tirja odškodnino od turkov, ker turske gospoake niao roparjem tega zabranile, da si bi bile lehko. — Iz Afrike se piše, da angleški vojaki ne samo ne odidejo iz Egipta, ampak ae le prodirajo globlje v deželo. — V Ameriki so vojske in sicer vChili, kjer ao ustajniki premagali vladne armade in bode torej vladi, republikanski vladi, treba odstopiti, toda veliko je vprašanje, če bode prihodnja boljša od nje. — V severnih deželab. Amerike zdi se jim že preveč naeeljenih tujcev in branijo se jih že sedaj s silo; izlasti Italijanov niao več veseli. Prišlo je v Chicagi že do krvavih pretepo v valed tega. Ali kaj čejo Italijani doma, kjer ni dela, za to pa tudi ne zaslužka? Smešnica 12. rGoapod", toži Smoletov Jnrij župniku, ,,goapod, dajte mi pomoči! Žena mi jo je potegnila iz doma in noče priti več k meni!" BNo", odvrne mu župnik, ,,le idi ponjo in daj ji lepo besedo, pa te uboga". ,,0j", odmaje Jurij, rui<5 ne pomaga pri njej. Vse sem že poskušal, iz prva sem jo prosil, poteni pa sem jo stepel, pa še le noče priti".