Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Dia j^tlSt 0^čOŠ šal Pred dnevi smo brali da se je JNS stranka reorganizirala. \ to svrho so imeli njeni voditelji različne sestanke, enkrat na Pohorju, drugie v Splitu in večkrat v Belgradu ter so končno izdali na narod proglas, ki smo ga brali v ..Jutru*. Kdor je ta proglas pazno čita] in razmišljal od stavka do stavka, je moral priti do prepričanja, da so vodje JNS stranke sedaj samo spoznali, da so že ob njeni ustanovit vi šli čisto napačno in Zgrešeno pot, da so morali zavreči v novem proglasu vse ono. kar so svojčas oznanjali kot strankino geslo in program. Nasprotno so pa sprejeli vse kar so svojčas preklinjali in radi česar so v svojih zmotah in napačnem nn\(luševanju preganjali ljudi, ki nmo mogli bili njihovih pOgrešenih nazorov. Politična zgodovina'Jugoslavije je silno pestra, smelo pa se lahko trdi, da takega političnega preobrata v programu ene stranke še nismo doživeli. Vsekakor pa je treba, da se učimo iz teh napak vsi. tako pripadniki JNS stranke kakor njeni principielni nasprotniki. Ta poskus na političnem polju mora biti memento vsem onim. ki hočejo v Jugoslaviji dobiti za eden ali drugi program vernih pripadnikov. Mi hočemo porabiti to priliko zato, da razmotrimo nekaj glavnih kriterijev prejšnjega in sedanjega, to je novega pr. grama JNS stranke. Brezdvomno je bilo nje najvažnejše načelo nacionalizem. Istega so pa hoteli izvajati elementi, ki so bili vse drugo, kakor trezni in mirno presojajoči ljudje. Oprijeli so se gesla nacionalizma večinoma le taki, ki so hoteli imeti od tega dobiček. Ne ugovarjamo, da je bilo tudi nekaj idealistov s poštenimi nameni: toda večina so bili ljudje, ki so hoteli prikrivati s tem različne svoje grehe in slabosti. Dosegli so s tem samo, da so temu nacionalnemu pokre-fu obrnili hrbet vsi trezno in resno misleči ljudje, ki so bili nekdaj z dušo in srcem za njo. Nacionalizem JNS stranke ni imel nobenih ideologov, temveč je tvoril samo mešanico razbčnih gest fašizma in hitlerizma. ter sum ni vedel, ali naj bi se imenoval v prikriti obliki z enim nli drugim imenom, ki bi več ali manj razodeval omenjene italijanske ali nemške nacionalne smernice — z eno besedo, nacionalizem JNS stranke je bil plagijat brez prave jugosloven-ske narodne miselnosti. Kdor hoče v Jugoslaviji ustvariti pravi dom oroden nacionalen pokrei, mora zajeti dušo naroda iz čisto drugih konstruktivnih smernic, kakor je to storila JNS stranka. V nasprotnem more taka zgrešena misel roditi samo zle posledice kakor jo bil slučaj v tem primeru. Vse ono. kar se je v dolgih desetletjih pred prevratom zbiralo v okviru nacionalnega jugoslovanskega programa. je bilo vsled napačnega načina izvajanja tega programa razkropljeno. Gospodje viri-listi JNS stranke bodo imeli dovolj posla, aa bodo zbirali vse te fragmete v eno idealistično nacionalno celoto, ki jo je tvoril nacionalni pokret Slovencev pred vojno. Prepričani smo. da so culi ti gospodje že dovolj pikrih opazk na ta račun. Druga (očka prvotnega programa JNS slranke je bila jugoslovanska državna miselnost. Tudi pri izvedbi te ideje so mogočniki JNS stranke postopali čisto napačno in sicer ravno radi tega, ker so hoteli preobraziti državo v smislu in v smernicah hitlerizma in fašizma, ne računajoč in upoštevajoč pri lom bistvo našega človeka, njegove mehke duše ter veliko ljubezni do popolne svobode, ki se izraža v politiki. Vodniki JNS stranke so domnevali, da se more. danes po t? telili združenja Srbov, lir vatov in Slovencev z istimi in enakimi sredstvi usmeriti človeka v lak napačen tok državne ideje. Ti gospodje niso pomislili, da jo bil Hitlerjev prednik Bismarck, Mussolinijev pa Cavour, ki sla dolge decenije varila Nemčijo in Št. 23. — Leto XX. — Kranj, dne 6. junija 19%. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjer trg St. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopi»e sprejema uredništvo do 6rede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletn* 10 Din, posamezna številka 1 Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto nauki [talijo. Pred vsem bi morali vedeti, da treba za uveljavljenje takih pokretov obzirnosti, ne pa bajonetov. Ob različnih prilikah se je celo v dobi največjega terorja svarilo posamezne voditelje JNS slranke, naj gredo druga pola, toda vse je bilo zaman. Spominjamo se še prvega občnega zbora te stranke, ki se ga je v Kranju udeležilo kakih 500 ljudi. Član odbora je tedaj javno in jasno protestiral proli načinu izvajanja strankinega programa. Povedal je v brk vsem navzočim, da je stranka šelj z dekretom ustanovljena in s tem še davno ni zasidrana v srcih posameznih namišljenih pripadnikov, in simpati-zerjev in da je torej treba treznega pridobivanja članstva in utrjevanja v prepričanju, da je strankin program dober in pošten ter vzvišen nad kakršnimikoli nasilstvi in samovoljstvom. Kmalu potem so se pojavili ljudje, ki so oznanjali ravno nasprotno miselnost in jo seveda tudi izvajali. Kakšen pa je konec tega lahko vidijo danes. Stranka je morala, prisiljena vsled napačnega izvajanja svojih načel, obrniti svoj program ravno v nasprotno smer in kakor svetopisemski Bileam blago-slavljati to, kar je svojčas preklinjala. Če so se v Kranju pojavili takoj v začetku opomini, je brezdvomno, da se je to zgodilo tudi v drugih krajih Slovenije in cele države, kajti splošen odpor proti strankini politiki, ki je rastel kakor morski val, jasno izpričuje nevoljo, ki jo je vzbudilo postopanje posameznih uzurpatorjev JNS stranke. Tretji kriterij starega programa JNS stranke bi bile njene gospodarske smernice. K temu lahko rečemo, da je bila stranka popolnoma brez vsakega gospodarskega programa. Bistvo tega programa je bila desorientiranost na vseh poljih in diletantstvo brez vsakega končnega cilja in smotra, golo eksperimentiranje na vseh področjih. To so najbolj kazali različni odloki od slučaja do slučaja in kar smo imeli V tudi v Kranju priliko v neštetih primerih opazovali. Ljudje, ki so zavozili svoja lasi na gospodarstva popolnoma, so hoteli imeti povsod končno in odločilno besedo pri izvajanju javnega delovnega programa. Tu ne mislimo toliko na Kranj, kakor na splošne prilike po celi državi. Posebna specialiteta te stranke in njenih režimov je ta, da se pri izvajanju javnih gospodarskih programov usiljujejo ljudje, ki nimajo v gospodarstvu veščih rok in nezdravih idej. Takim ljudem je pred očmi en-kral inflacija, drugič deflacija, tretjič državna posojila v luzemstvu in inozemstvu in vsemogoči gospodarski problemi med seboj tako zmešani, da jih sami sebi sproii ne morejo rešili. Ceirli kriterij starega programa JNS stranke je bil — če je ta označba prava, čisto tih in skrit, ker niso upali v nobenih izjavah 'in tolmačenjih programa z njim na dan. To je bila skrita domneva, da je jugoslovenska „raja" sposobna za kakršnokoli politično eks-ploaiaeijo. da ji je mogoče vcepiti katerikoli idejo, ne da bi kritično reagirala nanj. da jo je mogoče s perseku-cijami ustrahovali in z njimi konečno pripeljati narod v lak politični zaton, kjer bi gospodje maladorji zasedli in osigurali vse politične postojanke za dolge decenije. Res je. da naš narod ni za rabulistiko po španskem ali meksi-kanskem vzorcu, miroljuben je, vdan kralju in domovini, pa kljub temu je toliko ognjevite narave, da se je otre-sal JNS režima in programa nn vse mogoče načine, kar je v Sloveniji najbolje dokazal pokrei ..Boja" ali z drugo besedo ..borcev", ki so se v onih časih pod lo zastavo zbirali v ogromnih masah, dajoč očitne izraze svoji nevolji proti vladajočemu JNS režimu. 7,e leda j si mogli gospodje virilisli JNS slranke opaziti, da njihovo žito ne bo Slo v klasje in da bo prej ali slej konec onih načinov izvajanja njihovega programa, ki so vznemirjali celo zemljo. Da bolje predočimo, kako nesmiselna je bila domneva, da je naš narod sposoben za vsak političen eksperiment naj izvedemo primero, kako se je postopalo v dobi JNS režima z našim slovenskim človekom, bodisi v mestih bodisi na deželi, če ni trobil v rog, ki mu ga je nastavljal JNS program. Kako lepo se je pustilo v miru različne či-futske. nemške in madžaronske pijavke po Zagrebu in drugih hrvaških in srbskih mestih, ki so v tej atmosferi lepo drli narod in delali v vsakem ozi-ru kar so hoteli. Njih ni nihče sumničil, tla bi bili protidržavni ali protipartij-ski. samo če so žrtvovali par tisočakov, ki so jih prej izmozgali iz trpečega naroda, ki ga je davil JNS program. Ce ta primera zadosti ne osvetljuje načina izvajanja JNS programa, potem ne vemo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi spregledali slepci. Naš slovenski človek, ki je žrtvoval za domovino kri in imetje, pa naj si bo v eni ali drugi obliki, ki sploh ni dovzeten za kakršnekoli pocestne kravale, še manj pa za kako resno akcijo v protidržavnem smislu — je bil objekt denunciantov, objekt najrazličnejših ^3umničenj in podtika-vanj. Oni krivokljuni inadžaronski in nemški židje pa, ki so ta narod drli po mili volji, so bili izločeni od vsake najmanjše kontrole v kateremkoli pogledu. Umevno je, da tega narod ne more nikdar pozabiti in da bo za večne čase odklanjal vrnitev takega načina izvajanja političnega programa. JNS stranka bo s svojim novim programom brezdvomno dobila nekaj pripadnikov, ker je še vedno nekaj ljudi, ki mislijo, da so ta gesla edino zveličavna. Domnevajo namreč, da je v izvajanju tako-imeuovanega nacionalnega programa, rešitev države. Oni so sicer v zmoti, toda ta zmota jih ne bo motila, ker jih tudi ni izučila zmota v načinu izvedbe prvega strankinega programa. Oni pozabljajo, da se more ustvariti veliko nacionalno državno zgradbo samo z miselnostjo popolne demokracije in kontrole nad vsokterim javnim gospodarstvom. V nepristranosti. v odkritem jasnem javnem gospodarstvu, pa ne v zakulisnih mahinacijiah, je narodova rešitev. 1 Prav bi bilo, če bi voditelji JNS stranke tudi ta del fašističnega ali hit-lerjanskega političnega programa bili pričeli izvajati od vsega početka. Ko bi bili začeli pri tem delu, potem morda ne hi bilo izključeno, da bi počasi uspeli tudi z ostalim delom programa in da bi si tako osvojili velik del naroda. Ker pa so zastavili na napačnem koncu, jim je izpodletelo vse in so se onemogočili za vedno, tako, da so danes lahko prepričani, da ne bodo ne s starim in ne z novim programom nikdar pridobili večjih mas, nasprotno pa so za vedno diskreditirali sami sebe, svoje principe in pokrete. I S tem smo v zelo obzirnih besedah analizirali zmote, ki so bile storjene na podlagi starega JNS programa. Prihodnjič pa bomo razčlenili novi program, ki naj bi bil v bodoče vodnik oživljene JNS stranke. Tabor v Mengšu. V nedeljo ?. junija 1936 pridite vsi na SLOVENSKI TABOR V MENGEŠ, ki se bo vršil za proslavo majniške deklaracije in v spomin proslav za 60- letnico dr. A. Korošca. 1. Ob 9. uri sv. maša. 2. Ob 10. uri slavnostni sprevod. 3. Zborovanje na trgu. Po zborovanju bo ves narod skupno zapel pesem „Hej Slovenci". NA TABOR BO PRISPEL VODITELJ SLOVENCEV NOTRANJI MINISTER G. DR. A. KOROŠEC. Prišel bo SLOVENSKI MIN. G. DR. M.KREK in še drugi člani kraljev, vlade ter BAN DRAVSKE BANOVINE G. DR. M. NATLAČEN. Vse udeležence ki bodo sodelovali v sprevodu, prosimo, da se v interesu reda točno držijo navodil rediteljev. Proslava v Šmartnem pri Kranju Prosvetno društvo v Šmartnem pri Kranju izvrši slovesno blagoslovitev društvenega prapora s celodnevno prireditvijo na dan 21. junija v farni cerkvi in prostorih Šmartinskega doma. Na predvečer 20. junija ob 9. uri zvečer bo podoknica kumici gospe Šifrer-jevi, na dan 21. junija ob 8. uri zjutraj pa pred Šmartinskim domom zbirali šče gostov, narodnih noš, članov društva in ostalega občinstva. Ob pol 9. uri odhod izpred Šmartinskega doma v cerkev, nato sv. maša s slavnostnim govorom g. dr. Franca Ks. Luktnana, predsednika Prosvetne zveze. Po sv. maši v cerkvi blagoslovitev in razvitje društvenega prapora. Po blagoslovitvi se razvije sprevod po Stražišču. Po sprevodu na vrtu Šmartinskega doma slavnostni govor g. dr. Albina Smajda in zabijanje spominskih žebljev. Popoldan ob 2. uri popoldanska služba božja v cerkvi. Ob 3. uri na vrtu Šmartinskega doma prosta zabava in sicer: petje, simbolične vaje, šaljiva pošta itd. Ob 9. uri v dvorani dramatični prizor, zgodovinska igra v 5 dejanjih „Upor Bohinjcev". Vsa sosedna bratska prosvetna društva se vljudno vabijo k sodelovanju pri teT slavnosti s svojimi zastavami in po možnosti v narodnih nošah, da tako dostojno proslavimo to slavnost, ki je prva po na novo oživeli Prosveti. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. ODBOR. Punktaši" rušijo državo vi Kranjski okraj ima v izvršilnem odboru ..pomlajene" JNS za dravsko banovino kot zastopniku moža, ki bo gotovo izpolnil nade in željo „stotisočev" svojih bivših volilcev. Saj se je mož vedno Se izkazal dobrega srca in vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Slučajno nam je prišel v roke dokaz za vse to, pa ga v eeloti tudi priobčujemo. Čitateljrm pn prepuščamo, da si sami najdejo potreben komentar. Tu dokaz je sledeče pismo: Obl. monopolsko nadzorništvo v roke direktorja gospoda inženirja Senečiča Zagreb. Priporočeno Tržič No. 662. Zelo snošlovani gospod direktor! v Tržiču je vsled smili vojnega invalida Megusarja Mihaela na razpolago trafika na Ljubeljski cesti. Za pode- litev trafike sta istočasno prosila Ci-ler \inko in Jezerc Antonija (dolgoletna prodajalka v trafiki pokojnega Megusarja in njegova dedinja — bašti-na). Jezerc Antonija je silno siromašna, ki ima preživljati mater in otroka. ( iler Vinko, ki je lažji vojni invalid in fanatičen pristaš punktašev je še pred njo vložil prošnjo za podelitev trafike, plačal preostalo zalogo tobaka pri oddelku finančne kontrole v Tržiču in takoj (z dovoljenjem oddelka finančne kontrole Tržič!!!!) otvoril trafiko v povsem drugi hiši kot je bila trafika pokojnega Megusarja. Dovolil si je celo predrznost, da je ml nesel napisno tablo trafike itd., ki je bila last pokojnega Megusarja in kaiero je dedtovala gori omenjena Jezerc Antonija in je napisno tablo kljub protestom Jezerčeve STRAN 2 vzidal na «vojn novo še neodobreno in nedovoljeno trafiko. Jasno je, da Ciler Vinko brez vednosti oddelka finančne kontrole Tržič- vsega tega ne bi mogel delati. In ako je Jezerc Antonija isto časno prosila za trafiko kot (iler, imu vsaj ista prava do trafike, tem bolj. ker proti Jezerčevi ni nikakih pomislekov, medtem ko proti Ciler Vinkotu obstojajo, (iler Vinko je bil odpuščen iz državne službe (kot služiielj državne meščanske šole Tržič) radi izpadov proti ravnatelju in nadrejenemu osobju in radi nedostojnega obnašanja proti predstojnikom in pa iz razloga, ker je fanatičen pristaš punktašev. Ciler je namreč v svojstvu kot funkcionar zadruge invalidov v Tržiču, invalidskega udru* ženja in /veze bojevnikov odkloni! podpis organizacije v lldanostni izjavi Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. (leta 1932) ko je Slovenija zbirala podpise za udanostno izjavo kralju, i ako zadržanje gotovo kaže protidinastično prepričanje Cilerja in ne zasluži posebne naklonjenosti državne obiasli, kot mu jo izkazuje oddelek finančne kontrole v Tržiču, Zal pa so nekateri uslužbenci tukajšnjega oddelka finančne kontrole sami fanatični pristaši punktašev, kar so ob vsaki priliki javno pokazali in zato gredo Ciler.)u tako na roko. Nikakor pa ni v redu. da dopuščajo višje državne oblasti, da vživajo pomoč države ljudje, ki so proti naši državi, ki jo ob vsaki priliki rušijo! Jaz sem v razpravi v budžeiu in finančnem zakonu 1934-55 javno v parlamentu opisal delovanje starejšine oddelka finančne kontrole v Tržiču Brate Leopolda in odločen sem, magari uporabiti vsa sredstva in pozvati na pomoč vse poslance in senatorje dravske banovine, da se v stvari proti pregledniku finančne kontrole Brale Leopoldu nekaj ukrene in ga premesti v kraj kamor spada. Naš sir. Gorenjske mlekarske zadruge v Naklem, poznane zaradi raznovrstnih dobrih mlečnih izdelkov, so sedaj začele izdelovati, kol posebno specialiteto, še nov sir pod imenom ..Kranjski sir*. Ta sir se prodaja v izredno primerni obliki, v okusnih škatljienh, katere so okrašene z zelo posrečeno sliko Kranja. Hvale vredno je dejstvo, da se je podjetje poslužilo domačega imena in slike, ker se v sličtiilt slučajih žal preradi poslužujemo tujih Prosim Vas zelo spoštovani gospod direktor, da vpoštevate prednje navedbe pri podelitvi trafike na Ljubeljski Cesti v Tržiču in predvsem vpoštevnle prošnjo Jezerc Antonije. Ona je poštena slarejšu ženska, siromašna, ima družino, je dedinja po Megušarju, dolgoletna prodajalka v trafiki, posla vajena, vljudna je z ljudmi, ki jo imajo radi in pri njej raje kupujejo kot drug je. Vem, da oddelek finančne kontrole predvsem priporoča prošnjo (ilcrja zato sem opisal razloge, zakaj ga pri poroča. Uverjen sem, da se boste na moja pojasnila ozirali. Blagovolite sprejeli zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja Ivan Lončar. 1. r. narodni poslanec. Tržič. 18. 3. 1934. G. Brate Leopold je sedaj uradnik finančne kontrole v Belgradu. kjer zadovoljen vrši mojo službo, čestitati mu moramo samo k okol-nosti. da mu ..kot punktnšu. ki ruši to državo" to pismo in zavzemanje narodnega poslancu ni direktno škodovalo. imen. Brez dvoma b<> s tem ime Kranjui postalo širši javnosti še bolj znano, ker je oblika in kvaliteta sira sposobna tudi /a oddaljenejše trge. Obenem opozarjamo na oglas v našem listu. Na drž. realni gimnazijk v Kranju se više izpiti po sledečem redu: Od 2. do 16. juniju privatni izpiti. 12.. 15., 14. junija pismeni višji tečajni izpit i?., is., to. junija ustni višji tečajni izpit. 20. juniju pismeni nižjo tečajni izpit. 22., 23., 24.. 25, juniju ustni nižje tečajni izpit. 2(>. junija sprejemni i/pit /o redne učence. Novo poštno poslopje v Kranju. Iz zanesljivega \ ira smo izvedeli, du se poštna uprava resno bavi z vprašanjem gradim novega in piepotrebnega modernega poštnega poslopja v Kranju. Tudi državni kredit za zgradbo je že zagotovljen. Poštna uprava zahteva od občine le, da preskrbi primeren prostor ter gn prepusti poštnemu erarju brezplačno, Ker jc že prejšnji občinski odbor svojčas določil primeren gradbeni prostor za pošto in ga ponudil poštnemu erarju brezplačno, upamo, da si bo tudi sedanji občinski zastop, ki je dobil pred-kratkim tozadevni poziv od poštnega erarju. brez vsakega odlašanja takoj osvojil /« svojčas strnjeni sklep ter tako omogočil, da bomo še letos dobili v Kranju novo poštno poslopje, Mlad) gospod! K buret, tropicalin ali lahki letni obleki rabite najnovejši peresno lahek letni klobuk. Dobite, ga za Din 38.— in 45.-..I'ri llinkotu" v novi trgovini pri farni cerkvi v Kranju (Pod kostanji). Knjižica o raku. Društvo za proučuvunje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjiižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raku in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgornjemu spoznanju le bolezni. Knjižica bo spisana tako. da bo vsakemu razumljiva. Kdor že sedaj naroči knjižico, naj vpošlje obenem z naročilom Din 6,— Pozneje bo cena znašala Din 10.— Naslov za naročila: Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani, Stnrn pot št. !5. Dogodkih zadnjih tednov na Goricah, Smledniku in drugih krajih, ko so delemižni brezposelni divjali in ogrožali varnost prebivalcev, Tedenske novice Važno opozorilo! Mnogim smo poslali naše srečke, ki pa jih do danes šc niso plačali. Žrebanje se vrši v nedeljo dne 14. junija. Srečke, ki niso plačane bodo neveljavne. V interesu vsakega, ki ima srečko je, da jo plača vsaj do 14. junija. Kupujte srečke ! Cena Din 6* -. Gasilska četa Kokrica. Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) JOŽKO ZABRET, TOVARNAR IZ BRITOFA PRIPOVEDUJE: Da ne bo treba njegove arestantovske zgodovine dvakrat popisovati, naj tu priobčim vse njegovo poročilo, kakor ga je podal takrat in kakor ga je kasneje spolnih ko se je vrnil po dva me sečnem zaporu domov: ..Tudi v Predosljah smo nameravali prirediti dr. Koroščevo proslavo v obliki akademije, na predvečer njegovega rojstnega dne pn zažgati velik kres na prostoru pred župniščem. \ ta namen se je že par dni prej zbiral za to potrebni material in lahko rečem, da lakega kresa kol li sti večer Predoslje še ni videlo. Popoldne, pred zažiganjem kresov, sta se zlgasila pri meni dva orožnika in mi povedala naročilo sreskega načelnika, da so kresovi prepovedani. Tvekel sem jima. da to prepoved sicer vzamem na znanje, toda jamčiti jima ne moreni.da bi kres v Predosljah ne gorel. Takoj sta šla v Predoslje in začela poizvedovati, kdo zbira malerial in kje se bo kres zažgal. Začela sta grozili fantom, tla bodo aretirani, če bodo zažgali kres. Naši fantje, vedoč. da so jim za vsakim korakom orožniki, so kljub temu organizirali vse predpriprave za kres in zvečer je gorelo v fari Predoslje 14 kresov mesto enega. To je bil rezultat prepovedi za kresove. Smešno je bilo gledati orožnike, ko so preganjali fante od mest. kjer je gorel kres, a takoj se je vžgal kres na drugem kraju in zopet so jih preganjali od tam. Ta teater se je vršil skoraj 3 nre in orožniki so begali sem in lja. a navalu navdušenja med ljudstvom niso mogli do živega. To je bil uvod sumuičenja. da sem protidrža-ven element, da sem ivzdiralec države in nvrstili so me v kategorijo državljanov tretjega razreda. Za dne 22. maja 1932 je bil sklican politični shod poslanca Mravljela na Primskovem. Na ta shod sem šel z nameno. da zveni, kaj bo poslanec Mravlje povedal in kako se bo sploh shod vršil. Podrobnosti na tem shodu so že znane. Zakrivil nisem ničesar drugega, kot to, da sen mirno prišel na shod in mirno odšel domov. Po tej nedelji so sledile aretacije Brodarja, Umnika in svetnika škerbea. Ljudstvo je s strahom gledalo, kaj se bo še zgodilo. Te dneve po tej zgodovinski nedelji, ko je bil shod tudi v Šenčurju, se je začelo šušljati, da bodo aretirali tudi našega gospoda kaplana Pogačnika in mene. Dopoldne, dne 2?. maja 1932, je prišel k meni sedanji komandir tržiške orožniške slanice Vidic v spremstvu še enegu orožnika in mi rekel, da želi okrajni glavar z menoj govoriti o neki zadevi. Prosil me je. naj grem z njima. Ko sem se pripravil in od domačih poslovil, me je prosil, naj se peljemo z avtomobilom v Kranj, da ne bomo vzbujali prevelike pozornosti. To njegovo prošnjo sem seveda odklonil in mu rekel, da meni ni prav nič nerodno ili peš v Kranj v spremstvu 0-rožnikov. To jima je bilo zelo neprijetno in vsled tega sta me peljala najprej v Predoslje. kjer so čakali že 4 orožniki, ki so med tem časom že aretirali gospoda kaplana Pogačnika. Jasno je. da je bilo v Predosljah zbrano polno ljudsiva in da je gledalo na pravkar vršeče se dogodke, (i. kaplana Pogačnika so odpeljali iz Predoselj po nekih slezah čez ilovko v Kranj. Mudilo se jim je po tako zelo. da g. kaplan ni mogel vzeti s seboj niti klobuka. Mene so pa peljali po nekih drugih potili skozi Rupo v Kranj. Ko sva oba odhajala v senci bajonetov iz Predoselj. je začelo tako v farni cerkvi, kakor t ud i v vseh Ireh podružnicah zvoniti. To je orožnike iako podžgalo, da so begali sem in tja, da niso vedeli, na kakšen način in po kateri poti naj bi naju čimpreje spravili v Kranj. Vsled tega so uporabili vse mogoče steze po polju in so z nama tavali sem in tja. snnio. da bi zabrisali sled za nama in da ljudje ne bi šli za nami. Pripeljali so me srečno v Kranj in ine zaprli v eno izmed sob. kjer so stanovali orožniki. Komandir Vidic me je po prihodu v Kranj obdolžil, da sem jaz dal naročilo za zvonenje po cerkvah. Rekel sem mu. kako more to trditi, ko je bila o rožniška patrulja vendar ves čas ob moji struni, šele po prihodu v Kranj me je v imenu zakona aretiral in rekel, da je storil s tem svojo dolžnost. Popoldne islega dne pa sem opazil, da je v sosednji sobi zaprt g. kaplan Pogačnik. Nadalje sem ugotovil, da je v drugih sobah zaprt tudi Lojze Zubrel. končno so pa pripeljali še Lojzeta Hijo. Proti večeru, ko so orožniki videli, da rabijo sobe zase. so nas vse štiri spravili v eno sobo s pripombo, da ne smemo nič med seboj govorili. Ob šestih zvečer je prišel čas za odhod na vlak in vse štiri ..zločince" so nas peljali v spremstvu šeslih orožnikov na kranjski kolodvor. Preskrbeli so nam poseben kupe in v spremstvu orožnikov smo se odpeljali proti Ljubljani. Prvikral v življenju sem se peljal zastonj po železnici in (o je bil zame tudi svojevrsten dogodek. V Ljubljani so nas najprej peljali na policijo, od tam pa po dolgem čakanju v policijske zapore na sodni jo. Po običajnem pregledu nas „zločincev". ki je za tak sprejem obligaten, so nas porazdelili po sobah. O, kakšno presenečenje, ko so g. kaplana Pogač- nika. Lojzeta Zabreta in mene porinili v celico, kjer je že sameval gospod svetnik Škerbec. Loj-zela llijo pa so porinili v celico, kjer so bili zaprli akademiki. Da smo se imeli veliko pogovorili, o tem ni dvoma in lega ne bom na široko popisoval. Drugi dan so nas seveda razkropili in mene dali v celico samico, kjer sem se lahko pripravljal na zagovor, šele čez nekaj dni so me poklicali k zasliševanju in lam sem seveda šele zvedel, zakaj sem moral iti v zapor in česa sem bil obdob /en. Lažni in zločinski ovaduhi so mi naprtili goroslnsne krivice: Očitali so mi. da sem priredil dva sestanka, na katerih sem se dogovoril s fanti, da bomo šli razbijat shode na Pritnskovo in v Šenčur. Da sem organiziral kresove, ki so bili prepovedani. Da sem razdelil brezplačno 4-.000 zelenili kravat. Da sem razbil shod na Primskovem. v Šenčurju, Predosljah. Preddvoru in Podbrezjah. Da sem priredil shod na Visokem in govoril proti - državno. Da sem bil v pismenih in telefonskih stikih /. Mussolinijeni. Da sem vsak večer lelefoniral .Mussoliniju in se z njim razgovarjal glede odcepitve Slovenije in priključitve le-te k Italiji. Za vse to sem bil osumljen in radi tega aretiran in ne veni kolikokrat zasliševati. Najprvo dvakrat ali trikral od policijskega svetnika Pi-stevška. nadalje trikrat od sodnika Kranjca in nadalje po dolgem času od sedanjega podpredsednika apelacijskega sodišča Ciradnika. Po ()"> dnevih življenja v zaporu — p. ..navijali so me sem in tja iz celice v celico — me je poklical k sebi sedanji podpredsednik apelucij-skega sodišča Gradnik in mi povedal, da niso mogli najti proti meni nikake osnove, da bi me mogli obtožili izmed zgoraj navedenih sumničenj. \sled tega me izpušča na prosio iu me svari, naj se v bodoče nikar ne vtikam v politiko. Torej po tolikih dnevih zapora sem zopet zagledal prostost. ^ čakalnici me je že težko čakala žena, kajti vsi dnevi mojega zapora so bili zanjo in za našo družino dnevi trpljenja, zame pa dnevi premišljevanja in pokore. Naša arestanlovska pesem položaj moje družine tako opeva: V Britofu vila sameva, tovarna za olje stoji, lastnik pa v ječi prepeva, mu Milka doma se solzi. »GORENJEC« ~ STRAN 3 imajo kakor izgleda zvezo tudi z dogodki v Kranju pretečem petek. Brezposelni, ki ga je zadnja številka našega lista zelo razburila, je dejansko napadel osebo, ki pa ni imela nobene zveze z Člankom »Denarnica — potepuh". — Preiskava za tO stvar je v teku, zato zased..j ne moremo še ni2 natančnega poročati, Moramo pa pripomniti, da se meščani zelo razburjajo, ker je neki gnsrod izjavil, da ..je bil to prvi kamen, ki se je sprožil" in da se boji. da bodo „tenut sledili še drugi." — \ se to daje povod /a upravičeno sutnnjo, da so vsi ti dogodki v medsebojni zvezi in da obstoji družba, kateri je zelo mnogo do tega, da ustvarja razburjanje med prebivalci. Družba seveda za to koristi osebe, ki uživajo n,"-no popolno zaupanje in podporo. Wanderer lahko' motorno kolo, modeli 1936, športna oblika; pravkar dospeli Motor 100 ccm Sachs, '/*HP, Tank 7 J, športno krmilo, elektr. razsvetljava, lepo zeleno lakiran, porabi ca 21 bencina na 100 km. Brzina 60-65 km na uro. Takse prost - kompl. D G.000"-. Isti model s tachometrom D 6.250--. Zahtevajte prospekte. IVAN 8AVN1K - KRANJ Strokovno združenje strojarskih pomočnikov v Kranju priredi dne 7. junija ob 3. uri popoldne na Laborah pri g. Drakslerju veliko vrtno veselico v korist onemoglim članom. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je s svojim odlokom razrešil nadaljne dolžnosti vse člane predsedstva in vse svetnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani . G. minister pa je z istim odlokom postavil za komisarja te zbornice dr. Franca Logarja, inšpektorja pri kr. bonski upravi dravske banovine. Prosvetno društvo v. Kranju priredi v nedeljo dne 14. junija izlet na Gorenjsko. Iz Kranja se odpeljemo z vlakom ob I. uri popoldan do Žirovnice, tam si ogledamo elektrarno in gremo peš do Begunj in v Drago nad Begunje. Vrnemo se zvečer s turistov skim vlakom. A si člani in članice kakor tudi prijatelji društva ste vabljeni, da se tega družabnega izleta udeležite. Zbirališče ob pol 1. uri popoldan na kolodvoru. III. veliko razstavo mulih živali je priredil ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju", v dobrem letu svojega obstoja. Razstavljene so bile različne vrste malih živali, kakor sanske koze, jezerske ovce. Častno so bili zastopani razen drugih angorski kunci, beli in modri dunnjčaiii, sivi in beli orjaki. Nadalje številne kokoši, med ptiči naj omenimo fazane1, kanarčke papigice. Posebno lep vtis je napravil pav samec s krasnim repom. Razstavljena je bila tudi literatura, statistika in razni predmeti, tako, da je vsak lahko spoznal nalogo omenjenega društva. \ zorno iti poučno, za vse brez. razlike stanu in starosti, je bila prirejena ta razstava, kraljeva banska uprava in kmetijski referent iz Kranja sta pomagala vnetim članom do uspeha. Razstava se je vršila od 17. do vključno 25. maja. Obiskali so jo iz. mnogih krajev Gorenjske in tudi iz Savske banovine. Vsak j*" občudoval in se zanimal za živalce, in bil je vsak nad vse zadovoljen. Člani so podali precej posameznih živalic in dobili novega ognja za bodočnost. Se bolj bodo propagirali za smotrno rejo živali, ki je tako važna in koristna. Obenem imajo polno novih načrtov za predavanje vsepovsod. Orig. angleški in češki kamgarni Najmodernejši štofi za letne športne obleke - Ivan Savnik -Kranj Oglejte si brezobvezno našo veliko zalogo! Zahtevajte vzorce! Zopet novica s NOGAVICE Otroške Din 2S,-Moške Din 250 Ženske Din 3'-itd. PRI „H IN KO TU" v novi modni trgovini pri farni cerkvi v Kranju Pogumno naprej po pričetem delu! Društvu želimo, da deluje pogumno v korist članom in narodu. Gen j. občinstvu pa priporočamo, da ga podpira v njegovem delovanju! Nov gospodarstvenik na vidiku! Vsa Slovenija se je čudoma izpraševula. kako se bo izteklo zborovanje JNS zu dravsko banovino. 9e bolj pa so se zanimali za izid Kranjčani. Saj se je do sedaj smatral Kranj za trdnjavo JNS, ki stoji trdo in nepremagljivo kot varuh načel in metod delovanja te tako ..važne" in slovenskemu narodu ..priljubljene" stranke- Toda sledilo je veliko razočaranje! V izvršilni odbor stranke za dravsko banovino ni bil izvoljen noben zastopnik mesta Klanja. Hudobni jeziki govorijo, da bi moral kranjski okraj dati zastopnika, ki naj bi bil ekspert /a gospodarska vprašanja, obenem pa sam preskusen gospodarstvenik z velikim obzorjem. JNS-arji mesta Kranja na svojem imp izantnem zboru (bilo je vsega reci in beti 6 ljudi) niso mogli izmed sebe izbrati človeka, ki !.■! imel vse te lastnosti. Zato so to čast. čeprav neradi, morali odstopiti Tržiču, čigar zastopnik bo prav gotovo kot odličen gospodar in preiskušei) ekspert v vseh trgovskih in gospodarskih vprašanjih z ttspebom zastopal interese krnnjs' ega okraja. Ze njegova oseba in tudi zasebno g i- spodarsko delovanje so gotovo velik porok, da se bodo nade naših milih someščanov *udi uresničile. Mi jih pu samo — obžalujem;! Farna knjižnica posluje redno vsak četrtek od pol 7. do pol 9. ure zvečer v Ljudskem lomu. Poslovanje ob nedeljah v bodoče odpade. Knjižnica ima obilo dobrih knjig in jo vsem toplo priporočamo! Botri in botrice Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur, zlntnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem ivan Levičnik Kranj — Jesenice Kupujem staro zlato in srebro I Ob stoletnici tržiške farne cerkve 1836 — 1936. Glavni oltar farne cerkve v Tržiču. Izruz.il se je nekdo, da smo Tržičani ljudje, ki ljubimo pobožnosti in slovesnosti. Vsi rudi priznamo, da je to res. Po vrsti so se zadnja leta vršila različna praznovanja. Nobena stvar pa ni segla tako globoko v versko življenje naše fnre kot stoletnica naše farne cerkve. Vsi stanovi so se lepo udeleževali duhovnih vaj ter očistili in posvetili svetišče svoje duše. Tako bo EttBanja slovesnost le zunanji izraz noše poživljene vere in ljubezni do Boga in Ger-kve. Noši predniki so to dvoje najbolj čuvali in to dedščino smo od njih prevzeli mi, njihovi potomci ter jo hočemo ohraniti vse svojie žive dni ter očiščeno in pomnoženo zapustiti svojim naslednikom. Tujci o Tržiču rudi govore. Poznajo nus pa ne, ker sodijo le po videzu. Zato velikokrat zgreše resnico. Mi smo ponosni, du smo Tržičani. S tržiškim pesnikom V. K.urnikom čutimo: Delavnost in vera kitr Tržič podpira sta lastnosti dve, do današnjega dne. Kot zvesti Sinovi se hočemo skazut, se imena nikoli ..Tržičun" sramovat: Dokler nam srce bije gorko, dokler nam sije jasno oko! Četudi ni pri nas znamenitosti, kot se drugje dobe, življenja svojega ne zamenjamo z nikomer. Tržič je samo eden. To je držalo nekoč in drži danes. Mlajši rod se sicer v marsičem loči od starega, a enega ne bo nikoli nihče očital, da ni resnice v pesmi: kot gnezdo ptič jaz ljubim Tržič. Takšni smo Tržičani. Svet zase. Okoli in okoli mesta se dvigujo griči in gore. Zakrivajo nam sonce po zimi. Ne poznamo širokih truvni-kov in velikih vrtov. Kakor v kotlu leži naš kraj, a ta kotlina kaže že vsakomur, kdor pride k nam, da tu živi ljudstvo enih običajev, ena ljubezen, eno trpljenje, ena družina. Nikamor se tako rekoč ne vidi drugam kot kvišku, proti nebu. Pot navzgor nam kažejo naše cerkve, nuj bo to cerkvica Sv. Andreja na trgu ali sv. Jožefa na gričku, v največji meri pa naša ljubljena farna cerkev, odkoder izhaja spodbuda za spodbudo, tolažba za tolažbo, nauk za naukom, svarilo za svarilom že polnih «to let. Stoletja in stoletju je že tako. Ze v 13. stoletju pred 600 leti torej —, je stala na mestu pri sedunji farni cerkvi kapela sv. Magdalene. V 16. stoletju so potrebe zahtevale večjo cerkev. Sezidana je bila v gotskem slogu ter je stala na istem mestu kot danes naša; posvečena 'je bila sveti Trojici in Materi božji. Dvakrat je ta božja hišu pogorela. Za četrtino farunov j,e bila čez čas premajhna. Na spodbudo in zahtevo graškega nadškofa 1. 1775. so se odločili 1807. za zidavo nove farne cerkve. Z delom je pričel naslednje leto takratni župnik, ki je bil — znamenito — daljni sorodnik sedanjega župnika g. Ant. Vovka. — Valentin Prešeren. Požari in vojne so ovirale to požrtvovalnost. Vsi farani pa so složno kljubovali razmeram ter eni z delom drugi s podporami v denarju ali z drugimi dajatvami dalje gradili. L. 1815. je kranjski dekan Auguštin Sluga cerkev blagoslovil, toliko da so smeli v njiej maševati. Slovesno posviečenje je pa izvršil 21 let pozneje — dne 12. juniju 1836 — ljubljanski knezoškof Anton Alojzij: Wolf. Po zunanjosti naša farna cerkev nima kaj posebnosti, Taka je. kot druge. Dolga je 32.75 in, široka le It m. Nad oltarno mizo se dviga mogočen nastavek, ki v svojem zgornjem delu kaže Boga Očeta in Sina. Sveti Duh je v posebni rozeti nad glavno oltarno sliko, ki predstavlja Marijino oznanenje. V kupoli je nu-slikan prizor, kako Mozes prinaša Izraelcem z gore Siii. uri zjutraj, ter se bodo vrstile ena za drugo. Zadnja tiha sv. maša bo ob devetih. Otroci imajo svojo mušo ob osmih, list \i jim prihaja rado slabo, naj gredo h katei Irugi maši. ko bo manj ljudi. Ker je bilo pred desetimi dnevi šolsko sv. obhajilo, naj starši gledajo, da prejmejo otroci sv. R. T. še ta dan. kakšno minuto pred 10. uro gre duhovščina k župnišču v slovesnem vhodu v in okoli cerkve, nakar sledi pontifikuliiii slovesna SV. maša g. prosta in Škofovega generalnega vikarja mil. g. Nadrubu lgn. Pred sv. mašo govori g. dekan Skerbec Matija. Akademija Kal. prosvetnega dela bo točno ob 16.I> v dvorani na Skali. Vrata bodo takoj ob začetku zaprta, da zapozneli udeleženci ne bodo motili radio prenosa, Zato bodite obzirni in točni. Reditelji bodo morali biti neizprosni. \ vednost vsem moramo povedati, da so vstopnice že vse rezervirane. Ob 8. uri zvečer so slovesne pete titan i je M. B. z ljudskim petjem. Tisti, ki ne bodo mogli v cerkev naj se zunaj dostojno vedejo. Procesija gre po mest ti s srebrnim kipom M. B., ki ga bomo spremljali z lučkami v rokah. Okna bodo okrašena in razsvetljena. Zastave raz-obešene. Iz naših src in grl pa se bodo dvigale v noč proti nebu znane pesmi ob spremljavi godbe. Ob povratku kratek govor mil. g. prosta, posvetitev župnije Kristusu Kralju, slovesna zahvulnicu in blagoslov z Najsvetejšim. Ce bi bil dež se seveda procesija ne bo mogla vršiti, se bomo pa v cerkvi bolj stisnili. V ponedeljek se začno ob pol 6. uri velike bilje, ob 6. uri sv. maša 2 leviti za vse pokojne farane in dobrotnike, nato na pokopališču li-bera. Radio bo prenušal nekatere točke naših slavnosti. Kdor ne bo mogel v cerkev ob 10. uri, bo slišal pridigo in sv. mašo domu ali pri sosedovih. Seveda nedeljsko dolžnost mora vsakdo opraviti v cerkvi. Po radiju biti pri sv. muši, ne velja. Koncert godbe v opoldanskih urah boste menda prav tako slišali domu po radiju. Tudi akademijo ob 16.19 bo prenašal radijo. Če ne boste-videli, boste saj slišali vso to proslavo, ko v dvorani ne bo prostora. Kdor prej pride, prej melje, čeprav bi radi vsem ustregli, če bi se dalo . . . ŠKOFJA LOKA Dobil sem, od neznanega Skofjeločana ali Škofjeločatike. — kaj vem—- dopisnico, v kateri se neznani pisec obrača neme, da bi začel preganjati (poleg jetike) tudi prah po šikolji Loki. Pravi, da imamo toliko prahu! Saj ima prav. Toda moje moči so v tem oziru precej omejene. Ali naj jaz škropim? Pred svojo hišo bi še, če bi jo imel. Ce bi bil vsaji občinski odbornik! Ju potem bi še bilo kaj! Tuko se pa bojim, du bo kljub dopisnici in tem vrsticam še dovolj prahu in preveč. Sicer pa. kolikor slučajno vem, sedanju občinska uprava že skuša zbrati sredstva, da bi bilo škropljenje po cestah za 5 mesece zalivu rano. Vodovod bo dal menda lahko potrebno količino vode. V slučaju, da bo vreme v juniju kakor je bilo v maju. bo pa škropljenje ituk odveč in vse ceste bodo enako posti■ežene. du ne bi bilo kuke zamere. Oglasil sem se in povedal svojo in drugih željo. Mulo škropljenja, malo dežja in prahu ne bomo imeli. Dr, K. V, T R ZI C Gospodična! Kratke bele nogavice Din 2.50, svilene podkolenke Din 14.50, svilene dolge nogavice Din 9.50, IS. . J4. . Vam nudi v bo- gati izbiri barv, iz popolnoma sveže zaloge v novi trgovini pri HINKOTU (Pod kostanji) pri farni cetkv i v Kranju. Kadar pridete v Kranj, stopite brezobvezno v novo trgovino pri farni cerkvi. Vabi Vas mlad trgovec, ki Vas želi poceni in dobro post reči. VELLSOVQ Strojna zadruga v Velesovem. Pred par tedni smo čitali v ..Gorenjen", da je naša zadruga še V precej dobrem stanju in da se bo njen položaj še izboljšal. K v resničen ju te želje pa bo posebno pripomoglo dejstvo, da smo prejeli od kr. bonske uprave podporo v znesku 5000 Din. Najtoplejša zahvala banovini z;i izkazano naklonjenost in pomoč. Ob enem po so zahvaljujemo na tem mestu tu.I! banskemu svet. d i k 11 p. Janezu Brodarjll in pa županu nuše občine g. I mniku Antonu, ki sla našo prošnjo na banovino priporočila in dosegla nj,e ugodim rešitev. S tem sto skazula zadrugi pomoč, ob enem pa dokazala, d.i jima je za resničen nu predek zadružništva. Mi takih uslug ne bomo nikdar pozabili in se bomo ob \ -a k i priliki spomnili., komu je • resničen napredek gospodarstva. I.e taknn ljudem bomo tudi mi (bili svoje zaupanje! Od vsepovsod Ogromni milijoni gredo vsako Icio v Francijo iz raznih industrijskih podjetij, ki jih imajo Francozi v nnii državi. Kako dela in kaj muli našim revežem - rudarjem Trboveljska premogokopna družba, vemo žalibog predobro, Pa lo podjetje ni edino V francoskih rokah. V vzhodni Srbijll pri /aječarju je od I. 1922 Francoska last rudnik v boru. Oglejmo si malo njegove številke! DoČim je bilo 1952. letu pri vseh 350 aktivnih industrijskih in trgovskih delniških družbah, ki imajo sedež v Jugoslaviji. 189 milijonov dobička, je sum bor-ski rudnik luni izkazal okrog 87 milijonov dobičku. Velike vsote so se torej v enem samem letu izlile v francoske žepe. kar se davkov tiče, je od naše industrije izkazovala državna blagajna letu 1955. 270 milijonov, borski rudnik pa je dal za davke samo 2.7 milijonu, kako žalostno razmerje med davki domačih in inozemskih družb. \ 1. 1954. je borsku družba plačala za davke 9°/n čistega dobička, v naših podjetjih pa se zu družbeni davek odbije preko 50% od čistega dobička. Morda je še zanimivejša tale slika: Izkupiček vsega našega izvoza v Francijo, ki je lani dosegel 62 milijonov, ne more pokriti in služiti za dividende, provizije in tantjenie pri samo tem francoskem rudniku. Borsku industriju je še vedno v procvitn. Letos nu občnem zboru sredi maja povišajo pri delnicah dividende od lanskih 127% na 160%! Okrog 100 milijonov bo dobička. 80 pa jih bodo od tega dobili francoski delničarji v devizah. Hudo težko se postopa z našimi podjetji. Zakaj se ne bi prisililo inozemske tvrdke vsaj toliko, da bi plačevale isto višino davkov, kot jih prispeva naša industrija? Z modernim Babilonom primerjajo časnikarji zadnje čase kaj rudi Ženevo. Ker so hoteli Adamov i potomci v svoji prešernosti in objestnosti sredi babilonskega mesta zgruditi stolp, ki je-segel do neba. jih je Bog udaril. Razkropil jih je, potem ko je mesto prejšnjega enega — Adamovega — govora dal vsaki družini svoj jezik. Tak simbolični babilon, kar pomeni mesto zmede in zmešunosti. ima tudi današnji rod. Ob ženevskem jezeru stoji. Takoj po vojni so tam vsi govorili en jezik, jezik miru in spru-ve. Zdelo se je kot da državo tam sklepajo medsebojne »zakone in rodbinske" zveze. Ne sicer iz ljubezni, ampak iz koristoljubjn. Počasi pa se je r.tetl nje vselil pohlep in napuh. Odšli so Nemci, Japonci, prav te dni. vsaj trenutno, tudi Italijani. Se zmeraj naprej pa rožljajo vsak s svojiinii zahtevami in z oboroževanjem pod videzom, kot du rešujejo sumo sebe in svoje države. Ženevski ..stolp" je že kako visok, da se je začel občutno majati v svojih temeljih. Po skupnem jeziku o spravi, miru in ljubezni Francozi danes spet govore svoj jezik. Nemci svojega. Angleži svojega: nič manj pa ne drugi in ne najmanj Lahi. ki z ozirom na Abesinijo korakajo čisto svoja potu in posebno samozavestno po zmagi v Abe-siuiji. Potem ko so s težavo izmislili Zapndnegu bolnika Društvo narodov, spei v vik vleče na svojo stran. Prav po starem pravilu: Kdor hoče vladati, nuj razžene in uniči enotnost. Zgodovina se vedno ponavlja, menjajo se le oblike, zunanjost. Barve Barve MERKUR dobre in poceni P. Majdič trg. z železnino in barvami Kranj Zajamčeno enako trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Frankopnnskn ulica 11. TRGOVSKA HIŠA s tremi lokali se ugodno proda radi družinskih razmer. Vse informacije :;e dobe pri lastniku Bogomiru Čudežu Kranj Prešernova ni. 8. Isto tam se odda dvosobno stanovati je z vsemi prit i k 1 i nam i. HI H L I 08LHSI ¿a vsako besedo " malih oglasili se plača (V50 D. NajoinfijSi znesek je 6 Din Otomnne, divane, modrece in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter st.: priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Koebeka. Poceni prodnm: moške obleke, površnike, ženske obleke, škornje, čevlje št. 39, motorno kolo znamke D. 500 m:l. Poizve se pri Maver, Klane ">l>. p. Kranj. Važno! Modroee! Otomnne, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte. Kranj. GASILCI! Skupine in za legitimacije pridem slikat nn dom in to po najnižjih cenah Fotograf JUG Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnik) Obleke od najmanjše do največje vedno v zalogi. Cene brez konkurence. Blago za obleke v veliki izbiri. Klobuki! Klobuki! srajce, kravate, velika izbira. Se priporoča Albin Jazbec Prodam radi selitve dobro Naslov v upravi. tranjen pianino. Pridnega kovaškega vajenca iz bližnje okolice Kranja išče Ludvik Vovk. kovač Planinu pri Sevnici. NAZNANILO! V nedeljo 7. junija 1936 ob 3. uri po poldan se vrši prostovoljna javna draž-ba 15 parcel travnikov, njiv in gozdov. Dražbeni pogoji so na vpogled pred m na dan dražbe pri Košnik Mihaelu Primskovo 39 p. Kranj. Isto lam se vrši dražba. „HERAKLITH" stavbne in izolacijske plošče BOHN' -ovc strešno opeko s 15 letno garancijo ter ves ostali stavbni in izolacijski material kupite najugodneje pri »Kovinah: Kranj Vsem, ki so spremili našo mamo Marijo Jegličevo k zadnjemu počitku, ki so z nami sočustvovali, posebno pa Dr. med. univ. g. B. Fajdigi za ves njegov trud, da bi nam jo pozdravil in ohranil — Bog plačaj! Kranj, 4. VI. 1936. JEGLIČEVI. ALI ŽE VESTE? da dobite v mlekarni v Naklem in v vseh njenih poslovalnicah v Kranju, v Tržiču, nn Bledu, na Jesenieah, v Ljubljani in v Trbovljah poleg dobrega mleka, prvovrstne smetane, najfinejšega čajnega masla ..Deteljica", sirotkinega masla za kuho. sladke skute za štruklje, osvežujoče pijače voghurta in prvovrstnih sirov: ementalc«, eidamca, trapista, imperiala. liptaverja in romadnrja še posebno specialileto sira pod imenom »KRANJSKI SIR" ki zadovolji okus slehernega, bodisi da je ljubitelj mesne ali zcle-ttjadne hrane, ali rib in mlečne hrane, kajli ta sir vsebuje primerne količine šunke, surdele ali drobnjaka, kar je razvidno po napisu in barvi na škatljicah, katere so okrašene z prav mično slikco mesta Kranja in slane posamezen komad s škalljico vred samo Din 2.— ter je prav primeren za namizo, na potovanje, zlasti za lovce in turiste, ker p L ., nt L, C A DOBER. vmmmmcmmmm Zn uredništvo in izdajatelja odgovarja KnrI Krzen v Kranju. ----------- - —---— — — — — — — — — — —— — - — ~ — ^ V m* ^„^,j» ■».^m^^^^^ Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhcrnik.