Leto LXVIII
Poštnina plačana » gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 1. maja 1940
Šlev. 99 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno iS Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
telefoni aredništva ia npraves 40-01, 40-08, 4tM)3, 40-04, 40-0J — izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.650 in 10.34V u inserate.
i
Uprava: Kopitarjeva ulic« številka 6.
Današnji nakladi »Slovenca« so priložene polož-. niče. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da bi se jih čimprej poslužili.
Zaradi 1. maja in praznika Vnebohoda, dne 2. maja, bo izšla prihodnja številka »Slovenca« v soboto, dne 4. maja zjutraj.
Glavni boji so okrog TrondhSema
Angleške in francoske čete so se izkrcale v dveh novih fjordih Nemci napadalo za predor proti Trond*emu in so zavzeli Dombas
Letošnji prvi maj
Pa smo vendarle pričakali lepi maj, ko »konec zime je tedaj«. Prišel je kakor vsako leto ob svojem času: prav tuko zelen in krasen, čeprav so se mu zimski mrazovi do zadnjega tipiruli. Kakor vselej in j>ovsod, je tudi tokrat zmagala narava. Vsa sveža in polna brstečega življenja nam tudi letos kliče majniška pri-roda: človek, dvigni se in veseli se življenja! Kljub težkim oblakom, ki vise nad Evropo, kljub negotovosti, ki navdaja vse narode in vse stanove, razvedri svojega duha in srce in s pomladno naravo deli mlado srečo novega življenja!
Srečo? Čeprav je sreča ključ vseh naših misli in želja, vemo prnv dobro, da ima ta beseda danes za ljudi nekakšen melanholičen prizvok. Vsi ljudje po sreči hrepene, a ne verujejo, da bi jo mogli doseči. »Časi so preveč težki in burni,« tako bo vsakdo rekel, »da bi se mogli še o sreči meniti. Veseli bomo, če ostanemo pri golem življenju, več skoraj ne pričakujemo.«
To je ravno vprašanje, ki nas najbolj zanima: Ali je kako dana možnost, da bi kljub težkim in negotovim časom, ki prizadevajo slehernega ined nami in vsako našo družino, mogli vendarle ohraniti ravnovesje v svoji dušev-nosti in čustvovanju, ohraniti kljub temnemu obzorju vedrega duha in trdno srce. ne da bi se udajali topi resignaeiji. Za celotno naše zadržanje, pa ne le poedinca ampak vsega naroda je odločilnega pomena naše duševno nu-strojenje, ki naj bi bilo tako neomahljivo in trdno, da ga nihče ne bo mogel omajati: ne kakršni koli na videz še tako prepričevalni dogodki in še manj seveda kakšna lažnjiva pro-jiaganda.
V tej dobi, ko se vsaj na videz vse maje in ruši, je našemu narodu brezpogojno potrebna trdno vera v nravstven svetovni red.
Trdna vera torej, da ui ničesar na svetu prepuščeno golemu naključju ali nekaznovanemu nasilju. Taka vera je predpogoj za mirno, neomahljivo zadržanje na pravi poti in za zve-stolx> pravični stvari. Edino to more biti zanesljiva orientacija v sodobni zmedi pojmov. Kdor pa te vere nima, za njega je svet odvisen od slej)ega naključja, ali od svo)x>dne igre nekih naravnih zakonov, ki so napram slalnrtne-mu celo neusmiljeno kruti, kakor je učil materialistični darvinizem. ali pa mora končno sprejeti, da svetu daje dokončno obliko tolpa zvijačnih in nasilnih mogotcev. — Če bi bila to resnica, jx>tein bi človek, ne mogel biti nikdar miren in srečen, ker bi se moral zavedati, da ima močnejši vselej prav; moč je tudi že pravica, česa drugega ni na svetu. Narodu, ki bi sprejel to miselnost, ne preostane drugega, kakor da v takšnem svetovnem redu ali sam izvaja nasilje ali pa da nasilje trpi, Ostane le izbira, da je ali kladivo ali nakovalo. Toda katera možnost od teli dveh je za plemenit in dostojen narod man j poniževalna, je težko reči. V mednarodnem življenju vodijo ti nazori, kakor danes doživljamo, do krvavih vojen ali pa do neprestanih priprav na vojno. Edini političen učbenik pa postane Macchia vel 1 i jev »Knez«. Edino možen »novi red« na podlagi tega svetovnega nazora bi mogla biti nekakšna »svetovna država«, ki bi bila v rokah le ene železne oblasti, a vsi drugi civilizirani narodi bi morali biti tej oblasti pokorni in podrejeni. I.e tako bi vsaj za nekaj časa bilo mogoče preprečiti neprestane vojne Zgled za tako ureditev sveta v »svetovni državi« imamo v staro rimskem cesarstvu, ki je tudi zajelo v svoje ineje domala vse tedaj poznane narode. Če bo v novi dobi napredoval povFatek v poganstvo, se bodo že v našem stoletju obnovile tudi vse družabne oblike nekdanjega poganstva: od suženjstva do »svetovne države«, ki naj bi poučila vase množico manjših narodov in držav.
Ako ima kdo interes, da se bori proti takšni novodobni poganski miselnosti, ga imajo gotovo mali narodi, ki so se skozi tisočletno gorje in po potokih krvi in sol/a dokopali do samostojnega narodnega in državnega življenja. Kajti ta miselnost ponižuje človeka osebno na pripadnika neke.določene pasme, a politično ga degradira na stopnjo podložnika. Kdor pozna zgodovino, pa ve. da prav ona od časa do časa na zgovoren način |x>kaže zgrešenost in abot-nost tukšnega pojmovanja človeške občestve-nosti. Nu čelo takega novopoganskega političnega sistema bi mogli napisati besede iz Dantejevega »Pekla«: Tu vodi pot v mrsto trpljenju, v kraj večne groze: ta pot te pripelje med pogubljeno ljudstvo. Tisti, ki vstopate, opustite vsako nado na rešitev!
Ohranimo torej trdno vero v nravstven svetovni red. Oklenimo se te vere z vsem svojim mišljenjem in v tem smislu tudi delajmo! Čim se priborimo do spoznanja, da ima tudi v zgodovini narodov zadnjo besedo neskončno pravičen in moder Gospodar, smo našli trdno točko v živlicnju, kjer se lahko zasidramo iu
Nemško poročilo
Berlin, 30. aprila. AA. DNB: Današnje poročilo nemškega trhovnega poveljstva se ulasi: Nemške čete so napredovale tudi v ponedeljek po vseh cestah, ki vodijo proti Trondhjemu in Domhaasu in so povsod pobile sovražnika ter so ca prisilile na timik. Zaplenile so tudi velike količine raznega materiala. Sedaj se napredovanje nadaljuje proti Domhaasu.
Proti Bergenu prav tako napredujejo naše čete in so imele že več spopadov. Četrti norveški peš-polk, ki je imel '2500 vojakov in kateri se je umaknil v hribe, se je vdal skupaj s poveljnikom se-1 verno od Lillehaminerja. Nemške čete so vzhodno od Rergena zajele 260 Norvežanov in 5 lopov.
Sovražne čete so zaradi bombardiranja nemškega letalstva pretrpele hude izgube pri izkrca-vanju in zbiranju čet v odsekih med Nainsosom in Andalsnesom. Letala so zažgala razne barake, hangarje. vojašnice in petrolejska skladišča.
Potopljenih je bilo (i ladij, druge pa so bile vse precej poškodovane.
Nemške podmornice so potopile dve ali tri sovražne podmornice v Skagerraku in Kattegatu. Na zahodu nič novega.
Nemške čete so zasedle Dombaas
Berlin. 30. aprila, t. DNB ob 0 zvečer: Pravkar je prišla iz Norveške novica, da so nemške čete zasedle železniško križišče Dombaas in da nemške čete že prodirajo dalje oli železniški progi proti Andalsnesu. Dosegle so že kraj Otta.
Pred odločilno bitko?
Berlin, 30. aprila.' AA. DNB: Zdi se. da bo v prostoru med Oslom in Trondhjeinoin v kratkem prišlo do odločilne bitke. Nemško poveljstvo je z največjo opreznostjo izdelalo načrt za napredovanje nemških čet iz prostora Osla v severno-zahodni smeri. Pritisk nemških čet, ki so zavzele predvidene postojanke," se kaže v čedalje večji meri. Nemška poveljstva javljajo samo najkrajša poročila o tem napredovanju nemških čet. vendar pa se iz njih ne vidi, kolikšne težave so morale čete obvladati in kakšne nove taktične metode so pri tem uporabljale, da so mogle prodreti skozi tesne doline.
Angleško vofno poročilo
London, 30. apriia. Reuter: Vojno ministrstvo je objavilo naslednje poročilo:
Sovražnik je v nedeljo v bojih v Gudbrandski dolini napadal zelo srdito. Pomagali so tanki in letala, ki so nizko letela. Vse napade smo odbili in prizadeli nasprotniku hude izgube. Uničili smo tri srednje velike tanke. Po noči so se naše čete umaknile nekoliko višje na postojanke, ki obvladujejo Dombaas. Nemški letalski napadi na An-datsjies iu Molde so trajali tudi včeraj. Na odseku pri Namsosu in pri Narviku je ostal položaj nespremenjen.
Vojno ministrstvo je objavilo tudi poročilo, v katerem pravi, da so brez osnove in naravnost nesmiselne vse govorice, ki so jih prinesli med drugim tudi nekateri ameriški listi, da je bil angleški glavni poveljnik v Namsosu odpoklican in da je bil na njegovo mesto imenovan neki francoski general. • Istotako so brez podlage trditve, da angleške čete na Norveškem niso zadostno opremljene in da jim primanjkuje vojni material.
za podporo. Nemci poskušajo prerezati važne prometne zveze, zlasti pa železniško progo Dombas — Storen. Toda kakor pravijo nemški časnikarji, bo ta nemški posku6 naletel na velike težave prav zaradi tega, ker '.majo pred seboj močne postojanke, ki so v rokah Norvežanov in Angležev, po drugi strani pa je to ozemlje bolj agodno za obrambo kakor pa za napad
Zurich, 30. aprila, b. Neue Ziircher Zeitung« prinaša vesti o borbah pri postaji Dovre. Pri tej priliki so Nemci uporabljali v večjem številu bombnike. Severno od Trondhjema je ravno tako prišlo do borb v bližini Stainkiera. a so bili Nemci odbiti. Tamošnie položaje branijo francoski al-pinski lovci. Potrjujejo se vesti, da so v borbo zapletene tudi čete poljske in češke legije. Na ozemlju okoli Narvika je mirno.
Bo;i za Storen
London. 30. aprila, t. Reuter. Po najnovejših poročilih iz Norveške se položaj pri Stiirenu južno od Trondhjema razvija za zavezniške čete ugodno.
Na bofišcu pri Steink eru
Storen je važno železniško križišče, od koder pelje ena železniška proga skozi Ostcrdalsko dolino v Oslo. druga pa proti jugovzhodu do Dom-baasa, oil koder se en tir obrne proti obali do Aiidalsncsa. drugi pa pelje i>o (iudbrnndsdalski dolini proti (Mu. Ako hočejo Nemci z juca navzgor priti do Trondlijenia in dobiti nepretrgano zvezo s svojimi četami v Trondhjemu, morajo zaveznike pognati iz Storena. Nemški napadi, ki prihajajo s treh strani, iz Osterdalske in Gud-brandsdalske doline ter iz Trondhjema samega, so zelo srditi, nemška strategija je drzna in podjetna. toda do sedaj zaveznikov ni bilo mogoče omajati. Zavezniki so glavne okrepitve poslali v An-dalsues, da z njimi podprejo postojanke pri Slii-renu.
V zadnjih dneh so se izkrcali na dveh novih mestih norveške obale, in sicer v Nordsfjnr-d u . ki ima lepo cesto do Stiirena. Zavezniška iz-krr.avanja imajo torej namen, to fronto držati za vsako ceno in Nemcem preprečiti, dn bi prodrli skozi njo in dobili zvezo s posadko v Trondhjemu.
Hude letalske borbe
Nemci in Angleži neprestano bombardirajo drug drugega letalska oporišča Angleški napadi
London, 30 aprila. AA Havas. Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleška letala včeraj uspešno bombardirala letalsko oporišče v Fornebu pri Oslu. Letala so metala zažigalne bombe.
London, 30. aprila. AA. Vodja obalskih pa-trolnih eskadril, ki jih sestavljajo velika vodna letala, ki so se udeležila operacij v skandinavskih vodah od začetka izkrcevanja zavezniških čet na Norveškem, je dejal, da je sedaj sploh mogoče govoriti samo o plovbi angleških in francoskih ladij v norveških vodah.
Tudi nemške podmornice je zelo redko videti ter doslej niso napadle nobenega prevoznega sprevoda, ki so ga ščitila letala.
Doslej je bilo okoli 12 poletov nad Stavnnger-jon in Bergenom, pri čemer so angleška letala streljala s strojnicami in metala zažigalne bombe. Na kraju je dejal, da so letala vrste Sunderlaud izkrcala na obalah gotovih norveških fjordov majhne skupine strokovnjakov, ki bodo pripravili pomorska in letalska oporišča.
Nemški napadi
Stockholm, 30. aprila. AA. Havas. Norveška časopisna agencija poroča, da so se bili zadnje dni srditi boji med nemškimi letali in angleškimi vojnimi ladjami. Nemška letala so poskušala ustaviti prevoz angleških čet in vojnega materiala na Norveško, toda ti napadi niso imeli uspeha. Pre-
vozi zavezniških čet in vojnega materiala se nadaljujejo ter vsak dan in vsako uro prispejo na Norveško nove čete in nov material.
Nemška letala so letela tudi nad M o l d n m in bombardirala središče mesta Materialna škoda je velika. Ne ve se ali so bile tudi človeške žrtve. Kiio nemško letata je strmoglavilo v plamenu. Dva člana posadke sta bila ubita, ostali pa ujeti.
Pri Al e nun d u je bilo več nemških letal prisiljenih spustiti se. Dve angleški letali sta istotako začeli goreti ter sta strmoglavili. Na morju se je vodila borba med norveškimi ladjami ter nemškimi ladjami in letali. Na eni od norveških ladij se je pojavil požar.
Nemški bombniki so leteli v nedeljo zelo nizko ter napadli cerkev v Alesundu, dasi ima cerkev zelo viden križ.
Bombe na bolniške ladje
Stockholm, 30. aprila, t. Norsk TB. Prišla so poročila, da so nemška letalu napadla dve bolniški ladji, i n sicer »Brund IV« in »Bethek. Bombe so zadele prvo ladjo, kjer so bile ubite tri osebe, zdravnik, bolniška strežnica in en ranjenec. Mnogo drugih, med njimi tudi boj-nikov, je bilo ran jenih. Druge ladje bombe niso zadele. Obe ladji sta nosili velikansko oznako Rdečega križa, toda to očividno ni nič izdalo. Letala so metala bombe z majhne višine. iNannd jc bil ob belein dnevu.
Velike izgube na morju
Dve angleški in ena nemška podmornica potopljene Nemci izgubili veieparnik »Robert Ley«
Nemške izgube
Stockholm, 30. aprila. A A. Havas: Švedski časnikarji, ki so bili povabljeni na obisk na norveškem bojišču so imeli priložnost ugotoviti, da so norveške čete pri Stenicjeru popolnoma uredile svoje postojanke. Angleške čete, kakor tudi francoski alpinci so bili skoro vsak dan v stiku z nemškimi predhodnicami. Vse praske kakor tudi vse večje borbe so se končale ugodno za zaveznike. Alpskim četam se je posrečilo celo ujeti večje število Nemcev Vsi dopisniki švedskih listov ugotavljajo, da se nemška aktivnost prav nič ne zmanjšuje in da je usmerjena na obrambo pred letalskimi napadi zaveznikov. Zaveznikom se je posrečilo ustanoviti tajno letalsko oporišče v nekem fjordu. Francoska in angleška letala imajo sedaj zelo ugodno zavetišče. Norvežani so sedaj popolnoma prevzeli finski sistem prikrivanja. Norveški vojaki so belo oblečeni. Neki norveški poveljnik je čas-niarjem izjavil, da Norvežani upajo, da bodo v treh tednih gospodarji položaja na odseku pri Stcrkjeru. Norveški polkovnik, ki je razlagal švedskim časnikarjem, je izjavil, da so francoski alpinci odlični smučarji, da poznajo norveški vojaki odlično svoj teren in da so prav tako odlični za borbo v planinah, da pa 60 britanske čete, odlične kot čete
jjokonci stojimo. Mir in zaupanje se polasti našega srca in mahoma vidimo pred seboj široko odprto možnost za plodonosno delavnost. Potem se moramo le še varovati, da ne polagamo prevelike važnosti na različna čustva in vsakovrstne dnevne dogodke. Vsi se potrudimo, d« bomo v svojem mišljenju in nazorih trdni in do kraja odločni. Sploh ne živimo v čustvih, ampak iz-pričujmo s koristnimi deli svojo t r J n o vero v neporušljivo pravo in pravico, ki jo čuva večni nravni zakon. Naše pravo delo in naši napori v tem nravstvenem okviru naj bodo najbolj nuraven iu najbolj zdrav izraz človeka in na-
Pariz, 30. aprila, t. Tukajšnji »Temps« objavlja članek mornariškega strokovnjaka o nemških pomorskih izgubah na Norveškem.
Glede izgube vojnih ednic se drži poročila predsednika vlade Reynauda v senatu, kjer je dejal, da je Nemčija v bitkah na Norveškem izgubila od brodovja, ki ga je imela pri vstopu v vojno: 30% oklopnih ladij poškodovanih, 20% križark potopljenih, rušilcev ena četrtina potopljenih, 15% poškodovanih, poleg tega pa še večje število podmornic potopljenih.
Trgovskih, prevoznih in raznih drugih tovornih ladij pa je izgubila 80.000 ion. Med njimi najlepšo in največjo prevozno ladjo »Robert L e y« s 27.000 tonami. Ta ladja je bila last delavske organizacije Kraft durch Freude m je služila za ogromne počitniške izlete v tujino. Izkazalo pa se je. da je bila tako zgrajena, da je lahko služila tudi kot ogromna prevozna ladja za vojaške čete in orožje. Na Norveško je prevažala
Nabiralni dan za kočevske Slovence !
Na vnebohod, 2. maja, naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!
roda, ki ve kaj hoče in ki pozna svoj prostor pod soncem in svojo od Bogu odkazano vlogo v družbi narodov Vsak na svoje mesto! Kakor zdrava delavnost človeka utrdi in ga obvaruje mnogih bolezni, takn bodra delavnost in pogumno srce tudi ves narod obvarujeta pred kugo notranjega razkroja in pred mnogimi zunanjimi sovražniki. Takšnemu delu lahko za pojemo hvalilo na prvi maj, ki je tudi praznik dcia!
Marija. Kraljica majnika in zavetje našemu narodu, pa naj blagoslovi naše delo -n varuje naš rod in našo domovino! Drin,
čete in vojni material. V bitki v Skagerraku je bila potopljena s tovorom vred. Največ škode so trpele torpedovke, ki jih je v zadnjem letu Nemčija 30 postavila na morje, in sicer dve vrsti, ene po 1.600 ton. druge po I.S00 ton. Deset med njimi je bilo uničeno v pomorski bilki pred Nar-vi kom.
Isti strokovnjak navaja nadalje nekatere številke, ki tičejo danskega in norveškega trgovinskega brodovja, ki je bilo ob izbruhu sovražnosti proti Danski in Norveški razpršeno večidel po velikih morjih. V domačih pristaniščih je bilo zelo malo teh ladij. Norveško trgovinsko brodovje je za angleškim največje v Evropi. Šteje že nekaj nad 2000 ladij in meri nekaj manj kot 5 milijonov ton. Dansko trgovinsko brodovje je štelo okrog 710 ladij s skupno 1 milijon 200.000 tonami. Petrolejskih ladij je Norveška imela skoraj toliko, kakor Anglija, namreč 2 milijona 250.000 ton. Večjidel tega brodovja bo sedaj padlo v angleške in francoske roke. In to je novo. moderno brodovje. Polovica ladij nima niti 15 let starosti, le to krasno darilo, ki ga je napadalno vojskovanje Nemčije poklonilo angleško-francoski zaveznici , zaključuje ta strokovnjak svoj članek.
London, 30. aprila. AA. Havas: Uradni krogi potrjujejo vest, da je angleško pomorsko letalo vrste »Sunderland«. potopilo v nekem fjordu neko nemško podmornico.
Angleške izgube
London. 30. aprila, t. Reuter. Admiraliteta poroča. da se dve podmornici, namreč >Tarpon« in »Slerlett nista vrnili v svoje pristanišče v zapovedanem času. iz tega sklepajo, da sta bili potopljeni. Drugih podrobnosti ni.
Podmornica Tarpon- je imela 1.000 ton. Posadka je štela 53 mož. Pripadala je vrsti angleških podmornic, ki so se izkazale na norveških bojiščih (Trident, Triton, Truant) in o katerih so
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, pretežno jasno.
Zemun, 30. aprila. AA. Vremenska napoved za L maj: Ohladilo se bo v vsej državi. Pretežno vedro in suho vreme V Podonavju kosava, na Jadranu pa burja. V planinskih krajih bo prevladovalo oblačno in morebiti deževno vreme
Mož, ki deta krivico slovenskemu narodu
V	velikonočni številki belgrajske »Politike* je napisal <lr. Niko Zupanič članek z naslovom >l'ašič in Slovenci*, kjer popisuje stike med rajnim dr. Tavčarjem, iu Pašičem. Med drugim v tem članku dr. Znpanič napada dr. Žerjavove »nilndet v nekdanji napredni stranki, ki so delali rajnemu dr. Tavčarju grenke ure. To so sicer za nas znane reči in bi nas nič ne brigale, ko bi dr. Zupanič med drugim ne bil zapisal tudi tegale stavka: »... ti isti (liberalni mladini in klerikalci) jo skupaj podpisali tudi famozno majsko deklaracijo leta 1917, ki je bila naperjena zoper vojne si 1 je kraljevine Srbije in zojier program Jugoslovanskega odbora v Londonu.< — Doslej se še ni našel slovenski človek, ki bi bil tisto veliko dejanje slovenskega nanoda imenoval famozno in jugoslovanskemu odboru sovražno. To je bila v resnici v tedanjih raznuerah edino mogoča izjava, s katero je slovenski nsirod izrekel, da hoče v prihodnje skupaj z brati Hrvati in Srbi živeti samosvoje in samostojno državno življenje. Ljudje, ki so se za to izjavo zavzeli, so takrat tvegali svoje glave. Zdaj pa pride dr. Zupanič, ki se mu ni bilo treba bali za svojo glawo in je živel na varnem, ter čez 23 let razlaga to dejanje kot nekaj slabega. S tem dela krivilco tudi rajnemu dr. Tavčarju, ki je tudi podpisal tisto deklaracijo, pa v svojem članku to zadevo tako popisuje, kakor da bi dr. "Bavčar tega ne bil hotel storiti. Sicer pa stavek o deklaraciji ne spada v okvir njegovega članka ter je bil kar za lase privlečen, da je mogel z njim oblatiti slovenski narod, ki se je dr. Zupanič menda že davno nehtal imeti za njegovega sina, kakor dokazuje ta njegov članek.
»Jutroivo« neresnično poročanje
Pooblaščeni smo, da priobčimo to-le izjavo: »Ljubljansko «Jutro> je prineslo poročilo, češ da je na zadnji seji ožjega glavnega odbora JRZ v Belgradu bilo sklenjeno, da so ustanovitev in organizacija banovine Slovenije odloži. V resnici pa odbor JRZ o tem sploh ni sklepal. Zato so take «Jutrove» trditve brez vsakršne realne jx>dlage.«
»Hrvati se bodo borili ko levi«
V	Dubrovniku je HSS dne 28. aprila imela veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 1000 ljudi. Govoril je tajnik HSS g. dr. Krnjevič, ki je med drugim naglašal važnost sedanjega časa ter ljudi pozival k potrpežljivosti in slogi. Med drugim je dejal: »Potrebna'nam je sloga tudi zaradi zunanjega položaja. Ne smemo pa biti slepi za tisto, kar se v Evropi dogaja. Razmere so se tako razvile, da nikjer ni več nobene mednarodne pravne varnosti. Videli ste, kako so države v dveh, treh dneh izginile. Nam, hrvatskemu narodu, se to ne sme zgoditi... So ljudje, ki govore o naših krajih, češ da niso osvobojeni. Ti bi hoteli nad našimi kraji zagospodovati. Bili so celo nesrečni sinovi hrvatskega naroda, ki so želeli, da bi k nam prišel tujec in nas osvobodil. Toda mi vemo, kaj to pomeni, kadar nas pride kdo osvobajat. Vemo, kako nam je bilo in kako smo trpeli, preden smo se osvobodili tega »osvobojenja«. Mi smo za svobodo. In nihče nima pravice biti izdajalec svoje domovine. Kdor pa hoče, da bi prišel k nam tujec, ta je izdajalec, ki z njim ne smemo imeti ozira Mi nismo za vojno, mi smo nevtralni. Toda, če pride kdo, ki nam bi skušal kaj vzeti ter napasti našo zemljo, se bomo borili kakor levi, prav tako se bomo borili, kakor so se naši pradedi.«
Nobeno sumničenje ni več upravičeno
Zagrebški »Obzor« je v svojem članku napisal tudi te le stavke: »Če so avgusta meseca v Belgradu še mogli dvomiti v namene dr. Mačka, čeprav je že podpisal sporazum, bi zdaj, ko je minilo že 6 mesecev skupnega delovanja, ti dvomi morali žc izginiti. Ne le, da je dr. Maček dal mnogo izjav tujemu in domačemu časopisju, ki so po svoji vsebini potrjevale odločnost in pripravljenost HSS, da je v sklopu Jugoslavije deležnik ne le v razvoju, temveč tudi v obrambi Jugoslavije. HSS je s svojim konstruktivnim delovanjem pri organizaciji banovine Hrvatske ler s svojim sodelovanjem pri državnih zadevah dokazala, da je žaljivo in neopravičeno vsakršno sumničenje Hrvatov, češ da so separatisti in sovražniki Srbov.«
»Samouprava« o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo
Belgrajska »Samouprava« prinaša članek, kjer naglaša, da sedanje Sovjetske Rusije ne smemo istovetiti s prejšnjo 6taro Rusijo. Nato pa list pravi: »To je država, ki slovansko-plemcnski in pravoslavni verski momenti nimajo več pomena politične dogme .. . Kar se nas tiče, stopamo v odnose z Moskvo brez vsakršnega namena, da bi menjali bodisi svojo zunanjo bodisi notranjo politiko, brez vsakršne želje, da bi s tem kaj manifestirali v korist ali škodo kogar koli. Toda Jugoslavija želi in ji je važno, da z neposrednim stikom dobi neposredna poročila ter jih tudi da o sebi ter o svoji miroljubni politiki ter svoji pripravljenosti gospodarsko sodelovati neposredno.«
Dr. Kulenovič o Bosni in Hercegovini
Dne 28. aprila je minister dr. Kulenovič, voditelj bosanskih muslimanov, nastopil svoje politično popotovanje po Bosni in Hercegovini. Istega dna dopoldne se je pripeljal v Tuzlo. Tukaj je časnikarjem na vprašanja izjavil, da je sprememba vlade v rokah kneza namestnika in predsednika vlade, vendar lahko pove, da s tem za zdaj ni nič. Nato jc spregovoril o Bosni in Hercegovini ter de jel: »Močno verujem, da skoro dobimo samouprav no Bosno in Hercegovino, ker so za to dani po goji. Najslabše so storili tisti, ki so zoper avtono mijo Bosne in Hercegovine, kar bodo občutili ta krat, ko jo bomo dobili.« V Zenici je minister dc jal na velikem zborovanju: »Cilj vseh skupnih na porov muslimanov je, da bo Bosna in Hercegovina dobila avtonomijo, ki bo Sarajevo njeno središče, ker to zahteva naravna lega Bosne in Hercegovine. Samo tako se bo Jugoslavija lahko mirno razvijala.« V Sarajevu je nato spet govoril o tem vprašanju ter naglasi), da Hrvati niso nikdar bili nasprotniki samoupravne Bosne in Hercegovine. Drugi dan je minister nadaljeval pot proti Hercegovini, kjer bo ostal kakih 6 dni ter imel t svojimi mu elimaoi velika zborovanja.
Predsednik vlade Cvetkovič v Zagrebu
Njegova izjava o vladi in zunanji politiki
Zagreb, 30. aprila, b. Snoči je prišel v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je konzultiral vsettčiliškega profesorja za oči dr. Bote-rija. Bil je v Osjeku, od koder je prišel v Zagreb v spremstvu ministra za notranje zadeve Mihaldži-ča. Najprej je obiskal zagrebški velesejem in se je pri tej priliki naročil na Hrvaško enciklopedijo ter je takoj plačal naročnino. Na zagrebškem vele-sejmu si je ogledal vse oddelke in pokazal veliko zanimanje posebno za narodne izdelke. Obiskal je tudi italijanski paviljon in za tem paviljon češko-moravskega protektorata. Nakupil je mnogo stvari, da ne bi storil komu kake krivice. Posebno si je ogledal nemški paviljon, kjer ga je pričakal nemški konzul v Zagrebu g. Freindt in kjer so mu nemški strokovnjaki razkazali razstavljene stroje. Na velesejmu se je sešel tudi z nemškim ministrom, podpredsednikom nemškega drž. zbora in tajnikom za inozemski promet g. Herm. Esserom.
V razgovoru s predstavniki velesejma je gospod Cvetkovič izjavil, da se v Zagrebu počuti kakor v Belgradu in da je vedno zadovoljen, kadar vidi Zagreb in Zagrebčane. O naših notranjih razmerah je rekel, da je naš notranji položaj dober, če je pa dober notranji položaj, mora biti dober tudi naš zunanji položaj.
Po ordinaciji pri dr. Boteriju in jx> razgledu zagrebškega velesejma se je predsednik vlade Cvetkovič podal z notranjim ministrom Mihaldžičem v ban« k i dvorec, kjer se je sešel s podpredsednikom dr. Mačkom in banom dr. šubašičem, s katerima se je razgovarjal nad eno uro in sicer vse do odhoda na postajo. Poudarjajoč, da se je sestal z dobrimi prijatelji, ki delajo vedno v istem pravcu kakor on sam.
Na vprašanje časnikarjev, ali bodo kmalu razpisane občinske volitve tudi v drugih krajih države, je g. Cvetkovič izjavil, da se bo to zgodilo takoj, kakor hitro bodo to razmere dopustile, ker so sedanje občinske uprave že predolgo na oblasti.
Kar se tiče mestnih volitev, je izjavil, da teh volitev ne bo, dokler se ne izpremeni zakon o mestnih občinah.
Na vprašanje časnikarjev glede našega notranjega in zunanjega položaja je g. Cvetkovič od-
govoril, da je naš položaj dober, da vlada izvaja striktno politiko nevtralnosti in da nima nobenega
razloga, da bi to politiko menjala.
Kar se tiče pogajanj z Rusijo, tečejo ta pogajanja, kakor se to vidi iz včerajšnjega komunikeja, popolnoma normalno in so sedaj samo trgovskega značaja. Ali bodo trgovskim pogajanjem
sledila tudi diplomatska, se bo šele videlo.
Na vprašanje časnikarjev glede sestave koncentracijske vlade je g. Cvetkovič odgovoril, da je sedanja vlada dovolj močna, da sama izvede politiko sporazuma. Na vprašanje časnikarjev, kaj je z združitvijo radikalov, je g. Cvetkovič odgovoril, da se bo to zedinjenje izvedlo pri volitvah, Potem se bo šele videlo, kdo je med radikali, in koliko imajo moči. Za sedaj je pa še prezgodaj govoriti o tem. O. predsednik vlade se je še nekoliko sprehajal po peronu, nakar je ob 12.55 v spremstvu notranjega ministra g. Mihaldžiča odpotoval v Belgrad.
Oklic g. Cvetkoviča Srbom na Hrvatskem
Zagreb, 30. aprila, b. V zadevi razpisanih občinskih volitev v banovini Hrvatski je predsednik vlade Dragiše Cvetkovič izdal Srbom v banovini Hrvatski oklic, v katerem, sklicujoč se na volitve, poudarja, da vsi ustavni faktorji žele našemu mlademu kralju pripraviti prestol v miru, moči in veličini. Začela se je osnovna preureditev naše države na temelju sodelovanja in popolne ravno-pravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z vstopom Hrvatov v vlado se je dala naši državi nova moč v teh težkih časih. Poudarjajoč konstruktivni značaj Srbov je g. Cvetkovič pozival vse brez razlike, da se zedinijo, ker današnji čas zahteva od nas polno narodno vzajemnost. Ljudje, ki jih on priporoča, da jih volijo, so prežeti z veliko ljubeznijo do kralja, naroda in domovine. Izvedli so velike naloge pri samoupravi narodnega življenja. Zato tudi s polno upravičenostjo lahko zahteva od bratov Srbov, da s svoje strani omogočijo sodelovanje pri zgradbi lepše narodne bodočnosti.
Mariborski občinski svet
Soglasno odobril draginjske dokfade vsem občinskim uslužbencem
Maribor, 30. aprila.
Nocoj ob 6 je bila v mestni posvetovalnici četrta seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Uvodoma je poročal župan dr. Juvan, ki je nato podal besedo občinskemu svetniku g. dr. Vebletu, ki je podal ostavko zaradi svoje preselitve v Belgrad.
V odborih mestnega sveta bodo nova mesta zasedli občinski svetniki: Sabothy, Sluga, Tone Kovačič, dr. Miler, dr. Sušnik in Geratič.
Sledila so poročila odsekov. Za prvi odsek je poročal dr. Miler. Obravnavali so 15 ugovorov zoper odmero prirastkarine ter nekaj ugovoorov zoper plačilo uvoznine in drugih občinskih dajatev. Občinski svet je na predlog odseka vse te ugovore zavrnil.
Za drugi odsek je poročal Al j a n č i 5. Borza dela se je pritožila zaradi slabe kurjave v letošnji zimi. Gradbenemu uradu so naročili, da pregleda dimnik in odpravi nedostatke. Na predlog odseka je občinski svet odobril 14 prošenj za redno ubož-no podporo, 13 prošenj za zvišanje redne ubožne podpore, eno prošnjo za podporo pri zdravljenju, 4, prošnje za vzgojno podporo, eno prošnjo za podaljšanje vzgojne podpore, 3 prošnje za zvišanje vzgojne podpore, 22 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico, 3 prošnje za oddajo v Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, eno prošnjo za oddajo v hiralnično oskrbo, 2 prošnji za oddajo v oskrbo.
Sledilo je poročilo četrtega odseka, ki ca je podal ravnatelj Hrastclj. Mestno blagajno sta pregledala občinska svetnika Pogačnik in dr. Kova-j čič lansko leto dvakrat ter sta našla vse v najlepšem redu. Računski zaključek Mestne hranilnice za leto 1939 je pregledala posebna komisija občinskega sveta ter ga je našla v redu. Referent je podal nato sliko krasnega napredka Mestne hranilnice lansko leto. Promet se je dvignil v primeri z letom 1938 za 82 milijonov din. Največje posojilo je Mestna hranilnica dala mestni občini, in sicer 11 milijonov din. To posojilo je najbolje naloženo in je najbolj varno ter pomefti veliko pridobitev za zavod, da lahko sprejme pnpilarni denar. Na prvi prihodnji seji bodo volili novi upravni odbor tega zavoda. Občinski 6vet je potom odobril nakup hiše na Koroški cesti 21 za novo tržnico za 480.000 din. Bila so tudi pogajanja za nakup sosednje zgradbe.
Mestna občina odstopi banovini zemljišče med Žolgerjevo in Stritarjevo ulico v Magdalenskem predmestju v izmeri 10.450 kv. metrov in v vrednosti 1 milijon din brezplačno. Na tem zemljišču bo banovina letos zidala poslopje II. državne realne gimnazije. Prepis zemljišča bo, bo bo poslopje že zgrajeno. Župan se pooblašča, da razpolaga s preračunsko rezervo do 50.000 din v tem prera-čunskem letu. Stavbna zadruga »Stadion« in mariborsko sokolsko društvo »Maribor-Matica« se oprotita prirastkarine. Kino-podjetjem se določi veselični davek na letnih 145.000 din. Ribolov v območju mestne občine se odda za tri leta v zakup Ribiškemu društvu v Mariboru za letnih 500 dinarjev. Zdravstvenemu domu se da subvencija za protituberkulozni dispanzer v znesku 10,000 din. Dvema interesentoma se odobri nakup dela opuščene Gajeve ulice po 60 din za kv. meter, 11 interesentom se prodajo parcele na bivšem Rosenbergo-vem posestvu v Magdalenskem predmestju pod znanimi pogoji.
Ob zaključku je nato referent obširno poročal o draginjskih dokladah, ki jih bo občina o tem proračunskem letu plačevala vsem svojim uslužbencem, začenši s 1. aprilom. O teh draginjskih dokladah, ki bodo občino veljave 1,200.000 din, smo že obširno poročali v našem listu pred dnevi. Predlog je občinski svet soglasno odobril.
Za tržni odsek je poročal podžupan 2ebot. Dovolijo se prenosi gostinskih obrti Štefki Cizej, Ludviku Frnaku, Eriki Gilih, Mariji Gobec, Josipu Kirbisu, Ivanu Verbiču, Julijani Cajnko in Mariji Jelene. Dovoljenje za obrat avtoizvoščkov pa so dobili Franc Klemenščak, Luka Orešnik, Ivan Fu-žir in Albert Hergold.
Ob zaključku javne seje je poročal še za mestna podjetja Stabej. Mestna podjetja so odobrila oddajo elekričnega toka radijski postaji na Tez-nem. Odobrili so tudi oddajo naprave centralne kurjav« v novih avtogaražah v Linhartovi ulici inž. Likardu iz Ljubljane za 560 din.
Sledila je tajna 6eja, na kateri so obravnavali več prošenj za sprejem v članstvo mestne občine ter osebne zadeve mestnih uslužbencev.

Odvetnik, ki je kradel
Belgrad, 30. aprila, m. Sodna oblast v Kru-ševcu je v nedeljo aretirala odvetnika in bivšega sodnika Branka Dimitrijeviča v trenutku, ko je iz pisarne sodišča ukradel zapuščinske spise. Pri preiskavi njegove odvetniške pisarne in stanovanja je policija našla še nekoliko drugih spisov, ki jih je odvetnik ukradel na sodišču. Seveda so ga takoi zaprli.
Zagrebška oddajna postaja
Zagreb, 30. aprila, b. Danes se je izvršila predaja zagrebške radio-postaje v upr. banovine Najprej je bil podpisan akt o prevzemu, za tem je bil imenovali Vladimir Kovačič za ravnatelja radio-postaje. G. Kovačič je bil do sedaj gledališki kritik »Hrvatskega dnevnika«. Za tehničnega šefa je imenovan inž. Radič. G. Kovačič je danes pofKildne prevzel poslovanje v radijski postaji. Prvi odlok, ki ga je izdal, je bil, da bo od jutri zjutraj, to je od 1. maja, zagrebška radijska postaja oddajala tudi zjutraj, da bo torej pričela s svojo oddajo že ob 7 zjutraj in ne šele ob 12, kakor je to bilo do sedaj.
Boj za podružnice zagrebškega Merkurja
Dne 28. aprila je bil občni zbor Merkurjeve podružnice v Šibeniku, kjer je skoro ves občni zl)or ostro nastopil zoper osrednjo zagrebško upravo. Pri volitvah sta nastopili dve listi. Na listi BOTIČa je kandidiral Nikola Šarac, na listi hrvatskih nameščencev pa Anton Šišgore. Preden pa so bile volitve končane, sta se obe stranki dejansko spoprijeli, nakar je policija morala občni zbor raz-gnati. Kakor znano, je sarajevska podružnica Merkurja na svojem občnem zboru pokazala vrata zastopniku osrednje uprave ter nato sklenila svoj razpust in likvidacijo, ko je ob enem sklenila ustanoviti samostojno bolniško društvo za zasebne nameščence v Bosni in Hercegovini.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dobri soprog, skrbni oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Knez
skupinovodja kovačev drž. železnic v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 2. maja 1.1. ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Knezova ulica št. 29, na pokopališče v Dravlj;.^. Ljubljana, dne 'M), aprila 1940,
Žalujoči rodbini Knez in Gorenc.
Zahvala kr. dvora
Belgrad, 30. aprila. AA. O priliki velikonočnih praznikov so bile poslane številne čestitke na naslov Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kr. doma. Po najvišjem nalogu pisarna Nj. Vel. kralja izraža zahvalo posameznikom in ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige.
Zahvala
kneza - namestnika
Belgrad, 30. apr. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je dobil na svoj rojstni dan čestitke iz države in tujine, v katerih se izražajo želje za dolgo življenje in srečo njegovega kr. Viso-čanstva. Po najvišjem nalogu pisarna Nj. Vel. kralja izraža zahvalo vsem, ki so poslali čestitke, kakor tudi tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige.
Najvišji madžarski red za kneza - namestnika
Budimpešta, 30. aprila. AA. Listi prinašajo pod velikimi naslovi novico, da je bilo jugoslovanskemu knezu namestniku Pavlu izročeno najvišje madžarsko odlikovanje, namreč najvišja stopnja reda >za zasluge« na biserni orglici.
Dr.Korošec v Niški Banji
Niška Banja, 50. aprila, A A. Že nekaj dni se nahaja v Niški Banji na oddihu predsednik senata dr Anton Korošec, ki bo tukaj prebil nekaj časa in se bo po pravoslavnih praznikih vrnil v Belgrad.
Dr. Korošec prihaja česio v Niš, kjer ma-Snjc, po maši pa si ogleduje nazaj grede romantične kraje v okolici Niške Banje, se raz-govarja s kmeti ter se zanima za njihove življenjske razmere in njihove potrebe. Posebno poudarja zasluge njegovega prijatelja predsednika vlade Cvetkoviča za ureditev tega leto^ višča. »Čudim se energiji, vztrajnosti in razumevanju našega dragega Cvetkoviča, ki ga on kaže ne samo tukaj za svoj rojstni kraj, temveč tudi za posle širom naše drage Jugoslavije,« je rekel dr. Korošec.
Dr. Krek v šibeniku
Šibonik, 30. aprila b. Ob priliki svojega bivanja v Šibeniku se je gradbeni minister dr. M. Krek zelo zanimal za dviganje ponesrečenega rušilca »Ljubljana«. Delo za dviganje »Ljubljane« so v toliko napredovala, da je upati, da bo »Ljubljana* do 10. maja postavljena v normalni položaj in bo okrog 16. maja dvignjena, če ne nastopijo kaki nepredvideni dogodki. Kapitan fregate g. Ahlin, bivši poveljnik »Ljubljane«, je odpotoval iz Šibenika proti Zagrebu.
Zagreb. 30. aprila, b. Na povratku iz Ljubljane je danes zjutraj dopotoval v Zagreb gradbeni minister g. dr. Krek, ki je takoj nadaljeval svojo pot v Belgrad.
Dr. Kulenovič v Mostarju
Belgrad, 30. aprila, m. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič'je itnel več velikih sl:o-dov v Mostarju in okoliških krajih. Na vseh shodih je dr. Kulenovič kot vodja muslimanov poudarjal zahtevo, da Bosna in Hercegovina pri končni preureditvi države dobita svojo samoupravo.
Zagrebški velesejem
Zagrob, 30. aprila, b. Včeraj je prišel v Zagreb Herman Esser, državni tajnik za inozemski promet. Obenem z njim je prišel tudi podpredsednik nemškega Reichstaga, dr. Fritj Sabler in Gert Winter. Nemški funkcionarji so prišli v Zagreb, da si ogledajo zagrebški velesejem, od koder bodo odpotovali v Belgrad, da pregledajo nemške turistične ustanove pri nas..
Hrvatski cenzor zoper nemoralo v oglasih
V »Hrvatski Straži« beremo: »Bralci nedeljske številke 'cJutarnjega lista» so bili iznenadeni po novosti. V naslovu oglasnika v rubriki »Dopisovanje« je zagledalo beli dan 22 belih lis na mestu oglasov, kar pomeni, da je cenzor zaradi nemoralne vsebine zaplenil vsaj 30 nemoralnih oglasov. To je bilo prvikrat, da je cenzorjev svinčnik bil porabljen v malem oglasniku, kar bo vsa poštena javnost gotovo pozdravila, ker bo tako iz naše srede zbrisana sramotna pega.« — Prinašamo to iz zagrebškega lista. Sodimo pa, da bi bil tudi pri nas gosjjod cenzor v teh rečeh včasih lahko precej strožji. Sicer strogosti našim gospodom cenzorjem nikakor ne odrekamo, želimo pa, da bi bila ta njihova strogost v takih zadevah še mnogo bolj na mestu.
Osebne novice
Belgrad, 30. aprila, m. Z odlokom poštnega ministra sta postavljena na ravnateljstvu v Ljubljani za uradnika pripravnika 8. skup. Janez Bo-nač in Anton Omahen, diplomirana jurista.
Vojna na Norveškem
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojna poročija pogosto govorila. Njene sestrske ladje so bile tudi »Thetis« in »Thistle«. Prva se je tik pred vojno potopila zaradi nezgode in so jo šele sedaj potegnili ven, druga pa je bila priglašena kot izgubljena šele pred kratkim.
Podmornica »Sterlet« spada skupini podmornic vrste »Shark«. Nosilnost je znašala 670 ton, posadka pa je štela 40 mož.
Japonske informacije:
Angleži in Nemci dosedaj izgubili oboji po 200 letal
Tokio. 30. aprila. A A. Reuter. List »Asahi Simbun« trdi, da so Nemci dosedaj pri operacijah na Norveškem, kjer so imeli v akciji okrog tisoč letal, izgubili dosedaj že 200 letal. Člankar meni, da niti izgube angleškega letalstva niso manjše od nemških, ker Angleži uporabljajo svoja letala samo za borbo ali pa za ogledniške polete, medtem ko jih morajo Nemei porabljati tudi za prenos materiala in ljudi
Ali pojde Italija v vojno in s kakšnimi cilji?
V zadnjih tednih 6e svetovni tisk nviogo bavi z raznimi vprašanji, ki tičejo Italije. Povod za tolikšno zanimanje je dalo neko posebno razpoloženje Italije, ki je prišlo do izraza v številnih člankih velikega polslužbenega italijanskega tiska, kakor tudi v zelo odkritih izjavah, ki so jih zadnje čase zaporedno dajale vodilne osebnosti italijanske politike, med njimi Ansaldo, ki je ravnatelj lista grofa Ciana »Telegrafo«, državni podtajnik Giunta in v četrtek pravosodni minister in predsednik stanovske zbornice Dino Grandi, dolga leta italijanski veleposlanik v Londonu.
Iz teh izjav in iz teh člankov je vedno znova in vedno bolj jasno govorila ena misel: Italija ne bo do konca vojne stala ob 6trani kot neudeležena velesila, marveč bo ob uri, ki jo bo sama izbrala, posegla v dogodlie, da reši nekatera vprašanja, ki jih za obstoj in napredek 6vojega imperija smatra življenjske. To je bilo povedano v tako razumljivih besedah, da je svetovna javnost v svojih odmevih, ki so za zadržanje Italije zelo rahločutni, začela na glas ugibati, če morda Italija ne smatra, da je uprav sedaj nastopil trenutek odločitve, ko bo zavzela svojo 6tran v boju med obema taboroma velesil, in če morda ne misli .v sedanjih okolščinah neposredno poseči v borbo, da uresniči svoje težnje. Od sestanka med voditeljem Italije Mussoli-nijem in voditeljem Hitlerjem na obmejnem prelazu Brennerju v T4rolih pa do imenovanja bivšega propagandnega ministra Alfierija za veleposlanika Italije v Berlinu, se je zanimanje, da ne rečemo razburjenje, okrog italijanskega vprašanja stopnjevalo in 6e končno zgostilo v vprašanje, ki ga najdemo te dni na prvih straneh skoraj slehernega evropskega in ameriškega lista: Ali bo Italija res šla v vojno ob strani Nemčije, in kakšni so cilji, ki jih želi Italija v tem vojnem zavezništvu doseči.
Če se držimo razlag v polslužbenem italijanskem tisku, ki v današnjih dneh ne piše tja v en dan, ampak se drži strogo navodil voditeljev italijanske-. politike, bomo rekli, da ima Italija pred očmi določen program. V tem programu 60 postavljeni določeni cilji, ki tičejo svobodnega razmaha italijanskega imperija na prostoru, kjer je zrasel, torej v območju Sredozemlja. Ti cilji so po mnenju odgovornih ljudi v Italiji takšne narave, da so za obstoj in življenjski napredek imperija neobhodni in so torej vredni, da za njihovo dosego Italija ris-kira tudi vojno, in to že v normalnih časih, kaj šele v tako razburkanem razdobju, kot je naše. ko slutimo, da se bo temeljito spremenil politični obraz Evrope morda za stoletja, pa naj izpade sedanja borba v prilog enega vojskujočega se tabora ali drugega.
Kateri 60 ti cilji? Pred izbruhom vojne že 60 jih italijanski državniki nekaj navedli, to so bili 1. ureditev položaja Italijanov v Tuniziji, 2. sprememba v upravi Sueškega prekopa v smislu sood-ločujočega sodelovanja Italije in 3. ureditev vprašanja izhoda iz Abesinije skozi pristanišče Džibuti
v Rdeče morje. Toda ta tri vprašanja, čeprav po številnih izjavah vodilnih mož perečega značaja, po Mussolinijevih besedah niso takšne narave, da bi bilo potrebno zaradi njih evropsko omiko poslati v pogibelj. Torej morajo obstojati še neke druge težnje, neki drugi cdji, ki so za Italijo še bolj neposredne važnosti in zaradi katerih je skozi usta nekaterih 6vojih odličnejših mož. kakor tudi s pomočjo svojega tiska dala razumeti, da jc pripravljena zgrabiti za orožje. Najbolj jasno sta te cilje nakazala Virginio Gayda, ki razlaga misli grola Ciana v »Giornale d'Italia«, ter Signoretti, ravnatelj turinskega lista »Stampa«, ki prav tako velja kot tolmač zunanjega ministrstva. In tej težnji se pravi: Italija hoče iz Sredozemskega morja imeti svobodne izhode. Sredozemsko morje ne sme več biti ječa, v katero je okrog in okrog zadelan in zaprt italijanski imperij, ampak svobodno morje, iz katerega peljejo brez vsake ovire vodna pota na svetovna morja. Ta dva odlična časnikarja sta povedala, da se Italija ne more ubraniti vtisu, da jo tisti, ki ima v rokah Gibraltar, Suez in Dar-danele, lahke brez nadaljnega zapre v Sredozemlje in odreže celo od njenih afriških kolonij. Tega pa da imperij takšne obsežnosti in veličine, kot je
Kaj
Budimpešta, 30. aprila, b. Znani politični sodelavec »Magyar Nemszeti« je mnenja, da bi bila Italija zadovoljna, če bi dobila jamstvo za svobodni prehod skozi Suez in Gibraltar in da bi se odrekla vsem ozemeljskim težnjam na tem ozemlju. Zapadne sile niso nasprotne temu, da bi dale tako jamstvo, toda šele po končani vojni. Po mnenju tega lista se na osnovi pisanja italijanskega tiska Rim pripravlja za obe možnosti, to je, ali za mirno, ali pa za kako drugo rešitev tega vprašanja
»Heue Zuricher Zeitung« o napetosti med Italijo in Anglijo
Švicarski list »N e a e Zuricher Zeitung« napetost, ki je zavladala med Anglijo
in Italijo, takole opisuje:
»Čeprav angleški tisk priznava, da je ostrina fraliianskega tiska nekoliko popustila, resnosti položaja v Sredozemlju ne prikriva. Angleški opazovalci poskušajo z velikim razumevanjem priti do dna izvirov sovražnega razpoloženja v Italiji. Toda med njimi jih ni, na katere bi bili najnovejši izrazi tega nerazpoloženja napravili kakšen vtis, ali ki bi jih bili celo prestrašili. Občutljivost, s katero so nekateri italijanski listi zadnje dni odgovarjali na neke izjave, ki so prišle iz Londona o sorazmerju med posameznimi velesilami v Sredozemlju, so Angleži smatrali, da je pretirana, tem bolj, ker se v Londonu še dobro spominjajo opisovanj italijanskih pisateljev, kako bodo italijanska letala nebo zatemnila in angleško brodovje uničila. Mnogi v Londonu danes mislijo, da je bila angleška politika začasa abesinske vojne zaradi tega tako neodločena, ker Anglija na noben način z Italijo ni hotela prelomiti. Takrat so se angleški državniki trudili, da bi napetosti premostili. Tudi danes zasledujejo isto smer, in ideološka nasprotja, ki so zavladala začasa državljanske vojne v Španiji, so izginila kot brezpredmetna. To je eno. Toda mimo tega prizadevanja pa gleda Anglija, pa čeprav bi se Italija pridružila Nemcem v sedanji vojni, popolnoma mirno brez vsake nervoz-nosti. Angleži namreč dobro vedo, da bi se zavezniška premoč na morju tudi v Sredozemlju kaj kmalu občutila in letalstvo brodovja ne more odtehtati. Na drugi strani pa računajo na preizkušeno zrelo modrost italijanskega naroda, ki v sedanjem trenutku prav gotovo ni prestrašen, marveč ga samo skrbi usoda bodočnosti Evrope «
»V razgovoru, ki 6ta ga imela angleški zunanji minister lord Halifax in italijanski veleposlanik Bastianini, so bila poleg italijansko-angleških trgovinskih vprašanj brez dvoma na dnevnem redu tudi vprašanja splošnega značaja v odnošajih med obema velesilama. Merodajni krogi v Londonu vedno zatrjujejo, da je italijansko-angleški sporazum iz 1. 1938 že v precejšnji meri ugodil italijanskim težnjam v Sredozemlju, in da ga je spričo francoske pripravljenosti za pogajanja mogoče še precej razširiti in izgraditi.«
»Samo to tukaj v Londonu obžalujejo, da italijanska diplomacija tistih sil. ki jih zavezniški velesili lepo shranjujeta za dan. ko bo treba govoriti o bodoči obliki Evrope, noče prav razumeti in da kaže malo razumevanja za nova pota, ki bi jih radi merodajni angleški krogi nastopili.«
Turški predlog za vojaško peterozvezo jugovzhodnih držav
Ankara, 30. aprila, b. Turški predsednik republike Izmet Ineni je včeraj sprejel v prisotnosti ministrskega predsednika in ministra zunanjih poslov drugega za drugim francoskega in angleškega poslanika, s katerim se je razcovarjal eno uro. Za tema je sprejel tudi romunskega poslanika. Do sedaj se ni moglo dobiti potrdila, da so sprejemi teh poslanikov v kaki posebni medsebojni zvezi, toda z ozirom na sedanji položaj poučeni krogi verujejo, da taka zveza obstoji, posebno zato, ker smatrajo, da ie Turčija odrejena kot izhodna točka za angleško in francosko delavnost na jugovzhodu Evrope, ki se more vsak čas pričeti. Krožijo govorice o turškem predlogu za vojaško zvezo med Turčijo, Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Madžarsko.
»Italija pod orožjem«
Berlin. 30. aprila. AA. DNB: Ravnatelj lista »Giornale d'I t a I i a« Vireinio Gayda je objavil v reviji »Berlin-Rim-Tokio« članek o italijanski vojski pod naslovom »Italija pod o r o ž ■ j c ni«.
Gajda pravi v svojem članku, da Italija nI čakala na vojno leta 1939 ter šele potem začela organizirati svojo vojsko. Organizacija italijanske vojske se je začela leta 1933. ko je bila italijanska vojska prilaaodena novim potrebam in odgovornostim, ki so izvirale iz dejstva nastajanja italijanskega imperija. Italija ie kot kontinentalna in sredozemska velesila znala izvesti popolno skladnost sodelovanja med suhozemsko. pomorsko in zračno vojsko.« Gayda navaja nato v davnem vse, kar je bilo storjeno slede organizacije voiske in zvišanja števila pomorskih edinic ter sploh oborožitve. Italijanska vojska, pravi Gayda,
italijanski, ne more trpeti. Italija da želi imeti popolno svobodo gibanja po Sredozemlju, ki da je njen življenjski prostor v mnogo veiji meri, kot ' pa katere koli druge velesile, a želi imeti tudi trajna jamstva za to, da ji bodo pota iz Sredozemlja ven na evetovna morja vedno odprta. Signoretti je to težnjo slikovito opisal, ko je dejal, da Italija ne želi v Sredozemlju nobenih predpravic, ampak »odprta vrata«. Z drugimi besedami povedano in v pravno obliko položena se bo ta težnja glasila tako, da Italija želi, da se trije izhodi iz Sredozemlja odvzamejo oblasti ene eame velesile in da se postavijo pod skupno enakopravno varstvo vseh v Sredozemlju interesiranih velesil.
Ni nam znano, če je italijanska vlada te svoje težnje komu sporočila že v diplomatični obliki, in če jih je, kako so bile sprejete. Tako angleški, kakor francoski ministreki predsednik sta on: teden oba dala izjave, ki se nanašajo na Sredozemlje in na Italijo, toda nepoučenim ušesom te izjave niso odkrile kakšnega določenega programa, s čemer pa ni rečeno, da med diplomacijami zadeva ni v razvoju. Odmev, ki so ga te izjave našle v Italiji, pa je bil takšne narave, da je pokazal, da misli Italija resno in da morda celo misli, da je vojna na Norveškem ustvarila položaj, ko sme 6Voje težnje povedati z večjim povdarkom in v spremstvu z gotovimi ukrepi.
V tej luči gledano dobiva »vprašanje Italije« druga obzorja, ki z Balkanom prvenstveno nimajo križajočih sc točk in o katerih ni mogoče v naprej trditi, da se nc dajo drugače poravnati med interesimimi velesilami, kakor z orožjem v roki.
Anglije
je tehnično dovršena. Posebno naulaša pomen ita-lijnske vojne mornarice ter izredno obrambno in napadalno moč edinic italijanske mornarice. Posebno naglaša hitrost italijanskih vojnih ladij. Glede italijanskega letalstva in motoriziranih edinic navaja Ga.vda odličnost njihove tehnične priprave, njihovo hitrost in učinkovitost. Razen tega naglaša Gayda izredno moralno silo italijanske vojske ter pravi: Italija je močna tako kar se tiče moštva kakor sredstev. Zaradi tega je italijanska vojska tako ponosna in tako zavedna. Italijanska vojska stoji čvrsto na braniku domovine. Obrambe Italije so okrepljene še z vencem eora, ki se nahajajo na njenih mejah. Ta obrambni pas je še bolj okrepljen z deli italijanskih inženirjev, to je z utrdbami, ki so popolnoma dograjene. Ko je nastala nova vojna v Evropi leta 1939, je bila Italija po|)olnoma pripravljena. Neudeležlx> Italije v sedanji vojni ni treba smatrati kot izrečno nevtralnost. To stališče Italije pomeni, da si pridržuje pravico nastopa v pravem trenutku, pri Čemer se lahko naslanja na svojo organizirano vojsko, ki je pripravljena na vse.
Franco noče
Pariz, 30. aprila, h. Kakor tukaj poročajo, je general Franco odbil ponudbo, da bi se Španija priključila Nemčiji in Italiji, da bi na ta način dobila Španija Gibraltar. Po teli poročilih sc je namreč generalu Francu z italijanske in nemške strani obljubljala vrnitev Gibraltarja, če bi bili zavezniki premagani.
Moskva, 30. apr. t. Echange Telegraph. Razgovori med jugoslovansko in sovjetsko trgovinsko delegacijo za sklenitev trgovinskega sporazuma se razvijajo ugodno. Na nobeni strani ne delajo težav in je dobra volja očividna. Iz krogov konference je bilo objavljeno, da se Jugoslavijo posebno zanima za to, da bi iz Sovjetske Rusije dobila bombaž za svojo predilno industrijo, ki ji grozijo težave, ako si ne bo mogla oskrbeti redne dobave bombaža. Sovjetska Rusija bi bila pripravljena staviti Jugoslaviji za prvo potrebo na raz-
London, 30. aprila, t. Reuter. Sovjetski poslanik Majski je obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa in mu izročil odgovor sovjetske vlade na angleško spomenico, ki je bila sovjetski vladi izročena dne 19. aprila in ki tiče predpogojev za nadaljevanje angleško sovjetskih trgovinskih pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe, ki naj bi veljala za vojno dobo.
Angleška spomenica je sovjetski vladi predlagala dvoje:
1.	da naj sovjetska vlada zajamči, da blago, ki ga bo uvažala iz Anglije in njenih kolonij, pod nobenim pogojem ne bo izvažala dalje v Nemčijo, in
2.	da bo omejila izvoz domačega sovjetskega blaga v Nemčijo, ter omejila tudi prevoz tujega blaga skozi ozemlje Sovjetske Rusije v Nemčijo.
Angleška vlada je v svoji noti obrazložila, zakaj postavlja te pogoje, ki morajo biti razumljivi za vsakogar, kdor je spoznal, da je Anglija
Vprašanja in odgovori v angleški zbornici
Chamberlain — še ta teden
London, 30. aprila, t. Reuter. Med časom, ki je določen za vprašanje poslancev in odgovore ministrov v spodnjem domu je na neko vprašanje minister za blokado C ros s dejal, da angleške in francoske vojne ladje zasežejo vsako trgovsko ladjo, ki je namenjena na Dansko in Norveško. Danske in norveške ladje so sploh zaplenjene s tovorom vred, med tem ko se nevtralnim državam odvzame tovor. Postopanje z ladjami, namenjenimi na Norveško, je dogovorno in s sodelovanjem norveške pomorske komisije v Londonu, ker je Norveška zaveznik in ne sovražnik.
Na vprašanje, kako so vojaki naNorveškem opremljeni, je vojni minister Stanley odgovoril, da je oprema angleških vojakov popolna v vsakem oziru. Vsak angleški bataljon je vrhu tega opremljen še s številnimi strojnicami in posebnimi brzo-strelnimi puškami, ki učinkovito služijo za obrambo proti letalskim napadom.
Poslanec Sliaušš je opozoril ministra za blo-
„Giornale d'ltalia" o osebnosti kneza - namestnika
Rim, 30. aprila. AA. Štefani: O priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kneza namestnika je »Giornale d' Italija« objavil zelo simpatičen uredniški članek. Članek poudarja osebnost kneza namestnika Pavla, ki je v težkih razmerah prevzel vodstvo države, ter se ves posvetil velikemu delu za izgraditev države in za izboljšanje njenega položaja. Veliko delo, ki se je prekinilo ob smrti bla-gopokojnega kralja Aleksandra, je nadaljeval knez namestni Pavle in njemu se je treba zahvaliti, da je prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati. Poleg Balkanskega pakta, ki ga je ustvaril še kralj Aleksander je bilo treba ustvariti tudi dobre odnose z Nemčijo in Italijo. Zasluga, da so bili postavljeni temelji za prijateljstvo z Italijo in Nemčijo pripada knezu namestniku Pavlu. Prijateljstvo z Nemčijo in Italijo je brez dvoma najboljše jamstvo za Jugoslavijo, pravi list. Članek se končuje s poudarjanjem velikih uspehov v delu kneza namestnika. Na koncu pravi, da želita Italija in italijanski narod poln uspeh Nj. kr. Vis. knezu namestniku ter njegovim velikim zamislim »11 Regime fasci-sta« je posvetil prav tako več simpatičnih vrst rojstnemu dnevu kneza namestnika Pavla, zlasti pa očrtuje njegovo kulturno delo. Nato poudarja list, da je v današnjem evropskem spopadu najboljše jamstvo za Jugoslavijo prijateljstvo z Nemčijo in Italijo. Rimska »Tribuna« prinaša poročilo iz Belgrada, v katerem poudarja, kako je knez Pavle priljubljen v državi zaradi svoje modre politike. List nato pravi, da se je treba knezu Pavlu zahvaliti, da je bil odstranjen nesporazum, ki je dolgo vladal med Italijo in Jugoslavijo in kateri bi danes nedvomno kompliciral položaj Jugoslavije. V tej dobi, pravi list, ko so prijateljski izrazi med narodi tako redki, dobiva prijateljstvo med Rimom in Belgradom zelo velik pomen.
Dr. Clodius v Belgradu
Belgrad. 30. aprila, t. Voditelj nemških trgovinskih odnošaiev z jugovzhodnimi državami, dr. Clodius, ki je iz Bukarešte, kjer je sklenil novo trgovinsko pogodbo, potoval za nekaj dni v Budimpešto, bo ostal v Belgradu nekaj časa. Stopil ho v stik z gospodarskimi krogi ter se ho z njimi sporazumel glede gospodarskih odnošajev medj Jugoslavijo in Nemčijo.
Madžarski trgov, minister Varga obišče Belgrad
Budimpešta, 30. aprila, t. MTI. Madžarski tr-vinski minister je po odhodu jugoslovanskega trgovin, ministra dr. Andresa sprejel časnikarje, ki jim je izrazil svoje veselje nad obiskom jugoslovanskega državnika. Izdal jim je tudi, da je bil povabljen, naj'ob prvi priložnosti obišče Belgrad, in da je on povabilo z veseljem sprejel. Ni pa še določeno, kdaj bo mogel odpotovati v Jugoslavijo.
Budimpešta, 30. aprila. AA. Havas. Davi je umrl v Budimpešti v ">0. letu življenja pater Bela Banga, ki je bil eden glavnih voditeljev novega katoliškega pokreta na Madžarskem.
polago 5600 ton bombaževine. Jugoslavija pa bi v Sovjetsko Rusijo prodala sukno in je bila imenovana številka 60.000 ton sukna, ki bi ga Jugoslavija mogla izvoziti v Sovjetsko Rusijo.
Moskovski listi le malo pišejo o teh pogajanjih. Pač pa je bilo značilno, da so vsi, kakor po zapovedi, objavili, da bodo istočasno s trgovinskimi odnošaji urejeni tudi redni politični in diplomatični odnošaji. Listi imenujejo 1. junij kot dan. ko bodo vzpostavljeni redni diplomatični odnošaji.
z Nemčijo v vojni, da Anglija Nemčijo gospodarsko blokira in da torej v trgovinskih pogodbah s tujimi državami ne sme privoliti v nič, kar bi njeno politiko blokade proti Nemčiji oviralo.
Sovjetska vlada je v noti, ki jo je prinesel seboj sovjetski poslanik, odgovorila,
da je pripravljena pogajati se glede prvega predloga in se obvezati, da nič od blaga, ki bi ga uvozila iz Anglije in njenega imperija, ne prodala dalje Nemčiji, toda odkloniti mora drugi predlog, ker si kot nevoj-skujoča se država ne more pustiti omejevati svobodnega razpolaganja s pridelki in izdelki svoje lastne države.
Angleška vlada z odgovorom Sovjetske Rusije ni zadovoljna. Toda lord Halifax in Majski sta sklenila, da bosta razgovore nadaljevala in iskala osnovo, na kateri bi se mogla začeti pogajanja za zadovoljivo trgovinsko pogodbo med obema državama.
kado, da se je letalska promet med Nemčijo in južnoameriškimi državami silno razvil in da dobavlja Nemčija po tej poti mnogo dragocenih kovin, ki jih potrebuje. Nemški letalski promet da gre čez Španijo in Portugalsko. Blokadni minister je odgovoril, da je to vladi znano, da je skoraj nemogoče posegati vmes, dokler se letalski promet razvija s pomočjo nevtralnih držav. Vlada se bo podrudila, da s posebnimi pogodbami z nevtralnimi državami kolikor mogoče omeji ta promet, toda to je področje, ki se za enkrat odteguje oblasti zavezniških držav, dokler se razvija v okviru nevtralnostnih zakonov.
Predsednik vlade Chamberlain je na vprašanje majorja Attleeja, če ima kaj sporočiti o Norveški, odgovoril, da želi dati daljše poročilo, kakor hitro mogoče in da se ne bi rad vezal, vendar upa, da bo mogel govoriti še ta teden.
Na smrt obsojeni vohuni
Pariz, 30. aprila. A A. Štefani: Vojno sodišče v Parizu je obsodilo včeraj na smrt novinarko Carmen Mori, ki je švicarska državljanka, in tfa Fritza Ezlerja, nemškega državljana, zaradi špi-jonaže.
Vnebohod
Čudežno, kakor vse njegovo življenje na zemlji, je bilo tudi slovo Kristusovo. Naj razmišljamo kateri koli trenutek njegovega življenja in delovanja, vedno se odpira pred nami večnost, v kateri živi sam Bog. »Peljal jih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih blagoslovil. In medtem, ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in šel v nebo, njegovi učenci pa so se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem.« Tako poroča o tem dogodku evangelist Luka. Preden se je vrnil k svojemu Očetu, pa je rekel apostolom, potem ko jim je bil naročil, naj učijo narode izpolnjevati vse, kar jim je zapovedal, da bo ostal z njimi vse dni do konca sveta. To pa je bil Kristus napovedal že v svojem govoru na zadnji večerji pred velikonočnim praznikom, ko je bil križan, z besedami: »Ako me ljubite, ohranite moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne pozna, vi pa ga poznate, zakaj pri vas prebiva in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot in vi me boste še videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli.«
Kakor razumemo žalost Gospodovih učencev, ko jih je zapustil, tako razumemo tudi njihovo veselje, ker so vedeli, da bo tudi po svoji vrnitvi k Očetu ostal vedno med njimi. To je bil trenutek, čigar pomena ne more zmanjšati dva tisoč let, ki so pretekla za tem slovesnim dogodkom. Božji sin je prišel na zemljo, odreševal duše in odprl pot v novo in nadprirodno večno življenje ter ljudem pomagal tudi v telesnih stiskah in bedi, potem pa umrl na križu, da vstane iz groba in se vrne v nebo nad desnico Očetovo. Komaj je minila radost velikonočnega jutra, ko je Kristus premagal smrt, že so zbrani prvi kristjani na Oljski gori, kjer se poslavljajo od svojega Mojstra in Izveličarja. Toda skozi njihove solze se sveti luč njegove božje osebe in dela, ki pomeni odrešenje človeštva in bližnji prihod svetega Duha, ki bo Kristusovo delo kronal s polnoto vseh božjih milosti. Zveza med človekom in Bogom je postala neločljiva in zato je praznik vnebohoda hkrati praznik neizmernega veselja, ker človeštvo ni več samo, ampak Kristus ostane večno v njem in z njim, kakor je povedal na zadnji večerji: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu. Kar koli boste prosili, se vam bo zgodilo.«
Ta zavest oživlja krščanstvo skozi vse veke, ker vemo, da nihče ne more uničiti Kristusovega izveličevalnega dela in večne moči krščanstva, ki preraja človeka in svet tudi po najhujših katastrofah. Zato kristjan tudi v takih časih ne postane malodušen, ampak se njegova vera le okrepi in poglobi. Zakaj v duhu smo vedno okoli Gospoda, ko nas je zapustil, a je vendar ostal in bo ostal vedno med nami in svojo moč najbolj izpričal prav v najhujših preizkušnjah.
želi Italija od
Jugoslovani v Moskvi
Sovjetska Rusija ponuja bombaž, Jugoslavija sukno Obnova rednih odnošajev dne I. junija
Lord Halifax - Majski
Novi razvoji v angleško-sovjetskih odnošajih

Težaven položaj Tujskoprometne zveze v Mariboru
MurilHir, 50. maja.
V dvorani hotela Orel je bil danes občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru. Zastopane so bile po svojih delegatih skoraj vse članice zveze — mestne občine, turistični kraji, zdravilišča in kopališča ter lokalne tujskoprometne ustanove in organizacije. Delegati so dobili v roke obširno tiskano poslovno poročilo o delovanju zveze v preteklem poslovnem letu. Iz tega poročila posnemamo v krutkcm izvlečku naslednje podrobnosti:
Zveza si je v preteklih letih izgradila zelo popolno mrežo mestnih turističnih uradov ter obmejnih informacijskih in propagandnih poslovalnic, na katerih je v glavnem slonela tuj-skoprometna služba in turistična propaganda za celo področje. Take poslovalnice so poleg centralne pisarne v mariborskem gradu še v Celju in Ptuju, sezonska v Rogaški Slatini ter obmejne na mariborskem kolodvoru, \ št. Ilju, v (ior. Radgoni in v Dravogradu. Poleg tega je posvečala zveza vso skrb notranji organizaciji ter je tako postavila trdne temelje za vsestransko sodelovanje s svojimi člani, nositelji krajevnega receptivuega turizma. Tako je stopila zveza dobro pripravljena v poslovno leto 1939 ter je z največjim zaupanjem zrla v bodočnost. Začo-četek lanske turistične sezone je bil še razmeroma dober kljub razburkanim časom. Usodni dogodki, ki so pa nastopili koncem poletju, pa so naš turizem nevarno zadeli. Mednarodni lu-ristični promet je po izbruhu vojne prenehal, zastoj je nastal tudi v notranjem turizmu, /lasti je bilo s tem zadeto komerci jelno poslovanje zveze, ki ji je prinašalo toliko dohodkov, da je z njimi lahko krila HO odstotkov svojih izdatkov. Pojavile so se te/koče z vzdrževanjem poslovalnic. Putnik v Belgradu sc je obvezal, da bo vzdrževal glavno zvezi no poslovalnico v Mariboru. Zveza se je obrnila na občini Ptuj in Celje, da ti prevzameta jamstva za obstoj obeh krajevnih poslovalnic v teli mestih. Zadovoljivega odgovora še ni. upati pa je, da bosta obe mestni občini pravilno cenili prestižni. turistični in gospodarski pomen turističnih uradov za mesto in zaledje. Sezonsko poslovalnico v Rog. Slatini bo vzdrževala uprava zdravilišča. Zveza je sklenila opustiti poslovalnico v Dravogradu, negotov pa je še položaj ostalih obmejnih poslovalnic na mariborskem kolodvoru, v (ior. Radgoni, predvsem pa v št. Ilju, kjer je zgradila zveza reprezentativen turistični paviljon. Zveza je opozorilu na svoj težaven položaj razne faktorje, predvsem pa bonsko upravo. Na anketi, ki jo je sklicala banska uprava, je bila najdena rešitev v obliki takse na bivanje tujcev; dalje si prizadeva zveza, da si zagotovi podpore mestnih občin, gostinskega odseka pri zbornici ter zbornice POL Dose-daj se je v tem pogledu odzvala edino mestna občina mariborska.
Zanimivi so podatki o lanskoletnem tujskem prometu na področju zveze. Največ prometa beležijo zdravilišča in kopališča. Na prvem mestu spet Rog. Slatina s 762 gosti in 112.117 nočninami, Dobrna je imela +058 gostov in 62.566 nočnin. Laško 36% gostov in 40.510 nočnin, Slatina Radenci 1363 gostov in 13.(64. nočnin, Rimske toplice 418 gostov in 4602 nočnin, Rimski vrelec pa 26+ gostov in 2305 nočnin. Skupno so imela naša zdravilišča in kopališča lani 17.471 gostov in 235.26+ nočnin, predlansko leto pa 17.879 gostov in 231.510 nočnin. Daleč zaostajajo za kopališči naši turistični kraji. Na prvem mestu je Maribor: 17.4^I gostov in +8.4+2 nočnin. Med gosti je bilo 6115 inozemcev, Celje je imelo 12.776 gostov in 15.925 nočnin, Ptuj 2+7+ gostov in 5071 nočnin, Črna %7 gostov in 2157 nočnin. Dravograd 615 gostov jn 3267 nočnin, Mežica 165 gostov in 1619 nočnin. (Ior. Radgona 169 gostov in 780 nočnin, Guštanj 169 gostov in I 166 nočnin, Ljutomer ++5 gostov in 5269 nočnin, Marenberg 362 gostov in 354>S nočnin. Mozirje 360 gostov in 3223 nočnin, Ormož 716 gostov in 5898 nočnin,.Prevalje +18 gostov in 2063 nočnin, Slov. Gradec 865 gostov in 4++6 nočnin, Slov. Bistrica +9H jjostov in 2295 nočnin, Vitanje pa 30+ goste s 2705 nočninami. Skupno so imeli vsi ti turistični kraji 38.760 gostov in 106.77+ nočnin. Tujskoprometni kraji klimatičnega značaja na področju sveže kažejo sledečo statistiko: Iloče-Pohorski dom + 167 gostov in "i+77 nočnin, Mariborska koča 103 gosti in 1107 nočnin, Ruše-Ritška koča +57 gostov in 1321 nočnin, Smolnik-penz. Lobnica tli gostov in 461 nočnin. Sv. Lovrenc-Klopni vrh 380 gostov in +%7 nočnin. Ribnica-Senjorjev dom 1921) gostov in +499 nočnin. Šmartno na Pohorju 126 gostov in 99+ nočnin, 1* ram 117 go-
stov in 2082 nočnin. Gornji grad 689 gostov in 4+28 nočnin, Ljubno 255 gostov in 3871 nočnin, I.uče 97 gostov in 1021 nočnin, Logarska doli-na-Solčuva 808 gostov in 7533 nočnin, zdravilišče Topolšiča sob gostov in +123 nočnin, zdravilišče Vurberg 6+8 gostov in 17.915 nočnin; skupaj tedaj 10.68+ gostov in 57.699 nočnin. Zaradi ugodne letošnje zime je bila tudi zimska turistična zveza živahnejša in donosnejša, kakor prejšnja leta.
Za izboljšanje tujskoprometnih prilik si zveza zelo prizadeva ter je v ta niiiiien izročila skupno z ljubljansko posestrimo banski upravi posebno spomcnico, v kateri opozurjajo, da bi bilo treba napraviti za naše turistične kraje regulacijske načrte, preskrbeti jih z elektriko in vodovodi, mnogo naselij bi bilo treba sanirati, ceste sko/.i naselja vsaj sprnmeksirati, da se prepreči prašenje, tujskoprometne kraje tudi na splošno urediti z nasadi, smuškimi terišči, večjimi zabavišči, kopališči, športnimi napravami. Tozadevno je delovanje banovinskega turističnega sveta zelo plodonosno. Zveza je priredila liini tudi + tujskoprometne tečaje v važnejših središčih. Sodelovala je inicijativno pri /boljšaliju železniškega prometu ter sestavi voznih redov, zavzemala se je za ureditev telefonskih in poštnih razmer, za uvedbo novih avtobusnih prog. V tem pogledu je ogromnega pomena mestno avtobusno |xvci jetje v Mariboru.
/elo plodovito je bilo propagandno delo. Zveza je izdala sama, v zvezi z ljubljansko posestrimo ter s krajevnimi činitelji celo vrsto reprezentativnih prospektov, cenikov in lepakov v različnih jezikih. Organizirala je kolektivno turistično reklamo, posvečala veliko puž-li jo publicistični turistični propagandi. Posebno pozornost obrača sedaj propagandi v bližnjem Orientu, predvsem v Egiptu, Palestini, Siriji, Turčiji in Grčiji pa tudi na zapadli zlasti na Nizozemskem. Tujskopromctna razstava, predavanje po radiu, sodelovanje pri vseh gospodarskih, kulturnih in športnih prereditvuh — vse to je priča agilnega dela zveze.
V komercijelnem poslovanju se vidi poslovanje predvsem zaradi nazadovanja inozemskega turizma. Prodaja železniških kart, valutna trgovina, prirejanje skupnih izletov in |>o-tovanj, vse to je zaradi vojne nazadovalo. Zveza ima dohodke še s prodajo srečk razredne
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdkam Franc Lipej Franc Matheisovi nasledniki Loschnigg & Schmidt in Josip Verstovšek v Brežicah, da smejo določiti ceno pšenične moke vojvodinske prove-nience s prebitkom 20%, zaokroženim na 5 par pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktni borzi, oziroma s prebitkom 10% ob enakih pogojih na pšenično moko slavonske provenience in z znižanjem po 20 par pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 par za moko št. 5, oziroma 6 in 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko št. 0. Isti prebitek velja za ceno otrobov. — Nadalje tvrdki A. Senčar in sin v Ptuju, da sme prodajati svinjsko mast tvrdke Herz in sin po 22 din za 1 kg pri prodaji na debelo. — Nadalje tvrdkam Ivan Bezjak, tovarna bučnega olja v Framu, Tomaž Kraujc, izdelovatelj olja, Fram, Paul Pivec, oljarna Sele-Pragersko in J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja v Mariboru, da smejo prodajati bučno olje po 19 din za 1 kg ob dosedanjih plačilnih pogojih pri prodaji na debelo. — Nadalje Juteršek Anionu, Prekoršek Ludviku in Kolar Ivanu, mesarskim podjetjem iz Vojnika, da smejo prodajati goveje in telečje meso, in sicer sprednji del po 12 din, zadnji del po 14 din ter svinjino po 14 din, oziroma 16 din za 1 kg. — Nadalje Potočniku Antonu, mesarju v Framu, da sme prodajati goveje in telečje meso, in sicer sprednji del po 12 din, zadnji del po 14 din, svinjino po 14 din, oziroma po 16 din, slanino po 18 din, salo po IS din in mast po 20 din 1 kg.
Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvode d. d. v Ljubljani
so imele dne 30. aprila 1940 svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. Družbeni obrati so izdelali v letu 1939 1015 vagonov raznovrstnih papirjev, 670 vagonov celuloze ter 239 vagonov lesovine. V proizvodnji papirja izkazujejo proti lanskemu letu porast za 34%, kar je posledica boljše zaposleno-
loterije, s prodajo časopisov na kolodvorih, s projekcijsko reklamo. To poslovunje je prineslo zvezi lani >(K).1MK) dinarjev. Poslovno leto zaključuje zveza s primanjkljajem 89.944 din.
Premoženju ima zveza 1,052.773.69 din. *
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik inž. Šlajmar, V uvodnih besedah je prav prisrčno pozdravil navzoče, med njimi delegate banske uprave, okrajnega glavarja Eiletza, mariborskega podžupana Žebota, magistratnega ravnatelja iz Celja Ivo Šubica, magistratnega ravnatelja Zavadlala iz Ptuja, zastopnika direkcije drž. železnic v Ljubljani načelnika g. Permeta, zastopnika poštnega ravnateljstva, upravnika mariborske pošte g. Šetinca, zastopnika Zbornice g. Šereca, zastopnika industrijalcev g. inž. Dračarja ter zastopnika občine Murska Sobota g. Hartnerja. Obenem je prečital brzojavne pozdrave iz Dubrovnika, Splita, Novega Sada in drugih krajev. Nato je podal kratko poročilo o razvoju turizma in o finančnem položaju Tujsko-prometne zveze. Med drugim je omenil, da je lansko leto turizem kazal prav lep razvoj ir. bi bili uspehi tudi brez dvoma zadovoljivi, če ne bi prišlo do vojne, Če bi ne prišlo do vojne, bi Maribor, kar se tiče turizma, dosegel rekord. Letos z inozemstvom ne moremo računati in je zaradi tega na drugi strani važna propaganda za naš interni turizem. S 1. majem se ukine izpostava v Gornji Radgoni, kakor tudi v Dravogradu, dočim v Št. Ilju ostane. Zahvalil se je pa tudi za vse podpore, ki jih je Tujska zveza dobila, zlasti banski upravi, mariborski mestni občini, Zbornici za TOI, gostinskemu odseku itd. Nato poda marljivi ravnatelj Tujsko-prometne zveze g. Loos blagajniško poročilo. Sledile so nadomestne volitve, pri katerih so bili izvoljeni dosedanji člani uprave. Isto tako so bili izvoljeni v nadzorni odbor isti člani kakor do sedaj.
Zvezna pravila so se nekoliko izpopolnila in spremenila. Glede članarine se pa pooblasti upravo, ki bo določila višino. Nato je podal poročilo o delovnem programu ravnatelj g. Loos. Po poročilu g. Loosa je povzel besedo ravnatelj g. Za-vadlal in predsednik gostinskih obratov v Mariboru kavarnar Klešič, ki je povdarjal, da je reklama za tujski promet bila vedno preslaba in se mora reklama razširiti v glavnem na krajevni promet. Prej tega ni bilo treba, ker 6mo imeli iz inozemstva dovolj turistov, sedaj so pa ti odpadli in je zaradi tega potrebno, da se reklama vrši in razširi samo na krajevni promet.
Zastopnik tujsko-prometnega odseka v Mozirju je predlagal, naj' se v upravni odbor izvoli tudi en član iz Mozirja. O tem predlogu bo razpravljal upravni odbor. Nato je povzel besedo zastopnik pošte g. upravnik Šetinc, ki je v daljših izvajanjih iznesel težkoče poštnih in telefonskih razmer. Med drugim je omenil, da imamo v Sloveniji 24 potovalnih poštnih uradov. Ob 16 je predsednik zaključil lepo uspeli in dobro obiskani občni zbor,
sti. Razpečavarije papirja je bilo poverjeno tvrdki »Centropapir« družbi z o. z., Ljubljana—Beograd— Zagreb. Čfsti dobiček poslovnega leta 1939 znaša 2,8 milijonov dinarjev proti 2,7 milij. dinarjev v prejšnjem letu, ter 6e bo na družbine delnice izplačevala počenši od 1. maja 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 6% dividenda brez vsakega odbitka. Na občnem zboru je bilo soglasno sklenjeno zvišanje delniške glavnice od 25 na 30 milijonov dinarjev s preodkazom din 5,000.000 iz ažijske rezerve. Za povišek bo razdelila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani počenši od 1. julija, t. J. med dosedanje delničarje 50.000 komadov gratis dclnic v nominalu od din 100 s kuponom od 1.1.1940 in sicer v razmerju na pet starih po eno novo grati6 delnico. Odobrena je bila tudi odgovarjajoča sprememba pravil, v katerih se je predvidelo, da se sme delniška glavnica zvišati po predhodnem sklepu občnega zbora brez posebnega oblastvenega dovoljenja do din 50,000.000. Z občnim zborom so proslavile Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. tudi skromen jubilej, ker je minulo že 20 let, odkar 60 prišle papirne tovarne v Vevčah, osnovane leta 1842., celulozna tovarna v Goričanah, koder so že leta 1763 obratovali papirni mlini ter tvornica lesovine v Medvodah, ki je izdelovala že leta 1868 lesovino, v družbino last.
*
Dodeljevanje bencinske mešanice obrtnim in industrijskim podjetjem. Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da bo z dnem 1. maja t. 1. kr. banska uprava v Ljubljani začela v smislu čl. 9. naredbe št. 3, deliti dovoljenja za nakup bencinske mešanice, ki se uporablja za pogon stalnih in premičnih motorjev. Zbornica ponovno opozarja interesente, da je ona v smislu čl. 8. naredbe št. 3 upravičena izdajati odnosno preskrbeti dovoljenja samo za nabavo one bencinske mešanice, ki se uporablja v obrtnih in industrijskih podjetjih kot pomožno sredstvo (n. pr. za čiščenje, spajanje, ekstrakcijo, razplinjevanje itd.), ne pa za pogon. Ona obrtna' in industrijska podjetja, ki še niso dostavila zbornici zadevnih prijav za bencinsko mešanico kot pomožno sredstvo, naj to store zanesljivo do vključno dne 15. maja t. 1., ker na
jp Kino Kodeljevo tet. 41-64 mm
V če trite k ob pol 3., pol 0. in ik>1,9. uri 2 velefilma
Trader Horn Raspuftin
- 'v
Borze
Dne 30. aprila 194ft
Denar
Ameriški dolar 55,—
rnm—mmmmmmmm+mmi^mmmmmmmmammmmmmm^mm
Nemška marka 14.10—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,604.440 din, na belgrajski pa 7,380.000 din. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 440.000 din
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt ... * . . .	155.80-,- 159.00
Pariz 100 frankov............88.00^ 00.30
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov .....	995.00-1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2349.50—2387.50
Bruselj 100 belg............747.00- 759.00
Ljubljana — svobodno	tržišče:
London 1 funt .......	192.50- 195.70
Pariz 100 frankov ......	108.78— 111.08
Ne\vyork 100 dolarjev ....	5480.00 - 5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.18-1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2901.78—2939.78
Bruselj 100 belg............922.58— 934.58
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka.........14.70-14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem........ 30.15-30.85
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem........ 30.15-30.85
Sofija 100 din ......... 97.20-98.80
Curih: Belgrad 10, Pariz 8.92, London 15.75, Newyork 446, Bruselj 75.30, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 230.85, Berlin 178.62, Stockholm 106, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37, Helsingfors 8.50, Buenos Aires 103.
Vrednostni paplrl* Volna Skoda:
V Ljubljani 427.50—429.50 v Zagrebu 428 denar v Belgradu 429 —431
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 96 do 97, vojna škoda promptna 427.50 —429.50, beglu-ške obveznice 76—77, dalm. agrarji 67 blago, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Trboveljska 240—245.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 96 'derialVagrarji 51 denar, vojna škoda proliiptnfa 428 denar, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 67 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Blerovo posojilo 90.50 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 96 blago. — Delnice: Narodna banka 8000 blago, Priv. agrarna banka 180 denar, Trboveljska 242—248 (240), Gutmann 52—55, Sladkorne tov. Osijek 205 denar, Isis 31 denar, Oceania. 600 denar, Jadr. plovba 350 denar.
Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda promptna 429-431 (428), begi. obveznice 74.50—75 (74.50), dalm. agrarji 66.50—66.75 (66.50), 6% šumske obveznice 65.60—67, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7950 denar.
2itni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca čvrsta. — Promet srednji.
Sombor. Borza je bila danes zaprta.
pozneje dostavljene prijave zbornica ne bo mogla več dajati sama dovoljenj za nakup bencinske mešanice, ampak bodo morali interesenti čakati na predhodno odobritev Uprave državnih monopolov v Belgradu. V prijavah je navesti v kilogramih količino bencinske mešanice, ki jo podjetje mesečno potrebuje.
Licitacija. Dne 4. maja bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo bencinske mešanice in motornega olja.
Poročnik Heim
18
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
Brezuspešno sta poskušala iz nje kaj izvleči. Končno sta so odločila, da jo pošljeta v ječo.
»In vendar, ona je...« je rekel Ileim in si obrisal čelo.
Schmidt je odkimal.
»Pričel sem o tem dvomiti. To ni več ženska. ampak žival. Poznam te vrste zenice. V tako obupnem stan ju, ki bi bila obdolžila najmanj pol sveta, če bi bila kaj kriva: samo, da bi se rešila.«
»O, kukšna zgodba!« je zastokal Heim. »Toda, kaj je s tem papirjem?«
»Očividno ta papir... ni ponarejen. Včasih pa so veseli ljudi še za inanjutemeljene slutnje, kakor je v našem primeril.«
»Ni mi mar,« je rekel Ileim z glasom, ki je znova postal oster. Zanimajo me le uporni vojaki. In imel jih bom...«
Šesto poglavje.
Drugi problem.
Torek. I. junija 1915.
Trsta oddaljenih, zamolklih pokov se je razlegla po pokrajini, šipe v pisarni, v kateri je zbral polkovnik Niederstoff Strohberga, ileiina in Scnmidta nn posvet, so se tres'0. Ze od petnajstega aprila šest tednov dalje je Saint Oiiorentin živel pod stalnimi napadi iz zrakoplovov. Včasih jc grmelo dva uli tri dni skupa j.
»No. Ne dajmo se raztresti. gospodje,« je rekel hladnokrvno Niederstoff. »Rekel sem vam že, Ileim, da želim, tla to nadzorstvo nad župnikom Gaillardotn že vendar preneha.«
/.e kakih osem dni je duhovnik prost. Naj-Dodrobneiše preiskave so ugotovile resničnost
njegovih zagovorov. Orožniki, ki so ga ustavili blizu Vendemresa, so ga formalno spoznali. Mnogo prebivalcev v tej vasi, ki so prebili noč ob vzglavju njegove pestunje, je priseglo, da je tja prišel okrog pol ene zjutraj in je ostal kako uro pri svoji pestunji. Angleški vojak je bil ustreljen. Njegova gospodin ja je bila z ozimni na visoko starost samo izgnana, ne da bi jo mogli prisiliti, da bi izjavila, da ima kake sumljive odnose z župnikom. Niti ga niso mogli prepričati, da bi priznal, če je srečal Stiefela v hišici v ulici Frairie. Končno je preiskava pokazala, 'da je tolmač z odpuščanjem kazni, ki jih je sam nalagal, odiral laliko-miselne prebivalce tega mesta. Toda nobena njegova žrtev ni bila pri tej preiskavi zamotana pri usmrtitvi,
Vse mesto se je rogalo civilno oblečenemu policaji!, ki ste ga poslali zh uljogim župnikom,« je nadaljeval poveljnik. »Njegove tirolske nogavice in čop za klobukom se zdi, da so posnete po llansijevi knjigi »Grozno1«
»Videl sem ca vedno le v uniformi,« je rekel Ileim Doječe
»To je ti-.ta stvar, ki vam jo očitam. Toda komedija nič ;io koristi. Župnik Gaillard je brez krivde.«
Ileimov obraz se je zugtibal in spačil. Ni bil istega mnenja kot njegov šif. To je izrazil z vso silo svojega značaja, Bil je razočaran nad to nižjo stopn jo povelj "Iva nemške cesarske vo|;ke. v kateri se vzdržuje disciplina z ohromelo in mehanično ostrostjo kakor priučenje, namesto du bi bila vprašanje duha.
»Gospod poveljnik, z vašim dovoljenjem ne bom več nadziral gospoda žunn;kn /.aradi umora Stiefela. ampak sumo zafo, kjr se mi zdi, da jc najbolj vnet. najbolj delaven in najnevarnejši domoljub v tem mestu. Imam
čast, da vam ponovim zahtevo, da ga izženete ali preselite v Belgijo.«
»Ne. Rekel sem vam že, da ne. Ta duhovnik je izredno priljubljen pri ljudstvu. Ce bi vas poslušal. Heim, bi delal prava barbarstva kakor litini. Ah! Tudi če bi mi prinesli dokaze, jih ne bi upošteval. Nehajte nagajati vsaj na videz. (Ileim se je. priklonil.) Gospodična moja, moja prijateljica. .«
Strohberg je sedel za svojim šefom in je skrivaj pogledal na uro. Bila je točno dvajset in ena minuta, ko je poveljnik prenehal govoriti o svoji lepotici. Bilo je jasno, da postaja vpliv Francozinje vedno večji. Na poveljstvo ni prišla že, odkar je iinela zmagoslavni pogovor z armijskim poveljnikom. Nič več je n i bilo videti; a pričakovali so jo vsak čas. Armij-ski poveljnik je zapustil vilo Bagatelle le ob uradnih urah. ko je moral biti na poveljstvu. V uradu je delal manj časa kot doslej. Nn •■poveljstvu je kazal neko nemirno naglico, veselje do burnega življenja. Za deset let se je pomladil v vili Bagatelle.
»Kaj ste naredila z dekletom, Heim, in vi, Schmidt? Kaj je vendar?«
»Na mrtvi točki smo,« je zatrdil Urim. »>Vsak poskus zunuinj: grožnje, obljube, z\i-jače in trud. vse nič ne izda. Ljudstvo je ne .spoštuje; nemogoče je uganiti, kateri so njeni sokrivci. Povsod same slepe ulice«
»Vztrajajte do konca. To jc prava smer. Moj... agent mi je včeraj ponovno zatrjeval.f
Nekdo je potrkal na vrata, ki so se odprla celo prej. ko je Niederstoff izgovoril;
»Notri!«
V sobi se je razlegel rezek pisk sirene in zateglo reglanje protiletalske strojnice. Vstopil je general Zuschnn, direktor vojaških oskrbo-vališč, Prvič se je zgodilo, da jc- prišla ta visoka osebnost v Saint Quorentin, ne da bi sc
prej prijavila. Nemarno je pozdravil otopele oficirje in šel odločno proti naslonjaču, ki je bil v poveljnikovi pisarni. V sedel se je, povesil glavo in nekaj premišljeval. "Razmišljanje se je zdelo njegovim podložil ikoni izredno dolgo.
General je bil star kakih petdeset let. Bil je podoben cesarju od ščetinastih brk do vojaške kape in cesarsko resnega obličja. Oficir, ki gu je spremljal, je skromno ostal pri vratih Imel je gol obraz, čepico potisnjeno na ušesa, in nepremišljen, malce šaljiv izraz.
»Kdo sta ta dva poročnika?« je končno vprašal general in pokazal na Heima in Scmi-dta. »Oh, vaša poizvedovalna oficirja. Dobro. Naj ostaneta. Imam vtis, da ofenziva zavezniških čet v Artois še ni končana. Bral sem v očeh prebivalstva. Kadar hočem vedeti, če nameravajo Francozi napasti, napravim samo kratek obhod po Suint Ouorentinu. Če imajo prebivalci vesel obraz in privihan nos. je za nas slabo znamenje, če so pa stisnjeni in nezadovoljni, pre vse dobro za nas.c
Grof se jc zasmejal v počastitev šefove šal ji vosi i, toda nekaj suhega in sarkastičnega gu jc stiskalo.
»Nimate vzroka, vin se smejete. Niederstoff. Moja ugotovitev se more razlagati le na ta nučin, da je to mesto obširno zatočišče špi-<hi<>\. Ink je torej, gospodje, položaj Komandnim. v Siiint Ouorentinu, Naši posebni uradi ugotovili, da se je v teku eneira meseca od v/o, vrnilo v Francijo osem novih vojakov. /<- d< v.-ic-ji,, ma j n sem vam |>ojaMiil to stanje. K n j s i f <>d tedaj storili?«
'•n znamenje Niederstoffa je Tleim vdihnil V «l"ir s,, pripravlja atlet na skok in pogumno odgovoril.
» Nadzorstvo ob izhodu je okrepljono... UIhmnIii« ■•( raze potrojene ... preiskave... dvi zapora... Anglež ustreljen...«
Šmarnični mesec maj
Mesec maj, najlepši mesec vsega lela, je posvečen Materi božji. Po oseh cerkvah okrasijo oltarje Njej o časi in pisano cvetje .obdaja kip ali podobo Marije. Šmarnice, ki jih v mnogih krajih opravljajo zvečer, naj bodo za katoličane vzpodbudne in iskrene. Ko Mali božja v svojem sijaju luči razsvetljuje božji liram; ko molijo ali pojejo lavretanske litanije: tedaj človek zares do dna občuti, da je Kraljica majnika jx>sebno še o teli težkih dneh zares naša Mali. A a tisoče hvalnic govorimo Njej v čast in s prav toliko prošnjami jo oblegamo, da nam pomore s svojo priprošnjo pri Gospodu in Stvarniku nas vseh.
Žal se je že po mnogih hišah in družinah opustila lepa navada, da bi imeli 'doma svoje lastne šmarnice in oltarček. V prav ganljiv je bil pogled, ko so starši in otroci pred domačim oltarčkom klečali in molili rožni venec v čast kraljici majnika. To je bilo resnično, pravo češčenje Marije v poedinili družinah. Moderni človek pa dandanes misli, da mu tega ni več treba.
Če bi vsi ljudje znali ceniti dobroto in ljubezen šmarnične Kraljice, bi bili bolj zadovoljni in srečni. Nikomur, tudi največjemu grešniku, ne odreče svojega varstva in svoje pomoči.
Ne prosimo majske Kraljice zase, prosimo jo za bolnike in reveže, ki se ne morejo udeleževati šmarnic. Prosimo jo pa tudi za najrevnejše oseh revežev, za tiste, ki navzlic večkratni pomoči in priprošnji Matere božje nočejo najti poti do njenega prestola. Naj bi se jih nebeška Mati usmilila, naj bi bila tudi njim posrednica, da bi se jih Bog usmilil in bi jih po svoji dobroti prioedel na pravo pot!
Kličemo nebeško Mater na pomoč kot Kraljico miru, da bi se nas v teh časih usmilila in nam izprosila miru in blagoslova!
Dne i. maja 1915 v Londonu
Pred 25 leti je bil ustanovljen v Londonu jugoslov. odbor
Odbor je v tujini vodil vsa dela za našo osvoboditev in narodno zedinjenje
Danes, dne 1. maja, slavijo vsi jugoslovanski I narodi pomembno obletnico. Prav posebno pa se | morajo tega dne spominjati tisti Jugoslovani, ki
so do zloma bivše avstro-ogrske monarhije živeli pod tujčevo oblastjo. Dne 1. maja 1915 je bil ustanovljen v Londonu Jugoslovanski odbor pod vodstvom dr. Trumbiča. Od Slovencev so bili v odboru dr. Oustav Gregorin, dr. Vošnjak in dr. Niko Zupanič. Odbor je v zamejstvu deloval in pripravljal naše narodno zedinjenje, pozneje pa je v domovini delo tega odbora odločilno podpirala borba za našo majniško deklaracijo. Obiskal sem zato te dni nestorja slovenskih politikov in člana tega odbora g. dr. Gustava Gregorina, ki je pred dnevi še čil in krepak slavil svojo osemdesetletnico. Iz bogate zakladnice svojih spominov mi je mogel g. dr. Gregorin nanizati nekaj naslednjih podatkov.
Iz Budimpešte sem moral hitro zbežati
Ko so se začeli širiti glasovi o tem, da bo Italija vstopila v vojno na strani zaveznikov, smo sc v Trstu večkrat zbirali in na enem izmed sestankov voditeljev našega življa v Primorju je bilo sklenjeno, da bo moral kdo od nas v tujino, kjer se bo pridružil delu ostalih voditeljev ter tam zastopal naše želje in težnje. Sklenjeno ie bilo, da greva v tujino jaz in pa dr. Vošnjak. Na tem sestanku sta bila med drugimi tudi dr. Spinčič in dr. Laginja.
Da bi lahko zastopali v zamejstvu čim širši krog, sem sklenil odpotovati v Budimpešto in tam poiskati nekaj jugoslovanskih poslancev v madžarskem parlamentu. Ponoči sem potoval čez Pra-gersko v Budimpešto in se v nekem hotelu sestal z vnim izmed članov hrvatsko-srbske koalicije. Razložil sem mu naš sklep, naj odidem v tujino in hotel izvedeti tudi za stališče poslancev tega kluba. Vprašal sem ga, ali lahko kot poslanec odidem v poslopje madžarskega parlamenta. Odgovoril mi je, da se njegovi tovariši vsi strinjajo z nami, v parlament pa naj nikar ne hodim, ker je povsod polno vohunov. Ce hočem sebi dobro, naj kar hitro odpotujem nazaj v Trst. Tako sem popoldne naglo odpotoval iz Budimpešte in se vozil kar dve noči. Člani v delegacijah pa so le bili obveščeni o naši nameri.
»Edinost« je objavljala vojaške predpise v nemškem jeziku
V Trstu je tedaj skrbel za prehrano prebivalstva poseben odbor vojaškega poveljstva, v odboru pa je bil tudi pokojni dr. Slavik. Ta odbor je stalno dostavljal uredništvu dnevnika »Edinost' .vse predpise in odredbe v nemščini, in sicer tako
pozno zvečer, da predpisov nihče v uredništvu ni mogel več dovolj hitro prevesti v slovenščino. Zato smo v uredništvu sklenili, da jih bomo objavljali kar v nemščini.
Neko jutro pa je prišel s cesarskega naniestni-štva ukaz, da naj še urednik javi pri cesarskem namestniku. Vedeli smo že, da nas bodo prijeli zaradi tega, ker smo vojaške razpise prinašali v nemščini. Odgovorni urednik Cotič je postal nekoliko vznemirjen in postajalo mu je vroče, kako se naj zagovarja pred samim cesarskim namestnikom. Z.ato sem ga hitro pomiril in izjavil, da bom odšel kar sam k cesarskemu namestniku. Meni se bo kot poslancu lažje zagovarjati, sem si mislil.
Tako sem odšel k cesarskemu namestniku Fries Skenetu. Ta se mora za svoje ime zahvaliti najbrž kakemu svojemu škotskemu predhodniku. Takoj se je začel pritoževati zaradi tega, da naš list objavlja razpise v nemščini. Odgovoril sem mu, da jih objavljamo v nemščini zato, ker jih v nemščini prejemamo.
»No, no — saj vemo, zakaj jih objavljate v nemščini! Kdo je urednik lista?«
Odgovoril sem: »Cotič.«
»Recite mu, da ga bom takoj poslal na fronto.«
»Tega ne boste storili, ker je že prestar!«
Vedel sem, da je s svojimi intrigami pognal bivšega namestnika princa Hohenloha iz Trsta. Zato sem navil v to smer:
»Hohenlohe pa nam je vse spise dostavljal v slovenščini.«
Namestnik je nato začel govoriti, da se mora ozirati na Italijane. Odgovoril sem mu:
»S teni ne boste Italijanov odvrnili, da ne bi vstopili proti vam v vojno.«
Nervozno me je vprašal: »Odkod vi to veste?«
»Vem prav j^to, kar veste tudi vi! Saj imate
že ves čas pripravljen svoj osebni avtomobil tako rekoč pod paro, da boste zbežali iz Trsta.«
Nato sem nadaljeval: »Jaz tudi ne bom ostal v Trstu, ker mi je znano, da me imajo Italijani na listi tistih oseb, ki jih bodo takoj internirali, če pridejo semkaj v Tršt. Jaz tudi odidem proč!«
Kmalu po tem razgovoru sem odšel k policijskemu ravnatelju, ki je bil tedaj v 1 rstu Slovenec, po imenu Mahkovec. Izjavil sem mu, da mislim oditi v inozemstvo in da želim potni list. Omenil sem mu, da hočem oditi, ker veni, da l>o Italija napovedala vojno Avstriji. Odgovoril mi je:
Ce bo Italija napovedala vojno, tedaj pridejo Italijani lahko s prvim brzovlakom v Trst, ker nismo na tej strani nič pripravljeni. Toda zakaj v tujino, ko lahko greste na Hrvaško, na primer v Zagreb.«
Silil sem kar naprej, da grem raje v tujino, ker imam slabotno ženo, ki si želi poiskati zdravja v tujini. Potni list sem dobil, v Švico pa nisem potoval čez Italijo, ampak čez Innsbruck in Eeld-kirch.
Komaj sem odpotoval čez mejo, me je že v Trstu iskala policija.
Prva konferenca z Masarykom v Ženevi
Ko sem prišel v Ženevo, sem se priključi! ostalim članom skupine, ki jih je vodil dr. Trum-bič. Imeli smo takoj prvo konferenco in takoj nato sestanek z Masarvkom. Na tej konferenci z Masa-r.ykom je bil tudi češki časnikar Slavjanski. Bila sta tudi že dr. Trinajstič in dr. Vošnjak. l'o ženevskih posvetili smo odpotovali v Pariz, kjer nas je pokojni Supilo obvestil o vsebini londonskega pakta.
Izvolskij nas je opozarjal na Carigrad
Vsebina londonskega pakta nas je seveda težko prizadela, vendar pa smo* sklenili zvedeti kaj podrobnejšega o njem. Na njegove posledice pa smo morali opozoriti predvsem Rusijo, to je Izvolskega, ki je bil tedaj ruski veleposlanik v Parizu.
Zaprosili smo za avdienco pri njem in jo tudi dobili. Ko smo prišli k njemu, smo mu začeli govoriti o hudih določbah in posledicah londonskega pakta. Izvolskij se je branil in trdil, da Rusija ni podpisala nobene take pogodbe, prav tako pa mu tudi ni znana vsebina kake take pogodbe.
Odgovorili smo mu nato, da za pogodbo vemo in tudi za vse njene določbe. Šele, ko smo mu omenili, da nam je vsebino pogodbe sporočil Su-
Hiša v Londonn, v kateri je bi! nastanjen Jugoslovanski odbor
pilo, je priznal, da ve tudi sam za vsebino pogodbe. Vprašali smo ga, kako bi bilo mogoče odstopiti tako slovansko metropolo kot je Dubrovnik.
Izvolskij. pa ni vedel ničesar posebnega o Dubrovniku in se je okrenil k zemljevidu in pokazal na Carigrad in njegovo okolico. Carigrad je londonska pogodba obljubljala Rusiji. Velika slovanska država se mora ozirati na ta predel Evrope. Odvrnili smo mu, da more za majhen narod Dubrovnik imeti tudi izredno velik pomen. To je bilo vse, kar smo pri Izvolskem opravili.
Bil sem »finančni minister« Jugoslovanskega odbora
Iz Pariza smo odpotovali v London, kjer je bil nato 1. maja ustanovljen Jugoslovanski odbor. Stanovali smo raztreseno v raznih londonskih hotelih. Meni je bila poverjena naloga, da sem uredil finance odbora. Poprej je bilo finančno delovanje bolj enostavno, odslej pa so začele odboru prihajati velike podpore iz Amerike. Največ podpor so pošiljali Jugoslovani iz Južne Amerike, kjer je vodil zbiralno akcijo Baburica. Denarnih sredstev, ki so bila zbrana na ta način, smo imeli zmerom dovolj. Ko smo s svojim delom po vojni končali, je Trumbič še lahko oddal naprej nad en milijon dinarjev. Tega denarja odbor namreč ni več porabil.
Kmalu nato je odšla deputacija našega odbora k državnemu podtajniku v angleškem zunanjem ministrstvu Crevvu. Tudi njemu smo razlagali naše težave z določili londonske pogodbe. Lagodno nam je odgovarjal samo:
»Noben narod ne more vsega naenkrat storiti. Toda počasi bomo lahko uredili vsa vprašanja.«

Bilo le u d a KlKC Jvudal
Proizvodi UNION, Zagreb.
Sestanek z WiIsonom
Ko je bil Vilson v Parizu, smo sc pri njeni priglasili v avdienco, da bi. tako tudi pri njeni lahko zagovarjali našo stvar. V zastopstvu, ki je šlo k NVilsonu, stuo bili od Slovencev dr. Vošnjak, dr. Schvegel in jaz.
Razlagal sem NVilsonu naše stališče in ga opozoril na to, da njegovih 14 točk ne zajema vseh naših želj.1. Odgovoril mi je:
Kaj hočete? Jaz sem sam in se moram boriti proti vsem drugim, /ato me morate tudi vi podpirati v tej borbi. Cesar danes ne bomo mogli doseči, to bo dosegla in izpopolnila Zveza narodov.«
Dovolite, da vam povem svoje mnenje o Zvezi narodov,« sem mu odgovoril. -Drugi so Zvezo narodov pokvarili in ona ne bo tisto, kar ste si vi zamislili. Zveza narodov bo predvsem branila koristi velikih narodov proti malim narodom.«
NVilson pa je na to odgovoril:
»To je vseeno! Ideja je na pohodu in ideja na pohodu se nc more ustaviti.«
Tako smo opravili pri U ilsonu.
Razgovori
z italijanskim generalom Mollo
Za naše delo se je zelo zanimal tudi glavni urednik vodilnega angleškega dnevnika Timcsa-. VVickham Steed. Nekoč nas je povabil k sebi in na sestanek je prišel tudi general italijanske vojske — Molla. Steed je želel, da bi naše stališče zbližal s stališčem italijanskih voditeljev.
General Molla je na sestanku zagovarjal misel, da mora Goriška pod Italijo in nas je prepričeval, da naj pristanemo na popuščanje. Odgovoril sem tnu med drugim:
»Mi nimamo pravice popuščati, kajti mi smo tukaj v zamejstvu prostovoljni zastopniki našega naroda ter nimamo pravice podajati nikakšne obvezne izjave.«
Po tem sestanku je dr. Trumbič napisal obširno spomenico o tem razgovoru in o mislih, ki so bile izmenjane. Ta spomenica mora biti v arhivu v Zagrebu.
Nanizal sem vam tako samo nekaj podatkov iz obse/nega delovanja Jugoslovanskega odbora v zamejstvu, da hi se ob 25. obletnici njegove ustanovitve spomnili glavnih obrisov, v katerih je deloval ta odbor za usodo našega naroda.
Praznsk slovenskega kmeta
Nedelja, 5. maja, je praznik slovenskega kmeta in praznik Slovenske Krajine!
Pokažimo s svojo udeležbo na kmečkem taboru v Soboti, da gredo kmetje vseh slovenskih pokrajin skupno in enot-' no na delo za boljšo bodočnost svojega stanu!
Obenem pa obiščimo naše tovariše, ki čuvajo našo severno mejo! Za vse člane Kmečke zveze četrtinska vožnja!
Na svidenje!
V ZAVESTI IN ŽRTVI JE MOČ!
Nabiralni dan za kočevske Slovence na vnebohod, 2. maja, nam nudi zopet lepo priliko, da izkažemo s skromnimi žrtvami svojo narodno in državno zavest. Naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki ne bo izvršil na ta dan svoje narodne dolžnosti. Kolikor more, toliko naj vsak žrtvuje!
i
-' Sestanek ožjega odbora t Niri Od leve proti desni: Boža Markovič, Hiakuvif, Truuibič, Gregorin, Trinajstič
pomagata 1 — 2
ASPIRIN
tableti
Ni drugega zdravila po imeni/ .Aspirin", temveč edino lo „B a y er" ■ jev I Aspirin« csAJ Iv. VOij* Mi. m«.
fihoStte novice
Koledar
Sreda, 1. mcijn: Filip (Zdenko) in Jakob mlajši. Crfrtek, 2. maja: Kristusov vnebohod. AI n na? i j. Petek, maja: Najdenje sv. Križa. Aleksander, papež.
Subota, i. maja: Florijan (Cvetko), muc.; Mo-nika, vdova.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jo v 73. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala ga. Leopoldlna Rauler, učiteljica v pokoju. Zadnjo pot bo blaga raj niča nastopila danes ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožeta nn Vidovdanski c. !) na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f V Ribnici na Dolenjskem je včeraj v starosti SI let mirno v Gospodu zaspal gospod Jakob O r a ž e m , mož redkih sposobnosti, čigar pristnost in vztrajnost je lahko mlajšim rodovom v zgled. Bodi marljivemu možu ohranjen trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f- V Selnici ob Dravi je v ponedeljek umrl g. Ferdinand .1 a g r i č , trgovec in posestnik ter ustanovili član tamošnje prostovoljne gasilske čete. Pokojnik je za svoje požrtvovalno gasilsko delovanje bil odlikovan z. zlato kolajno Jugoslovanske gasilske zveze in z. zlato kolajno Gasilske zajed-nice za 35 letno zvesto službovanje. Pogreb bo danes ob štirih popoldne izpred hiše žalosti na domače farno pokopališče, blagemu pokojniku naj sveti večna luč, sorodnikom naše iskreno sožalje!
Članicam in članom SDZ
Na vnebohod 2. maja bo nabiralni (lan Slovenske Straže za koto-ko Slovence po vsej Sloveniji.
Po slovenskih mestih bo nabiralno akcijo izvedla Slovenska dijaška zveza, matična organiza-rija vseli slovenskih katoliških dijaških organizacij. Z>ezno vodstvo SDZ poziva slovensko nka-deinsko mladino, da vneto sodeluje pri naši drugi narndtin-obrainbni akciji. Kakor naši obmejni bratje in sestre, tako so tudi kočevski Slovenci potrebni moralne in materialne podpore vsega slovenskega naroda.
Pokažimo, da tudi slovenska mladina čuti z njimi. Tn jim ho v bodrilo, da bodo odločno in nepremagljivo stali na živi straži slovenskega Kočevja.
TovarlJi! Tovarišicel
Z veseljem storimo svojo sveto dolžnost! Jutri vsak na svoje mesto!
Zvezno vodstvo SDZ.
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ P O T lt A T O I' It Ji J
J O S. KUNO A Co.
_l.jrni.,TAN'A - MIKLOŠIČEVA CESTA
— Občni zbor s»lM>škes:n Tufskopronietnega
društva. Te dni je imelo soboško Tujskoprometno društvo svoj redili občni zbor. ki ca ie vodil pred-
sednik c. župan Ferdinand llartner. Podal je kratek pregled delovanja društva, ki si je nadelo nalogo, da propagira lepoto Slovenske Krajine in jo skuša približati ostali Sloveniji. Ta namen je posebno poudarilo lani, ko je s prireditvijo "Prekmurskega tedna« privabilo v Soboto na tisoče go-stov, da so poliliže videli deželo kneza Koclja in spoznalo, da nikakor ne zasluži imena slovenske Sibirije. Letos si bo društvo s pomočjo Zveze za tujski promet in brv. banske uprave izdalo prospekt Prekmurja v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku s slikami najlepših prekmurskih krajev in znamenitosti. Prospekt bo izšel v 20.(XX) izvodih. Društvo je priredilo tudi natečaj za najlepše fotografije iz Prekmurja, organiziralo pa je tudi tujskoprometni tečaj, ki se ga je udeležilo 200 oseb i/, celega okraja. Tajniško poročilo je podal g. Ludvik Maric, blagajniško g. Slavko Vutko-vič, izčrpno poročilo o Prekmurskem tednu pa g. Aleksander Veble. Pri volitvah je bil izvoljen stari odlior, v katerem sta predsednik župan g. llartner, podpredsednik pa gimn. ravnatelj g. inž. Ivo Zobec.
ojdLkaj
o^ LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
—	Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo
imelo dne 5. maja 1040 ob pol 10 dopoldne redni občni zbor v Ljubljani v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5. s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila odbornikov in drugih funkcionarjev. 3. Poročila preglednikov. 4. Volitev novega odbora in odsekov. 5. Sklepanje o samostojnih predlogih. 7. Slučajnosti. Ako občni ztior ne bo sklepčen ob navedenem času, 1k> pol ure kasneje drug občili zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Morebitne samostojne predloge je treba prijaviti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
kakor :kra«ne mol;tve-nike, rožne vence, trakove mirtine venčke in šopke, ročne torbice itd. le v trgovini
H. Nicman, Ljubljana
Ssp>!»'j«M Ulica 1
kjer vam nudijo največjo izbiro in najnižje cene
— Podružnica Slomškove družbe zn ljutomerski in ptujski okraj v Ptuju priredi v soboto, dne 4. maja t. I. zborovanje pri Sv. Urbanu / naslednjim dnevnim redom: a) ob ') učni nastop g. Alojzija Pililerju, š. upravitelju pri Sv. Urbanu, o fosfatih kot rastlinskem hrnnivu; b) ob 10 referat g. Rafaelu Zazule, š, nadzornika \ Ptuju, o učni enoti: fosfor v smislu strnjenega pouka; c) ob It debata o nastopu in predu->an,jii ler slučajnosti. — Avtobus odide •• ptujskega kolodvoru ob S, vrne se ob 12.15 Zveza /. vlaki jo torej ugodila na v«c struni. Vožnja v eno smer stane 5 din. — Odbor vljudno vabi vse člane (icc) in somišl jenike (iee) na zborov anje. /a katero je kr. banska uprava dovolila dne K), aprila 1940 — IV. št. 8119-1 — pouku prost dan.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR, urar
LJUBLJANA. Sv. Petra (.36.
—	O prehrani. Vitamini regulirajo delovanje žlez in so potrebni za zelo važne fiziološke razvojne funkcije. Vitamini se bore zoper bolezni in obnavljajo tkiva. V Bracu«. mlečni moki, se je posrečilo ohraniti občutljivo vitamine mleka in kalečega ječmena v naravnem stanju.
—	V Sliižbenenf listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 1. t. 111. je objavljena •Uredlia o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo dalje Uredba o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo«, Maksimiranje cene modri galici in Pojasnilo o pobiranju ležni-ne v carinskih skladiščih«.
2RTVUJMO ZA NARODNO STVAR!
Vnebohod, 2. maja, je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence! Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan svojo dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem!
—	Putinkovi binkoštni izleti: Sušak, Trst, Go- j rica, Benetke, Postojna, Kobarid. Zahtevajte pro-spetke.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
AA RADENSKO KOPALCE
^MH po naravni ogljikovi kislini nnjmog. VHv nejše v Jugoslaviji I11 edino kona-
^^^r liščo le vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeler, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje, odprto od 12. majal
Maj, junij - 10 dni Din 700— do 850'—. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. • Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon iz Llnbllane, Beograda in Zagreba do samega kopali&ča!
—	Razpis javne ofertalne licitacije za nabavo tiskovin in drugih pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 80—105 zakona o državnem računovodstvu I. javno ofertalno licitacijo, ki se bo vršila v skrajšanem roku in sicer: dne 24. maja 1040 za nabavo papirja, kuvert in drugega pisarniškega materijala, dne 25. maja 1940 pa za nabavo tiskovin. Licitacija se bo vršila oba dneva ob 11. uri v sobi št. 21 v II. ndstropju kraljevske banske uprave Bleiweisova cesta 10. Kavcijo v višini 5%, odnosno 10% od vsote ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka Bleiweisova 13. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o jiorav-navi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 33.
—	V Logarsko dolino dne 5. maja. — Za bin-košti v Benetke! — V začetku junija na kolonijalno razstavo v Neapelj! Prijave in informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5, tel. 22-50.
Varen denar
,,<»1 »'.Ho,	i'«.?«. f>oT, k t> A'.l-
f.Vt.V v.r*V«»rtrt k' tr.*'*«*-« » kviN
"»iStev* 1*1 tr»» 1 »"v VI n-ariar.' i* )»	k., ^Aml ».
fi"1*' Iti e u K1>)	&J te,.1
itb' '-t 1 "vi.	1 A* ifi»t'/
■■ 'Mi uri Iinotot** f	Pro^M' jrf!
» 4 t »»'•aI- k*at*il*** »fe *> »ul»'*},T.o w »k	)	.v«, i'
m>\<JH /it^uM i	''fcvL taMfc r a. v »*.<-
•ii 1» oo^-^iJhi ib* A«lfc tv.af- i u' .Vi
f*, ,y nt Vn.iai^ \r. fc,^.'w *>	n" '>;z
ivc-jd v .Tjtr.C".r>. erM* »» Ml .»»»ellia* r Ml, r>J''»*fllj* so viarjt t, » b»U »' tet r S. ViVJ 'vA .».om.pnv i"*",. -ti" tir-re
«.i U, '.«	V-.ov, p.-H'J i'-«* '» >»;>1
V Nonič;ii. .Ma? *o	J M Ha /m /f-ico.
'»* ft	UiKlI 'iv* **jum K.
h* ti	V.IM.nij iM M	iA'-
v»t j**Ikorn&Hi rr.o,. Do Seiunec .»'< r~ pc7'.fi z <W--m: K+nt pa » »k	14,;%." At ■.>
— jlirtim. >a )*»» ta m^iatlo
po cUi&ovi
*	Število odvetnikov v Zagrebu pada. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske so se mnogi zagrebški odvetniki posvetili drugim poklicem ,nekateri izmed njih pa so zavzeli visoke položaje. V tem času se pa odvetniškemu stanu ni posvetilo toliko novih pravnikov, kolikor jih je stau zapustilo, vzrok temu pa je, kakor pravijo odvetniki, ker so zanje vsak dan slabše razmere. V letošnjem februarju je bil v imenik odvetnikov vpisan samo en odvetniški pripravnik, v mesecu marcu pu sploh nobeden. Tak primer se ni pripetil že dolgo časa. V istem času p« je bilo izbrisanih iz imenika odvetniKov na področju zagrebške odvetniške zbornice šest odvetnikov. V imenik odvetniških pripravnikov je bilo vpisanih 18 diplomiranih pravnikov, dva sta pa bila izbrisana, ker sta vstopila k sodišču.
*	Tožba proti ravnateljstvu vodne zadruge. Iz Sombora poročajo, da je več slo gospodarjev iz Srbskega Krstura vložilo na državnem tožilstvu kazensko prijavo proti ravnateljstvu vodne zadruge v Novem Kneževcu. V tožbi navajajo, da vodna zadruga kljub opominom kmetov ni storila svoje dolžnosti gledfe obrambe proli povodnji. V zvezi s tem zahtevajo kmetje odškodnino.
*	600 mlinskih delavcev zahteva nagrado za čezurno delo. Okrog 600 mlinskih delavcev na področju ekspoziture zagrebške delavske zbornice v Vinkovcih zahteva nagrado za čezurno delo. Od 84 mlinskih podjetij, kolikor jih je na področju omenjene ekspoziture, so posamezni delodajalci dolžni delavcem za čezurno delo po 25.000 do 10.000 dinarjev.
*	Dalmatinski ribiči potrebujejo po sto vagonov soli in petroleja. Te dni se bo na Jadranskem morju začel pravi ribolov. Ne ve se pa še, če bodo ribiči dovolj preskrbljeni s petrolejem, oljem, nafto, soljo iti beri gl jami. Ribiči potrebujejo okrog 100 vagonov petroleja in nafte in to je treba zagotovili pod čimbolj ugodnimi pogoji. Poleg lega se računa, da bodo ribiči nasolili 30.000 barigelj sardel ter potrebujejo za to okrog 40.000 praznih barigelj in okrog 100 vagonov soli. Z ozirom na letošnje izredne razmere in težave pri nabavi lega blaga zastopniki ribičev že sedaj opozarjajo pristojne oblasti, naj se pobrigajo, da bodo ribiči dobili svoje nujne potrebščine.
*	Občin« Križevci se rešuje dolgov. Hrvatski listi so svoj čas veliko pisali, v kako težkih materialnih razmerah se nahaja občina Križevci. Ko je sedanji komisar prevzel mestno občino, je našel dva in pol milijona dinarjev dolga, ki so ga napravile razne prejšnje občinske uprave. Komisar se je lotil sanacije mestne občine in se mu je posrečilo spraviti mestno občino v materialno znosno stanje. Danes ima mestna občina Križevci edin dolg pri Banovinski hranilnici v višini milijon dinarjev, ki ga bo plačala z novim posojilom pri Banovinski hranilnici v znesku 1.6 miilj. din. Z odviSnim denarjem bodo poplačali še druge obveznosti. Dolg pri Banovinski hranilnici bo mestna občina odplačala v desetih letih iz rednih letnih dohodkov.
*	Ii zapora so izpustili uglednega kmeta iz Petoševca Adema Ibrahimbegoviča, čigar 16 letni sin je z nožem zabodel 40 letnega delavca Branka Jojiča, ki je s kolom napadel njegovega očeta. Sodišče je sedaj očeta izpustilo iz zapora in ustavilo proti njemu kazensko postopanje zaradi uboja, ker se je ugotovilo, da je njegov sin ubil Jojiča. Sodišče je obenem odločilo, da bo sin Semso ostal Sp nekaj dni v preiskovalnem zaporu, dokler ne bodo zaslišane vse potrebne priče. Zanimivo je. da je Adembeg prd oblastjo sam hotel prevzeti
odgovornost za uboj, da bi rešil svojega mladoletnega sina, njegov sin pa je pri zaslišanju sam priznal uboj in opisal dejanje, kakor se je v resnici dogodilo.
*	Nova aretacija v zvezi i umorom v Han Pijesku. V zvezi z umorom inž. Mustafe Krajišni-ka v Han Pijesku je preiskovalni sodnik odredil arefacijo industrijca Dimitrija Stefanoviča, lastnika žage v Olovu. Ker se je Stefanovič zadnje dni mudil v Olovu, so ga orožniki tam iskali, pa ga niso našli. Medlem se je pa sam prijavil ujiravi sarajevske policije, ki ga je takoj zaprla. Naslednji dan so Stefanoviča odvedli v lian Pijesak, kjer ga bodo zaslišali. Stefanoviča so aretirali na podlagi izpovedi morilca Tutiča, ki ga je močno obremenil. Preiskava je ugotovila, da je imel Stefanovič, ki je zet in delodajalec Tutičev, zadnjih 15 dni v Han Pijesku zase najeto sobo. v kateri ■se je sestajal s Tutičem. Hotelski uslužbenci izjavljajo, da so večkrat zgodaj zjutraj videli logarja Filipoviča priti v hotel, kjer se je pogovarjal s Tutičem. V zvezi s tem zločinom je minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič odredil, naj posebna komisija pregleda poslovanje v gozdarskem poslovanju v Han Pijesku za več let nazaj.
*	Dva napada v Belgradu. 17 letnega gimnazijca Gošiča so v Belgradu zvečer na ulici napadli neznani moški in ga bodli z noži. Ko se je ves krvaveč zgrudil na tla, so zbežali. Gošiča so morali prepeljati v bolnišnico. Nedolgo za tem pa je bil napaden brivec Šime Klinko iz Stare Pazove. Najjadalci so mu zadali dve rani v hrbet.
*	Trojni umor. Vas Donje Bukovsko pri Ku-presu je bila te dni pozorišče zverinskega zločina. Razbojniki so vdrli v hišo kmeta Svitlicn, v kateri je bila samo 80 letna stara mati posestnika in njegova sinova, stara tri in štiri leta. Zločinci so zadavili starko in oba otroka. Nato so preiskali vso hišo. Našli so okrog 1000 din, s katerimi so jio-begnili. Roparjem so bile očividno razmere v hiši dobdo znane. Vedeli so, da sta se zakonca Svitlica podala v sosedstvo in so sklenili izrabiti odsotnost za izvedbo gotovo že prej sklenjenega zločina. Ko je 80 letna mati spravila zvečer oba otroka v posteljo in je hotela tudi sama iti spat, so razbojniki vdrli v hišo. Stara žena se jim je postavila v bran, vendar so jo prevladali in zadavili. Nato so preiskali vso hišo in našli v nekem zaboju 1000 din, ves prihranek družine. Zakonca Svitlica sta prišla domov šele naslednje jutro ob sedmih. Ko sta našla vezna vrata do kraja odprta, sta zaslutila, da se je moralo nekaj zgoditi. Hitela sta v spalnico, kjer se jima je nudil grozen prizor. V eni postelji je ležala mrtva stara mati, v drugi pa trupli otrok. O zločinu je bilo takoj obveščeno okrajno sodišče v Bugojnu. ki je odposlalo komisijo. Orožniki so že aretirali pet oseb. Gre za sorodnike Svitlice.
*	Mlinska kolesa so ga zmlela. V Bezdanu pri Sombaru se je podal bogat posestnik Janoš Srek s tremi delavci v svoj mlin, kjer so prenočili. Ko so delavci drugi dan vstali, je Šrek izginil. Preiskali so ves mlin in našli med mlinskimi kamni raztrgane ostanke njegovega perila in obleke. Najbrž je 64 letni mož ponoči zašel med mlinska kolesa, ki so ga zmlela.
*	Na špansko bi radi šli. Na španskem tovornem parniku »Monte Galerat, ki je v Splitu naložil žito za Španijo, so našli maio prej, preden je imel parnik odpluti, tri moške, ki so se skrili, da bi se zastonj prepeljali na Špansko. Izročili so jih policiji.
*	Pijan Čevljar se je vrgel pod vlak. 36letni Čevljar Lajčo Svraka v Subotici se je skregal s svojo ženo Jeleno, nato pa je šel iz mesta in skočil pod somborski vlak, ki ga je popolnoma raz-mesaril. Pri njem so našli knjigo, v katero jc napisal te le besede: »Jelena, vse to si ti naredila. Obžalujem otroke, jaz sem nedolžen.« Kn jp bjln zaslišana žena Jelena, je izjavila, da se je Svraka zadnji čas udal pijači in kadar je bil pijan, je
Ljubljana, 1. maja
Gledališče
Drama: Sreda, 1. maja: Hamlet. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Četrtek, 2. maja: Hamlet. Red Četrtek. Gostovanje Zvon. Rogoza. — Petek, 8. maja: Danes bomo tiči. Preinira. Pre-mierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Sobota. 4. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Opera: Sreda, 1. maja: Balet Hrestač. Jolantn. Red Sreda. — Četrtek. 2. maja: Frasijuita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. — Petek, 3. maju: Plesni večer primabalerine Kirsanove in šefa bel-grajskega baleta Anatola Žukovskega. Izven. — Sobota, 4. maja: Traviata. Izven Gostovanje bolgarske sopranistiiije Vanje Leventove in Josipa Gostiča.
Radio Ljubljana
Sreda, 1. maia: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Vesele solistične točke (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Vsakemu nekaj (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Ob 1<H> letnici pisemske znamke (prof. št. Plut); b) Malo telesne vzgoje (Mir. Zor) — 18.50 Prenos šmarnic iz franč. cerkve — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz Ijubl.j. opere. V 1. odmoru: Glasbeno predavan je (V. Ukmar); v 2. odmoru: Kočevski Slovenci in njih potrebe (prof. li. Boje); v 3. odmoru: Najiovedi in poročila.
Četrtek, 2. maja: 9. Napovedi in poročila — 9.15 Godbe nn pihala (plošče) — 9.45 Verski govor (prior Valerijan Ueak) — 10 Prenos bogoslužja iz stolnice — 11 Praznični koncert Radij, orkestra — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Nastop mladin pevskega zbora »Zvonček« in kvarteta malih harmonikarjev — 17 Gospodarska poročila in navodila — 17.50 Kvartet mandolin (A. Samarin) — 18.15 Prenos šmarnic iz franč. cerkve — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 F. I liindel: Mesija odlomki iz oratorija. Sode; lujejo konc. pevka P. Lovšetova, Radij, komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent D. M Šija-nec — 21.30 Koncert godal okteta J. H. SJuireja (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ci-mermaoov kvartet.
Petek, 3. maja: 7. jutranji pozdrav — 7.05 Na|>ovedi, iioročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šol. ura: Kramljanje z mladino (Mir. Zor) — 12 Naše plošče — noš spored — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — M Poročila — 18 Ženska ura: Sofoklejeva Antigona in njen simbolični pomen (Mil. Mohorie) — 18.20 Pomladni zvoki (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi in ]>oro-čila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Planinsko cvetje v vrtu (juvun Marjan) — 20 Večer poljske umetnosti — 21.30 Poljske narod, pesmi in plesi (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V svoji Desrni žive Slovani (Radijski orkester).
Prireditve in zabave
»Karadjortlje« je tragedija Ivana Mraka, ki jo bo avtor sam prednašal pričetkom prihodnjega tedna v dvorani Delavske zbornice. Snov temu delu je zajeta iz najodločilnejše borbe srbskega narodu za svobodo. Vsled tega bo ta recitncijski večer pomemben ne samo s kulturnega, marveč tudi ž nacionalnega vidika.
Za zaključek sezone uprizori Frančiškanska prosVeta MO v Ljubljani na vnebohod, 2. maja. ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v štirib dejanjih Divji lovec. Nabavite si vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
Lutkovna predstava »Pavlihovega odra« v beli dvorani hotela Union bo v četrtek. 2. maja, ob 11. dopoldne. Pavlihova druščina bo igrala igro »Kaznovana trdOsrČnost ali: Petršljčkovo mati i o rubijo«. Vstopnice (za odrasle 5 din, za otroke 2 din) se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 7 a, I. nadstropje.
I. srednješolska bolgarska akademija. Osmo-šolci razredov a in b na III. drž. realni gimnaziji priredijo v petek, dne 3. maja t. 1. ob 20 v frančiškanski dvorani akademijo s pretežno bolgarskim s|X>redom, na kateri bodo sodelovali sami in še nekateri naši priznani umetniki. Vabimo vse prijatelje bolgarske kulture na to zanimivo prireditev. Vstopnice dobite v predprodaji »Pax et bonuin« v petek popoldne od 3—5, ter pred akademijo od 7 naprej.
Predavanja
Prijatelji slovenskih narodnih običajev so vabljeni na predavanje g. Marolta, znanega slovenskega folklorista in inuzikologa, o mariborskem festivalu slovenskih narodnih običajev, ki ga priredita Društvo prijateljev Slovenskih goric in Društvo Bela Krajina v petek, dne 3. maja ob 20 v veliki dvorani Trgovskega doma. Predavanje • bodo spremljale barvane slike, ki jih je posnel akademski slikar B. Jakac.
Sestanki
Barjansko okrožje Z. F. O. širši odbor ima drevi ob 6 redno sejo na Rakovniku. Vsi odborniki naj pridejo točno in polnoštevilno!
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima 'drevi ob četrt na osem redni sestunek v frančiškanski kapeli. Pridite!
Lekarne
Nočno 8luibo imajo lekarne: v sredo: mr. Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murma.ver, Sv. Petra cesta 78. — V četrtek: mr. Sušnik, Marij.i trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Cesta 29. okt. (Rimska cesta) 81. — V petek: mr. Leu-stek, Resljeva cesta I, mr. Bahovec, Kongresni trg št. 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Mestna zdravniška dežurna služba
bo opravljal v sredo od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29.
Poizvedovanja
šop štirih ključev sem izpuhti o.l ^Zvezde« mimo Gradišča do Jclaeina. Najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v upravi i.Slovenca^.
vedno govoril, da se bo ubil. ko se je pn streznil, nI več vedel, kaj je v pijanosti govoril. Usodni dan «e je spet napli in se skregal z ženo. Ona je od njega zahtevala denar za gospodinjstvo, pa jo je zato pretepel.
j I.T 11E1 i :ANA
Spomenik
kralja ' Aleksandra kJ, bo postavljen v Zvezdi
Prejšnji teden je bila seja odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru Zedinitelja. Na seji so bili tudi člani umetniškega razsodišča. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, naj bo s]>onienik postavljen v Zvezdi, in sicer na mestu, ki ga bo izbrala mestna občina v sporazumu z odborom in z umetniškim razsodiščem. Izdelani spomenik naj ostane takšen, kakršen je, prav tako podstavek. Občina naj tudi primerno uredi okolico spomenika, po možnosti tako, da bodo ob slovesnostih lahko sli sprevodi in obhodi mimo spomenika. Ce je le mogoče, naj se ureditev pospeši, tako da bo spomenik lahko odkrit že letos na Vidov dan 28. junija.
S tem sklepom odbora je dokončno rešeno vprašanje, o katerem se je že toliko govorilo in pisalo. Rešeno je na način, kakor je to želela ogromna večina ljubljanskega prebivalstva, ki je tudi prispevala levji delež pri nabiralni akciji za spomenik. Mestna občina je sama takoj začela z delom in v soboto so inženirji že začeli s prvimi predpripravami za ureditev Kongresnega trga in Zvezde. Inženirji so natančno iznivelirali svet, da bo potem mogoče napraviti podrobne načrte in jih tudi kar najbolj hitro izpeljati. Ce bo šlo vse po sreči, bo v dveh mesecih vsa Zvezda s Kongresnim trgom sodobno preurejena in bo spomenik dobil najbolj primerno mesto v srcu Ljubljane.
I
kolikor bodo olajšali naporno službo železniškim uslužbencem, ki so znani po svoji požrtvovalnost!; v^lnosti ui |)ri'obrenit;iU.t,vi glo.de dela.
1 Mesečna rekolckcija na ljubljanske gfA, duhovnike bo v Domu duhovnih vaj na pni potok. 5. maja ob 5 popoldne. Zaradi šmarnic l)0 samo kratka meditacija, predavanje odpufe de. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo,
1 Maša z.a turiste ln izletnike bo jutri, na vnebohod, in prihodnjo nedeljo, 5. maja v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.20 zjutraffl
1 »Sprehodi in izleti Ljubljančanov v slikali« bi lahko imenovali jubilejno razstavo Srečka Ma' goliča, ki jo bo v nedeljo, 5. m. ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu odprl župan ljubljanski dr. Juro Adlešič. Razstave namreč ne prireja sain slikar, temveč mestni socialni urad, ker najstarejši slovenski slikar, Ljubljančan Srečko Magolič, obhaja svojo 80 letnico 7. dobrimi deli za ljubljanske reveže. Tako je jubilant namenil za mestne reve/e vso vstopnino in tudi 20% izkupička od na razstavi prodanih slik. Kakor doslej na vseh Magoli-čevih razstavah, bodo tudi na tej kolektivni njegovi razstavi za umetnost in za lepote rojstnega; mesta vneti Ljubljančani tekmovali med seboj, da si s čim več teh krasnih pogledov na Ljubljano in okolico okrase svoja stanovanja. Na razstavi bo 120 prikupnih oljnatih slik, a nad polovico teh slik nam predoča mikavnosti mesta Ljubljane* Ljubljanskega gradu, Tivolija, Rožnika, bregov, Ljubljanice, Oradaščice, Malega grabna in Išče,
BrotJ zavodom, (»gledali, al borno hidLu^ietuo Ijplije fejn| pa tkalnico f'kna%zVigoifke vplne. \ I I*rpHtm slovna-kili^ uJ>rtniko* B« jjj*
lauro
"redi a"vloT>usnl fzliT v ZTlpaiiSvo jamo pri Hro-"tipljem v ne<lf>l|o IV mam IMhod ot> 7 njtrtraj Izpred gostilne PavMč in povralek zvečer. Izleta se lahko udeicž.i vsak, zato nnorašamo iHiše članstvo. <la opozori na izlet Ruti1 svoje prijatelje in znance. Vožnja Tja Sil nazaj« velja !•> drn z.a osebo. Prijave se sprejemajo izključno d" petka 3. maja opoldne pri Viktorju Pavlicu, brivskem mojstru na Viču.
I Razprodaja na fužinskem (trudu. Od četrtka 2. do nedelje 5 maja ogled in razprodaja pohištva (liiderinaier itd.) in drugih predmetov, Ugodne avtobusne zveze s Krekovega trga.
I V tečaj za izdelovanje kožiiatih rokavic se sprejema vmk dan od 10—12 (lop. in od 3—5 popoldne. Hotel »Metropole.
1 Zopet Miokev It........ v kinu Slogu. Svoj
majski program otvarja kino Slog« z novim Mirkov Rooneyevim filmom cele Hardyjove družine »Samo enkrat ni mlad«. Ta film mladosti, smeha, skrlii in težav vsakdanjega življenja bo vsak gledal s prav posebnim užitkom. Pričaral mu bo v spomin lastno mladost, ona lep'a nepozabna leta, ki veliko prehitro minejo. Kakor vsak človek v svoji mladosti, ima tudi Mickey Koonev kot mlad deček težave, ki se mu zde pregorostasne, da bi jih mogel premagati in uravnati. Krepka očetova roka nudi končno dečku zadostno oporo. Film »Samo enkrat si mlad« bo v kinu Sloga lep uspeh, zlasti ker bodo našli gledalci pri njem dovolj veselega razvedrila in zabave. Premiera lega filma je dne 1. maja.
1 Velika tatvina sukanca. V skladišču glavne carinarnice na ljubljanskem kolodvoru so odkrili te dni veliko tatvino čevljarskega sukanca. 1'rilož-
I Danes premiera francoskega filma
SATANOV RAJ
[
po- rouiauu Andrea, Armandya. Film prikazuje 7. vso realnostjo, kako brezvestni finansirji grade svoje bogastvo na razvalinah človeškega življenja.
JEAN PIERRE AUM0NT JAN H0LT PIERRE REN0IR
Kino Matica tei. 21-24
Predstave ob 16, 19 in 21, na praznik ob 10.30, 15,17,19,21
I
2 uri smeha
Vam bo pripravil slavni francoski komik - r svoji odlični in zabavni burki
Predstave danes ob 16, 19, 21, jutri na praznik ob 10 30 (znižane cene) ter
Fernandel UDONlik EniSt ™ |
ter ob 15,17, 19 in 21. "f*......."#> Telef. 22 21 j
Moderna pridobitev ljubljanske postaje
2e dolgo časa preurejamo ljubljanski kolodvor, sicer samo na papirju, vendar more tudi kolodvor pokazati nekajniovih pridobitev. Te dni preizkušajo na ljubljanskem kolodvoru liove vozičke za prevažanje prtljage. Kakor smo navajeni, so doslej žalez.niški uslužbenci vozili prtljago na navadnih dvokolicah, ki so bile razmeroma težke. Zaradi gostega prometa na ljubljanski postaji ni nihče čutil pomanjkanja kakih boljših prevoznih sredstev, saj so uslužbenci vedno morali presneto paziti, da celo z dvokolico niso povozili kakega neprevidnega potnika. Iver je prtljažni in, potni promet lin "ljubljanski postaji ogromen, so seveda zaradi tega'uslužbenci, zaposleni s tem delom, mnogo trpeli, saj so poleg nakladanja in razkla-, danja morali še razvažati težke,; vozičke.
Novost, ki bo najbrž v kratkem uvedena, so tri ie motorni vozički, Spdaj. jih železniški uslužbenci preskušajo in pO njihoVem pripovedovanju so razmeroma zelo priročni, a za velikansko pomanjkanje prostora na ljubljanski postaji vendarle deloma tudi neprikladni. Vozički imajo po štiri majhna kolesa, na katerih je postavljena nizka: ploščad, na katero se nalagajo lahko zaboji in jirl-ljaga. Za to ploščadjo je stojišče za voznika, ki' upravlja z malim motornim vozilom. S temi nio| tornimi vozički se da vozili tako, da vozi usluž-j benec prtljago pred seboj ali pa tudi tako, da je ploščad za prtljago za voznikom, to se pravi, vor' zički vozijo v eno in drugo smer enako dobro. To' je pomembno posebno zaradi tega, ker vozičkov med tiri ni treba obračati. Seveda je tudi obračanje vozičkov s pomočjo krmila zelo enostavno,; Pri obračanju se zaobrnejo vsa štiri nizka kolesa; vozička in voziček more napravili polu krog s pre-i; tnerom nekaj metrov, kar je najboljši znak za njegovo okretnost. Motorni prtljažni vozički so ne-t, koliko širši od sedanjih ročnih vozičkov. To je za: ljubljanske perone precej nerodno, ker bo z njim}., skoraj nemogoče zapeljati med dva vlaka, ki bi stala na sosednjih tirih. Vsak motorni voziček jaf urejen tako, da more prepeljati okrog 1000 k;? prtljage in je njegova obratna hitrost okrog 8 do S km na uro. Največja hitrost, ki jo premore, pag je 15 km ha uro. Motor, ki goni voziček, je eleki tromotor, potrebni električni tok pa črpa iz akumulatorjev, ki jih vozi s seboj in ki po enkratnem polnjenju zadoščajo za 30 ur vožnje. Motorni vozički so izdelek italijanske tvrdke in prav prikladni, saj ne potrebujejo nobenih tekočih pogonskih sredstev. Podobne prtljažne vozičke imajo vse', večje postaje v drugih državah, pa tudi v Zagrebu in Belgradu. Kako se bodo obnesli pri nas, bomo še videli. Vsekakor jih pozdravljamo v toliko, v
Mestnega loga, Barja, Golovca, Fužin, Bokale, Rakovnika, Gruberjevega prekopa, da nam razstava pokaže res podobo Ljubljančanom najljubših sprehodov po mestu in okolici. Kakor pa Ljubljančan ob nedeljah hodi na izlete v Kamniške planine, na Bled, Bohinj, Mojstrano in Kranjsko goro ter v Planico in Vrata, a tudi na Dolenjsko, tako nam je tudi Srečko Magolič ohranil s svojim spretnini čopičem najlepše motive iz teh krajev, da nam bo vsa razstava predstavila, kaj Ljubljančan najbolj občuduje in ljubi od svojega rojstnega mesta gori do planin in tja do sinje Adrije. Pri ogledu raz* stave bodo imeli obiskovalci bogate užitke, hkrati pa tudi sladko zavest, da so s svojo vstopnino in nakupi storili dobro delo in podprli mestne reveže. In naposled je pač tudi dolžnost Ljubljančanov, da z udeležbo na razstavi izkažejo jubilantu svojo hvaležnost in priznanje, ker je tako lepo in prikupno upodobil vse lepote in mikav-' nosti našega mesta ter jih ohranil poznim rodovom v vsej svežini-	• * i ■
1 V nedeljo na KureSčck in Turjak. Prijavo »Putnik«.	-j • i I
I Naloge Rdečega križa so velike. Zato de-; lamo z združeno silo in najrazličnejšimi |m-možnjnii akcijami, da pridobimo denarja za tako važne namene. Dne 2. maja ob 15 bo^ na Kongresnem trgu v Ljubljani tombola Rdečega križa. Tombolske karte prodajajo .požrtvovalni društveni sodelavci; dobe se pa tudi v nekaterih trafikah in v pisarni Rdečega križa, Gospo-svetska cesta št. 2-11. Glavni dobitki so lejie vrednosti. Stavbna parcela, 6-14 kvadratnih metrov velika, s krasno lego v Ljubljani, kuhinj-, ska oprema, šivalni stroj, moško, žensko ali otroško .kolo in na stotine manjših dobitkov, liodo izredna privlačnost, ki bo zamikala enega iu drugega, da ti kupi tombol sko karto v trafiki uli v pisarni Rdečega križa na Gosposvet-; ski cesti št. 2.
1 V nedeljo v Polhov Gradec in Poljansko dolino. Prijave' »Putnik«.
I Razstava F. Godca v »Galeriji Obersnel« podaljšana. Akad. slikur Fr. Godec se je, oziraje se na zares veliko zanimanje za razstavljena olja in tempere (razstavljena dela si je do sedaj ogledalo nad 5000 ljudi), odločil podaljšati ' razstavo do nedelje, 5. maja 1940 do H zvečer. Razstavni prostori s>i odprti tudi v opoldanskih urah in so cenj. občinstvu brezplačno! rlosto|>ni. Ljubitelji lepe umetnosti, ne zamudite prilike in oglejte si deln Fr. Godca, o katerih se je kritika prav pohvalno i/rekla.
1 Zastore. pregrinjala, tekače, svilene odeje, posteljno perilo nudi najceneje specialni oddelek tvrdke G o r i č a r, Sv. Petra cesta 30.
1 Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vič si bo ogledalo v četrtek na vnebohod sadne špalirje v Št. Vidu nad Ljubljano. Zbirališče ob 3 popoldne
Danes premiera duhovite in zabavne filmske komedije:
V glavni vlogi Hardyjeva družina x MICKEY ROONEY
Izredno zabaven film, v katerem se zrcali tudi Vaša mladost Film, v katerem boste videli tudi samega sebe, film žive mladosti, vedrega smeha in polnega življenja.
Danes ob 16, 19 in 21, jutri ob 10 30(matine,ja) ter ob 15, 17, 19 in 21
KINO SLOGA
Telefon 27-30
nostni delavci, ki so pomagali nakladati in razkladati tovore, so s previdnim nabiranjem v celoti odnesli nad 50 kg čevljarskega sukanca in še nekaj drugega blaga. Policija je bila o teh tatvinah obveščena in je aretirala 2 nakupovale« starih vreč v Kolodvorski ulici, pri katerih je našla tudi vso ukradeno zalogo sukanca in drugo blago. Aretirani so bili tudi delavci, ki so sukanec ukradli. Ker je bil sukanec z drugim blagom vred vreden okrog 20.000 din, bo zagovor na sodniji precej težak.
Celjske novice
c Dve predstavi Narodnega gledališča iz Maribora v Celju. Mariborsko Narodno gledališče bo gostovalo v nedeljo popoldne in zvečer z dvema operetnima predstavama. Ob 3, popoldne bodo uprizorili opereto »Cigan baron«, zvečer ob 8 pa najuspelejio domačo operfcto poslednjega časa, delo Celjana Danila Gorinška »Vse za Salo«. Vstopnice se djbe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Na predstavi opozarjamo prebivalstvo Savinjske doline in okoličane.
c Uradni dan Zbornice za TOl za Celje in ccljsko okolico bo v torek, 7. maja dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
c Hmeljarski tabor priredi Hmeljarska zadruga v četrtek, 2. maja ob 10. dopoldne v Roblekovi
čhtoia ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob |e torej zapoved zdravja.
Chlorodont
zobna pasta
dvorani v Žalcu. Ob 8. bo v isti dvorani letna redna skupščina Hmeljarske zadruge, Pristop k skupščini iimtjo samo člani Zadruge.
c Proslava materinskega dneva priredi šola pri šolskih sestrah na praznik Kristusovega vnebo-hoda z zelo pestrim sporedom ob 4 popoldne v Slomškovem domu. Vabimo k obilni udeležbi.
Prodaja raznega pohištva
itd. bo iz proste roke v petek, 3, maja,
in v soboto, 4. maja, pri g. JANIČ, Gosposka ulica It. 23 v Celju.
c Trgovsko društvo v Celju bo imelo «voje letno zborovanje v četrtek, 9 maja ob 7. zvečer v posvetovalnici Združenia trgovcev za mesto Celje. Na zborovanju so tudi volitve novega odbora in odobritev raznih podpor in prispevkov.
c Mestna občina je zvišala cene neprodanih parcel od 10 do 30 procentov.
c Smrtna kolesarska nesreča. V nedeljo *c je peljal Martin Ga|šek z motornim kolesom po državni ce6ti proti 2alcu. Na cesti je padel s kolesa tako, da je dobil pri padcu hude notranje poškodbe in poškodbe po glavi.O tej nesreči smo že poročali. Martin Gajšek jc poškodbam podlegel.
c Zopet vlom ▼ šeščah pri Št. Pavlu. Pred dnevi jc bilo vlomljeno v stanovanje Užir Franca v Seščah pri St. Pavlu. Vlomilec je odnesel razne obleke in drugega blaga v vrednosti 2.500 din. Vloma so osumili nekega cigana, ki je bil omenjenega dne v kraju. Tega cigana G. Jožefa so izročili sodišču.
Galanterijo, drobnarije, športne predmete, potne potrebščine, nogavice, šolske zvezke, parfumerijo itd. dobite v novi trgovini
Pibrovc & drug
Krekova cesta
(palača Pokojninskega zavoda)
c Prijava posevkov v priznanje pri Okoscmu.
Osrednja komisija za semenogojstvo bo tudi letos priznavala čiste posevke rži, pšenice, ječmena in ov6a ter nasade krompirja (oneidovec, kresnik, rani in pozni rožnik, jubel, Bohmov rani in ackerso-gen). Napredni kmetovalci i z ccljskc okolico mj tozadevne ponudbe pošljejo na mestno poglavarstvo do 20. maja, kjer dobe tudi podrobaa pojasnila.
K	□		MARIBOR
m Zadušniea za Zrinjskim in Frankopanom.
Včeraj zjutraj ob jk>1 osmih se je v stolni in mestni župnijski cerkvi darovala sv. maša zadušnica za hrvatskima junakoma Zrinjskim in Frankopanom. Sv. mašo je daroval vikar g. Juranovič, udeležili pa so se je člani hrvatskega kulturnega društva Napredak s svojim predsednikom industrijcem Pa-Ijagom na čelu in zastopniki maril>orskih oblasti.
m Dekliški krožek Maribor I ima danes zvečer ob tri četrt na 8 v običajnih prostorih svoj redni sestanek, na katerem predava č. u. Frangež. Udeležba za vse članice obvezna.
m Okrožni svet marih. dekliškega okrožja se vrši v nedeljo, dne 5. maja ob desetih dopoldne v mali dvorani na Aleksandrovi cesti (i. Na dnevnem redu sta tudi predavanji prof. Mlakarja o slovenstvu in dr. T. Trstenjaka o družini. Udeležba za vse krožke niarilHjrskega dekliškega okrožja obvezna.
m Krščanska ženska zveza la Maribor in okolic« priredi v nedeljo, dne 19. maja romanje k Devici Mariji v Puščavo. Prosili bomo za mir v teh težkih dneh pri Kraljici majnika ter vabimo ne samo člane in članice, temveč vse Marijine častilce, da se tedaj romanja udeleže v prav obilnem številu. Vabijo se tudi vse Marijine družbe in vsa prosvetna društva. Odhod s prvini jutranjim vlakom. Natančnejša navodila bodo pravočasno objavljena. — Odl)or.
m Gledališče na praznik. Jutri na praznik bo uprizorilo gledališče popoldne opereto -Cigan baron«, zvečer pa zadnjič SchiMerjevo »Kovarstvo in ljubezen«.
m Vsi oni, ki bodo letos birmani. pa ne
obiskujejo šole, naj se zglasijo pri svojih župnijskih uradih v dopoldanskih uradnih urah.
m Dijaški lantovski odsek Maribor III. Nocoj ob 7. strogo obvezna telovadba za vse redile in podporne člane. Priprave za tekmo I
m /draženje brivcev ie irnelrt občni zbor v dvorani hotela Novi svat. ZlKirovanje je bilo dobro obiMcafio', vodil ga je pa predsednik Franjo Novak. Združenje, ki obsega teritorij cele bivše Mariborske oblasti z izjemo mesta Celje, šteje 1W>I članov, ki zaposlujejo 220 pomočnikov in pomočnic tr 141 vajencev in vajenk. Oproščenih je bilo lani-35 vajencev. Dohodkov je imelo lani 20.818, iz.dat-Jj kov 17.007, premoženja ima 31.898 din. Na sku|>-ščini se je razpravljalo med drugim tudi o zahtevi? zbornice TOl, da se združenje razpusti. Člani so [»roti temu odločno nastopili ter zahtevali, da njihova strokovna organizacija še nadalje ostane. V imenu mariborske mestne občine je pozdravil skupščino obrtni referent dr. SenkoviČ.
m Birmanske lire in zlatnino prodno kupite, si' oglejte |>ri urarju Bizjak, Gosposka ulica 10.
m Maraton — atletska sekcija. Člani, ki lxxlo startaK na meetingu dne 5. maja, morajo dvigniti-opremo do |>ctka zvečer.
in Velikn posla ima sedaj policija s prijavljanjem inozemcev, ki pridejo po poslih v Maribor ter se morajo javiti na podlagi stuoffih oblastve-
nih odredb. Te prijave sprejema policija šele nekaj dni, pa se že sedaj vidi, koliko je pri nas inozemcev in kako živahno potujejo.
m Policijska naredita /.a ras vpoklica rekrutov. Dne 4. maja bodo vpoklicani vojaški novinci na odslužitev roka ter je z.a ta dan izdala ix>licija naredbo, po kateri se strogo prepoveduje: 1. vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekru-lom in njihovim spremljevalcem; 2. vsakomur je pre|H>vedano kupovati z.a rekrute ali njili spremljevalce alkoholne pijače; 3. rekrutoin in spremlie-valcem je prepovedano nositi s seboj alkoholne pijače. Prestopki se l>odo strogo kaznovali.
Moške srajce, pižame, samoveznice,
robce, nogavice itd. v največji izbiri in ceneno pri IVAN BABIČ, Maribor, Gosposka ulica št. 24.
m Zdravniško dežurno službo z.a nujno zdravstveno |K>moč zavarovancem OUZD in njihovim svojcem vrši danes zdravnik dr. Alfonz Wankmtll-ler, Maril>or. Frančiškanska ulica 8.
m Pijanost en je spravila v smrt. Včeraj smo poročali o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v Senekovičevi viničariji v Ruperčah. Fantje so se stepli med seboj ter je ta dogodek zahteval življenje 22 letnega viničarskega sina Karla Puhner-ja- Njegove smrti je pravzaprav kriv alkohol. Puh-ner in vsi ostali fantje so bili močno pijani. Med |>rete|x>in je nekdo zabodel z žepnim nožem Puh-neria v nogo pod kolenom. Po nesreči ga je zadel v žilo. Nihče ni mislil, da bi bila rana nevarna. Puhnerja so fantje spravili v šupo, kjer je pod vplivom alkohola zaspal, med spanjem pa je izkrvavel ter umrl. Orožniki so prijeli šest fantov, ki so se omenjenega pretepanja udeležili.
m Obupen korak ljubljanskega dijaka. V ponedeljek je prispel v Marihor 20 letni dijak iz Ljubljane K. š. ter si naje! sobo v nekem tukajšnjem hotelu. Včeraj zjutraj so ga zaman klicali, potem pa so vdrli v sol>o ter našli fanta nezavestnega. Poklicani zdravnik je ugotovil zastrupijenje z vero-naloni ter odredi) jirevoz. v Itolnišnico, kjer jc bil včeraj še v nezavesti. Vzrok dejanja ni znan.
m Razburljiv Iot za Haretovim tovarišem. V ponedeljek zvečer je |>oliriia priredila po nekaterih lokalih racijo. Pri tem so policijski organi zapazili, da se je iz. gostilne na Koroški ce<li izmuznil mlad moški ter skušal pobegniti. Zasledovali so ga. pa jim je ušel v neko vežo na Glavnem trgu ter se skril v klet. iz. katere so ga potem izvlekli. Izkazalo se je. da ima mož slabo vest ter ga iščejo naše oblasti že dober tueser dni, ker se je pajdaši! z znanim morilcem Hacetom.
Gledališče
Sreda. 1. maja. Zaprlo.
Četrtek, 2. maja. ol> 15: -»Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20- »Kovarstvo in ljubezen-. Znižane cene. Zadnjič.
Petek. 3. maja. oli 20: Simfonični koncerl Glasbeue Matice v Sokolski dvorani za red B in C.
KULTURNI OBZORNIK
Zbornik pravnih znanstvenih razprav
Šport
Otvoritev letošnje kolesarske sezone
Zadnjo nedeljo je priredilo kolesarsko društvo »Edinstvo« prve letošnje kolesarske dirke. Bila je to gozdna dirka, pravi cross-country večjega obsega, na katerem so morali dirkači pokazati vse svoje sposobnosti. Tekmovalna proga je bila dolga 19 km, od katere pa je bilo 4 kui gozdne. Teren je bil zaradi jutranjega malega deževja spolzek in je tekmovalcem precej drčalo. kljub takemu spolskemu terenu se nišo dogodile nobene večje nesreče, razen nekaj padcev.
Med prijatelji kolesarskega športa je za to tekmovanje vladalo precejšnje zanimanje in se jih zbralo na vsej progij dovolj, posebno so pa bili številni gledalci na startu in cilju, koder so reditelji le s težavo vzdrževali red.
Kot prva skupina so startali turisti z navadnimi kolesi. Ti so imeli prevoziti navedeno progo, od katere je bilo 2.5 km povsem gozdnega značaja. Na cilj So prispeli v naslednjem vrstnem redu:
1.	Sušnik J. »llermes« v času 43,15 min.
2.	Rakel F. »Edinstvo« 44.15.
3.	Blatnik D. »Edinstvo« 44.30.
Kot druga skupina so startali juniorji na isti progi kot turisti, le proga jim je merila 4 kilometre po gozdu. Vrstni red:
1.	Berlič L. 43.4 min.
2.	Korenin F. 43.5
3.	Zupan J. 47.7.
Vsi prvoplasirani tekmovalci so člani »Edinstva«.
V tretji skupini pa so startali starejši ka-noni. Proga je bila ista kot za juniorje. Tudi oni so morali voziti 4 km poti skizi gozd. Vrstni red:
1.	Cartner F. »Ljubljanica« 44.30 min
2.	Pokupec J. »Mitič, Belgrad« 45.40.
3.	štirn T. »Vrhnika« 49.10.
4.	Grabner F. »llerines« in
5.	Podmiljščak F. »Edinstvo«.
Bolje bi se vsekakor plasirala Grabnar in Podmiljščak, če ne bi zgrešila poti.
Rezultati tekem so razglasili v gostilni Martine«. Organizacijo in tekmovalce je pohvalil predsednik S. K. Z. g. podpolkovnik Jo-sip Jaklič ter v kratkih besedah obrazložil navzočim smisel slovenskega kolesarskega športa. Popularni in priljubljeni g. predsednik je bil za svoje vzpodbudne besede deležen toplih ovacij.
Organizacija tekem je bila prav dobra in uspeh dirke zadovoljiv.
Pra\kar je izšel XVI. letnik Zbornika znanstvenih razprav, v katerem se vsako leto vidno odra/a del ranogostranske delavnosti naše pravne fakultete, tc prvi člunek v Zborniku, narodnogospodarska razpra\a profesorja Bili-nioviča »Jugoslovanske železnice v preteklem dvajsetletju« daje Zborniku aktualen značaj. V tej svoji razpravi analizira pisec vse statistične podatke « našem celokupnem železniškem prometu ter prihaja ua |>odlagi lega statističnega gradiva do zaključka, da so naše železnice v prvem desetletju obstoja kraljevine Jugoslavije vsestransko razvijale in to glede osebnega in blagovnega prometa kakor tudi dolžino železniških prog Nasprotno pa je zaznamovati v drugem desetletju zaradi svetovne gospodarske kri/e v razvoju naših železnic zna len zastoj.
V razpravi prof. Dolenca »Pravnozgodo--vinska študija o prisegi pri Slovencih« nas lo pot Zbornik seznanja z i/redno zanimivim poglavjem naše pravne zgodovine. Pisec nam prikazuje razvoj prisege v pravnem življenju Jugoslovanov, posebej pa še Slovencev. Po izredno zanimivih zgodovinskih ugotovitvah prihaja do sklepa, da smatra slovensko ljudstvo priseženi akt pred sodiščem kot sakralen čin, ki se mora lx> I j spoštovati zaradi posledic, ki pridejo po veri, nego po onih, ki jih odreja država.
Profesor I,apajne jo prispeval obširno razpravo »Načrt pooblastilno — in poverilnoprav-nih določb /a jugoslovanski državljanski (obligacijski) zakonik«, s katero nadaljuje že svoja prejšnja kritična izvajanja k novemu predna-črtu jugoslovanskega občega državljanskega zakonika. V tej razpravi » prof. I.apajne zavzema za točno ločitev med pooblastilno pogodbo in povrrilno pogodbo, ki sta sedaj še v ve-ljajočem državljanskem zakoniku združeni pori pojmom pooblustilna pogodba, ter nam ob tej priliki podaja k posameznim členom našega prednačrta več dopolnilnih in pojasnilnih norem.
Z razpravo »Vračunljivost, krivda in nevarnost« pa nas seznanja prof. Maklecov z enim izmed najtežjih vprašanj kazenskopravne teorije. Na vprašanja: kakšni so temelji sodobnega kazenskega prava? ali so ostali še dandanes isli kot nekdaj? ali pa se opaža morda kak preobrat in v kakšni smeri? nam pisec jasno in prepričevalno odgovarj« s to svojo izčrpno razpravo. Storilčeva krivda je še danes osnovni kriterij v kazenskem pravu in vsak poskus cclotnostne nanadomestitve kriterija krivde s kriterijem storilčeve nevarnosti, kakor jo hoče uvesti radikalno pozitivistična smer v kazenskopravni doktrini, bi nasproto-\al, pra\ni zavesti ljudstva, ki vztraja pri tem. da je kazen pravično in primerno plačilo za zločin zrelega in odgovornega človeka. Zalo spadajo vsi načrti kazenskih zakonikov, ki hočejo odpra\ iti kriterij krivde in /aradi tega kazen ter jih nadomestiti vseskozi z očuvalnim pravom, ki naj bo pravo socialne zaščite pred zločinci, v utopije.
Univ. docent Vladimir Murko razpravlja o »Rodbinskih ozirih pri naših neposrednih davkih.« V našem davčnem sistemu prihajajo rod-
Kidričeva številka Slovenskega jezika
Slovenski jezik, glasilo slavističnega društva, 1. 111., snopič 1—2. Ta dvojni snopič, ki obsega 192 strani, je posvečen 60 letnici vseuč. profesorja dr. Fr. Kidriča, ki mu ga je Slavistično društvo posvetilo iz spoštovanja do njegovega dela v imenu prijateljev in hvaležnih učencev kot svojemu predsedniku in častnemu članu. Danes sc ne moremo spuščati v natančnejši referat o tej dragoceni publikaciji, ki predstavlja doneske večine slovenskih slavistov, predvsem mlajših, temveč bomo podali samo vsebino, da opozorimo na izid lega zbornika. V prihodnje bomo podali tudi glavne rezultate razprav. Uvodno študijo o slav-Ijcncu je napisal Anton Ocvirk, nakar sledi bibliografija Kidričevih del, študij in člankov, ki jo je sestavil Mirko Rupel in obsega 344 številk. Nato slede prispevki znanstvenikov v proslavo Kidričevega jubileja, in sicer so prispevali: Matija Murko: Idila slovenskih narodnih pesmi; profesor dr. R. Nahtigal: Prezrta izdaja 1. I. Sreznjevskega slovenskih narodnih pesmi »Mlade Brede in zilj-skega »reja«; F. Ramovš: K naglaševanju slovenskih pridevnikov; I. Grafcnauer: Slovenska pripovedka o hudi muci« in njena inačica v severnem slovstvu; St. Bunc: Imena za denar na Slovenskem; V. Vrtovčeva: O Megiserjevem slovarju; Ruša Mahkota: Pohlin literarni zgodovinar; A. Gspan: Linhartova Županova Micka in Richterjeva Die Feldmiihle; Breda Miltinski-Slodnjak: Primčeva predavanja na graškem liceju; Vaclav Burian: Matija Cop kot byronist; dr. Nikolaj Preobražen-skij: Slovenski Zbogar pri Puškinu in Lermontovu; Tiae Dcbeljak: Puškinova pravljica o ribiču in ribici, njena problematika in njen pomen za Puškina folklorista; A. V. Isačenko: Nekaj misli o Korše-vem prevodu Prešernovih Poezij; Tine Orel: Ritem pri Prešernu; Marja Boršnik-škerlak: Slovenka« pod uredništvom M. Nadliškove. To bi bile razprave. V Zapiskih pa je veliko slavističnih in slovenističnih drobnosti, ki so jih prispevali dr. Breznik, dr. Strmšek, L. Legiša, A. Turk, Jakob Šolar, Vilko Novak in dr. R. Mole. Številki je v začetku priložen celostranski portret profesorja dr. Kidriča, ki ga je narisal akad. slikar Božidar Jakac. Tako so se slovenski slavisti dostojno 5|x>mnili svojega učitelja. O rezultatih dognanj pa
bomo š« posebej poročali.
♦
Josip Mravljak: Kmrtski upori na Slovenskem. Zadnje čase je pri na« zopet oži\elo zanimanje za kmečke punte deloma zaradi kmečkega gibanja na Hrvaškem, še bolj pa zaradi domačega literarnega obdelovanja tega motiva, saj ga je v zadnjih letih obdelal Kreft (Velika puntal i ja) ter seda j v romanu Pahor, ki ga bo izdala letos Slov. Matica. Josip Mravljak je zbral v kratkih feljtonih v Večerniku« sue-cus v sega. kar je bilo dozdaj napisanega pri nas o kmečkih puntih ter jih sedaj ponatisnil v brošuri na 90 straneh. Na koncu navoja ludi uporabljeno gradivo. Ni se |ia oziral na dve najnovejši razpravici B. Grafenauerja. katera ena je bila priobčenn v »Slovencu« pod naslovom Dbsotelsko ozemlje in kmečki upori, dru-r.« je izročil časopisu zu zgodovino... pa ie ni izšla, ter je tudi' Mravljak ni mogel uporabljati kot vir. Vendar bi prvo, ki jo navaja
binski oziri do veljave pred *sem pri določevanju onega največjega donosa ali dohodka, ki Se ostane prost davka. Vsi naši neposredni davki načeloma priznajo oprostitev oseb z več kot devet otrok, če vsi davki na leto ne presegajo din 5tX>. Pisec obravnava s tega vidika zapovrstjo vse naše neposredne davke.
Profesor Polet- nam v »Pripombah kranjske deželne komisije v Martinijevemu osnutku avstrijskega državljanskega zakoniku«, o!>-jasnjuje stališče, ki so ga bili svojčas zavzeli pravniki v naših deželah k osnutku še sedaj pri nas veljavnega državljanskega zakonika. Če primerjamo mnenje kranjskih pravnikov z mnenji drugih dežel, za katere naj bi veljal tudi iva državljanski zakonik, potem vidimo, za katere naj bi veljal ta državljanski zakonik, potem vidimo, da zavzemajo mnenja naših pravnikov med temi dosli častno mesto tako po številu kakor tudi po vsebini. O teh predi i-gih pravnikov se v pravni literaturi doslej še ni pisalo.
V naslednji razpravi »Comte in Hegel« nam podaje profesor Spektorski primerjalni prikaz idej najvplivnejšega francoskega in nemškega filozofa 19. stoletja. Ne stoji zaman v Parizu pred Sorbnnno Coratov, v Berlinu pa pred univerzo Heglov spomenik. Zdelo bi se, da je s to zunanjo sličnostjo že izčrpano vse. kar bi bilo obema filozofoma skupnega. Toda podrobna analiza filozofskega sistema obeh mislecev nam kaže, da vendar obstoja med njima izvestna skupnost idej. Oba odlikuje samozavestni pendatizem, ki izključuie vsak dvom in kritiko; oba sta bila moža principov, od katerih nista odstopila, pa čeprav so bili šc enostransko in morda- celo napačno pojnio-vani. Razprava je pisana tako živahno in prepričevalno, kakor smo to že od početka navajeni pri piscu »socialne filozofije«.
Pomemben prispevek k zadružnemu pravu pa nam podaja profesor Škerlj v svoji razpravi -Sklic in potek skupščine v gospodarskih zadrugah«. V tej razpravi obravnava pisec določbe novega jugoslovanskega zakona o gospodarskih zadrugah s posebnim ozirom na skupščino zadružnikov.
Vrsto razprav pa zaključuje prof. Tomšič s svojo razpravo »Izseljevanje in vseljevanjc z vidika mednarodnega javnega prava«, v kateri nam prikazuje vsa vprašanja, ki nastaja jo v zvezi z izseljeništvom. Podrobno obravnava o pomenu pravne ureditve izseljevanje in vse-Ijcvanje kakor tudi o orisu pravne ureditve izseljeništva. Ob koncu nam še prikazuje nujnost. spopolniti sedanjo mednarodno pravno ureditev v obliki večstranskih mednarodnih pogodb. Tomšičeva razprava ima za nas še poseben pomen, ker smo uprav mi Slovenci narod. Iti ima relativno največ izseljencev.
Tako vidimo, da tudi XVI. letnik Zbornika obsega malodane vse panoge pravo- in državo-znanstva, zato bo dobrodošel vsem pravnikom, pa naj bodo še v tako različnih poklicih.
Zbornik, ki obsega nad 20 tiskovnih pol, stane 80 dinarjev, ter se dobi v vseh knjigarnah. Kdor pa postane član Društva prijateljev pravne fukultete, dobi Zbornik za letno članarino din 40 brezplačno.	tr.
v opombi brez avtorjevega imena in z napačno letnico 1936, (namesto 1939!) moral vzeti v po-štev, ali pa morda čaka na nova odkritja, ki se obljubljajo? Tudi ta knjižica bo prišla prav šolnikom in dijakom, čeprav je poljudnega značaja.
Dr. Franc Kimovec: Pozdravljena Kraljica.
Gena partituri 18 din. Pri skupnem odjemu 10 partitur zaračunamo 9 izvodov kot glasove po 8 din. Slovenski narod je Marijin narod. Zato tudi zavzemajo pesmi, posvečene Božji Materi, najčastnejše mesto v naši cerkveno-glasbcni literaturi. Pa navzlic temu cerkveni zbori večkrat občutijo pomanjkanje primernih napevov. Včasih so skladbe težke za izvajanje, ali pa so pesmi že tako znane in prepetc, da bi spet radi slišali nekaj novega. Enim kakor drugim bo zato nadvse dobrodošla zbirka znanega in priljubljenega skladatelja Franca Kimovca, ki je izšla v založbi Jugoslovanske,knjigarne pod naslovom ».Pozdravljena Kraljica«. Skladatelj »e je z ljubeznijo in razumevanjem približal okusu našega ljudstva in prav posrečeno zadel njemu odgovarjajoči ton. Lahko rečemo, da bo marsikatera pesem kaj kmalu postala narodna last radi svoje melodi joznosti in lahkega naštu-diranja na pr.: Ko zarja zlati nam gore... O upanje mi lepo... O Mariji lepi cvet... Marijo častimo... itd. štiri Marijine antifone pa bodo izvrstno služile pri petih litanijah, porab-ne so pa tudi kot splošne Marijine pesmi. Nove Kimovčeve skladbe so bile že pred natisom deležne velikega zanimanja, ki se je pa šc posebno pomnožilo, odkar so izšle. Z njimi bo ustreženo cerkvenim zborom. Marijinim družbam in za razne Marijine proslave; posebno za majniško poliožnost.
Antologija cerkven« lirike v £e*kem prevoda. Izšla je pri Melantrichu zbirka prevodov iz slovenske lirike pod naslovom »Zvezd« nad Triglavom« (Hvezdy nad Triglavem), ki vsebuje lep pregled slovenske moderne lirike, kakor sta je izbrala dr. O. Berkopec in J. Hora. Prevajali so poleg J. Hore, ki je opravil levji del, še pesniki K. Bednar, Jan Čarek, Fr. Nechvatal in Karel Novy. Pogled v slovensko moderno liriko je podal na koncu dr. O. Berkopec. O knjigi, ki je posvečena Božidarju Borku, bomo še pisali.
Kolesarske dirke »Nertnesa«
Kolesarji so se razgibali. V nedeljo bo Her-mesova kolesarska sekci ja priredila dirko okrog šmarne gore. Proga bo dolga 46 km. Start glavnih dirkačev bo s presledkom treh minut za juniorji. Naloga juniorjev bo, da jih starejši tovariši ne bodo prehiteli. Na startu bomo videli najboljše dirkače, kot: Peternel. Gartner, Gre-gorič in dr. Prvorazredni dirkači se bodo poznali od juniorjev po rdečem traku na rokavu. Računati je, da bodo na tej dirki doseženi dobri časi. /»radi samega načina tekmovanja. Tekme se bodo začele ob 14. Dirke bodo v vsakem vremenu in bodo vsekakor zanimive.
Vesti Športnih zvez. klubov in druStiv
7.» majniikl klet S. P. D. na praznik v četrlftk. dne S. maja t. 1. dh Krvavic na,I b« planinci prijavi,!« v dfttšlveii. pisarili S. P. p., Alrksandro-a cesta St. 4. t. nadstropje, najkasneje du arede, dne 1. uiaja t. 1. ouoitina.
Prvenstvo Slovenije v rokoborbi
Maribor je postal zadnja leta predvsem po zaslugi agilncga SSK Maratona središče slovenskega težkoatletskega športa. Ko je dobil še Maraton v Pekovskem športnem klubu nevarnega rivala, se je kvaliteta mariborskih roko-liorcev nenavadno dvignila. Maribor je postal tudi sedež Slovenske težkoutletske zveze. V Sloveniji gojita še težko atletiko SK Planina v Ljubljani ter SK Kamnik, ki se zaradi nečlan-stva nista mogla udeležiti prvenstva, ki se je vršilo v nedeljo v Rušah. Tekme za prvenstvo Slovenije je priredil SSK Maraton s soudeležbo Pekovskega športnega kluba. Tekme so bile sil; no ogorčene ler so pokazale, da je rokoborski šport t Mariboru sedaj na višku. Slovenski prvaki za leto 1940 so: v bantam kategoriji Maks Dolinšek (VI.), drugi Seibert (PSK); v perolahki skupini: 1. Ludvik Dolinšek (M.). 2. Lepemk (PSK). 3. Jug (M'.); v lahki skupini. 1. Robič (M.), 2. Rezman (PSK). 3. Podgornik (M.); v \velter skupini: 1. Blatnik, 2. Verbošt (oba M.); v poltežki skupini: t. Sernko. 2. Orešnik (oba M.); v težki skupini je ostal prvak Slovenije Ivan Pircher (PSK).
Tekmovanje se je vršilo v prostorih Mara-tonovega odseka ter ga je vodila komisija s predsednikom Maratona ing. Lahom ter ing. Maderjem na čelu. Tekme je sodil šapec. kate-lemu sta pomagala še Krušee in Jazbinšek.
Table-tenis turnir za prvenstvo Ljubljane
V soboto in nedeljo se je vršil v prostorih SK Korotana table-tenis turnir pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Razen Korotana so na turnirju igrali še Mladika, Planina iz Ljubljane, SK Celje iz Celja in llašk, Urania in Mladost iz Zagrebu. V vseh disciplinah razen v juniorskem singlu se je pokazala-vclika premoč Zagrebčanov. Žalostno je. da si na naših turnirjih tuji igralci osvajajo vsa prva mesta! To se godi že nekaj let sem in kot se zdi iz poteka turnirja, še dolgo ne bomo imeli pri nas igralcev, ki bi mogli stopiti v vrsto z najboljšimi v državi (edina izjema je menda drž. prvak Marinko!) Splošen pregled turnirja je naslednji:
Pri seniorjih je nastopilo 44 igralcev. Že v prvem kolu so se zgodila nekatera presenečenja. V finalu je vrstni red: 1. Doiinar, 2. Blaži, 3. Prohaska, 4. Strojnik.
Pri tekmovanju moštev. V finalu zmagal llašk nad Uranio. Končno stanje: 1. llašk (Doiinar - Marič), 2. Urania - Blaži -. Bobanovič), 3. Planina (Strojnik - Nerala), 4. Celje (Rebev-šek - Božič).
Tudi duble je bil odigran v znamenju premoči zagrebških igralcev. Zdi se ta disciplina pri nas veliko premalo goji. I. llašk (Dclinar -Marič), 2. Urauia (Blaži - Prohaska). 3. Korotan 1. (Ulčar - Žgajnar), 4. Korotan II. (Vesel -Padovan).
Pri juniorjih. Tu je Vrečič premagal Kra-šovca iii Brade.ška in postal prvak. 2. Brade-ško, 3. Krašovec, 4. Teršinar.
Gostje iz Zagreba so bili, kot že rečeno, mnogo boljših od domačih. Izmed slovenskih klubov, ki so sodelovali je SK Planina po šestmesečnem obstoju sekcije brez dvoma najmočnejši klub. Korotan ima nekaj zelo nadarjenih juniorjev; o starejših igralcih moremo reči, da jim manjka še veliko treninga. Dober je bil •Hribar. Pri Celju sta vzbujala pozornost brata Vrečiča. Mladika je to pot odpovedala.
Vodstvo turnirja je bilo brezhibno. Le njemu se je zahvaliti, da se je veliko število iger dovršilo tako v redu in hitro.
Slovenec Kotnik Jože zmagovalec v teku na 3000 m
V Zagrebu se je vršil v nedeljo tek čez zapreke na progi 3000 metrov, na katerega sta bila povabljena tudi dva Ljubljančana: Bručan in Kien. Tek sc je vršil na igrišču Concordie. Na progi 430 metrov je bilo treba tekačem preskočiti štiri železne prepone v višini 91 cm, za temi preprekaini je sledila lesena prepreka v isti višini, nato pa še z vodo napolnjen jarek. Vsa proga je zahtevala od tekačev velike telesne zmogljivosti in spretnosti predvsem pri prehajanju postavljenih zaprek. — V teku je zmagal balkanski prvak Jože Kotnik, ki je Ljubljančan, tekmuje pa za zagrebško Concor-dijo, v času 11:09.4. Njega se je zelo uporno na vsej progi držal Haškovec Flasg, vendar pa mu na vsej progi le ni bil kos. Drugo mesto si je priboril Primorjaš Bručan v času 11:28.6. Ostala dva sta bila še Ljubljančan Kien in Varaždinee Crkvenič. Med tekom se je dogodila tehnična napaka, katere posledica je bila, da so vsi tekači tekli kar cel krog preveč, zato tudi časi ne odgovarjajo. Na pravi progi bi bili časi kar odlični. Torej so Slovenci spet pokazali, da so dobri lahkoalleti, ki mora jugoslovanska atletika na njih vedno računati.
Po svetu
Hrvatska : Madžarska. Na vnebohod bodo Hrvatje odigrali prijateljsko tekmo z madjar-sko reprezentanco v Budimpešti. Moštvo Hrvatov je sestavljeno takole: Gluser, Šuprina, Bro-zovič, Jazbec, Jazbinšek, Kokotovič, Cimerman-čič, VViilfl, Lešnik. Matekalo. S tem moštvom bodo odšli tudi mnogi navijači. Pravijo, da jih bo najmanj 700. Madjari bodo priredili Hrvatom svečan sprejem.
Punčeč. Pallada in Mitič v Budimpešto. Po turnirju v Italiji bodo odšli naši beli mušketirji na mednarodni tenis turnir v Budimpešto. Na tem turnirju ImkIo sodelovali tudi igralci Nemčije s llenkclom na čelu. Sodelovalo bo tudi 6 najboljših Italijanov. Po lem turnirju bo odigrana še tekma za italijanski pokal »Trofeo E. 42« med Italijo in Mad jarsko.
Češka : Moravska. Zadnjo nedeljo je v Pragi reprezentanca Češke premagala zastopnike Moravske s 3 : I. V Brnu pa je v medmestni tekmi Praga premagala Brno z rezultatom 3:1.
Maeki zmagal. Finski rekorder Maeki je na svoji turneji po Ameriki zmagal v teku na tri milje nad ameriškim rekorderjem Donal-dom Lashom v času 14:10.4.
Peta številka družinskega mesečnika »Obiske«
Pravkar je izšla iz tiska peta številka družinskega mesečnika »Obisk«, ki se je v prav kratkem času vpeljal v vse slovenske kroge kot izredno informativen, spretno urejevan in prijeten list. Mirno lahko trdimo, da si je »Obisk« od vseh podobnih revij znal zagotoviti najširši krog prijateljev in bralcev Vsaka številka prinaša kaj posebnega, zanimivega in predvsem novega, aktualnega.
Naslovna stran tokrat prinaša (v lepem, sve-tlorjavkastem tonu) krasen motiv »Polnočno sonce pri Hammerfestu ob severnem koncu Norveške«. Na drugi strani so prav tako v bakrotisku posamezni motivi od zadnje strahotne povodnji, ki je zadela Banat. Trije lepi posnetki dalje ponazoru-jejo bivanje in koncert našega Akademskega pevskega zbora v Belgradu. Važno je opozorilo na nagradno žrebanje, ki bo dne 10. maja. 100 krasnih nagrad bo razdeljenih med tiste prijatelje »Obiska«, ki bodo postali do tega dne naročniki lista in plačali naročnino. V besedilu spet prinaša revija mesečni kulturni koledar. Spreten, nadarjen pripovednik se nam razodeva v noveli »Dom« (Tine Duh) V tekstu so reprodukcije pokrajinskih motivov, ki jih je bil med svojim bivanjem na Norveškem naslikal Božidar Jakac. S tremi izredno nazornimi in poučnimi slikami je ilustriran poučni članek »Taka je moderna nosilka letal!« Z imenitnimi karikaturami Slavka Pcngova je opremljen članek »Gaudeamus igitur«, ki ga je napisal znani humoristični pisateli Janko Mlakar v zvezi s svojo knjigo »Spomini« O severnem siju govori ilustrirani sestavek »Nebo žari«. Odlični publicist F. Terseglav govori o »Valamu, poslednjem ruskem samostanu«. Rado Bednafik, čigar prispevek o »San Marinu« je med bralci »Obiska« povzročil tolikšno zanimanje, je tokrat prispeval ilustriran, lepo napisan sestavek o »Loretu, Lurdu ob Adriji«. Nadaljevanje romana »Juarez in Maksimilijan« je lepo ilustrirano s fotografijami iz filmskega dela »Juarez« in s posrečenimi peroris-bami. »Šembilijine bukve«, ki jih je redigiral Niko Kuret in z risbami opremil Slavko Pengov, bodo tudi tokrat našle mnogo pazljivih bralcev Odličen je prispevek »Aleša Ušeničnika Izbrani spisi, III. zvezek«. Sredi revije so spet štiri strani priloge v bakrotisku. Na prvi so prizori iz življenja najmanjših prijateljčkov »Obiska«, srednji dve imata krasne posnetke z Norveške, fotografije, ki jih je bil uredništvu dal na razpolago akademski slikar Božidar Jakac, na zadnji pa sta dve umetniški foto-
fra f i ji, delo dveh članov »Fotokluba Ljubljane«, animiv je članek Štefana Pluta »Oče poštne znamke je — Slovenec«. 0 globljem smislu dogodka na Norveškem na svoj priznani, jasni način piše Ruda Jurčec v članku »Vojna na evropskem severu«. Štefan Plut nas seznanja s »Cvetjem naših gora«. Mastnak Maks govori o vremenoslovju v članku »Zemunska vremenska napoved se glasi. ..» Pester in koristen je tudi tokrat kotiček »Moda, žena, družina«. Šaljivi prispevek Jumba, »Inšpekcija v norišnici«, bo našel dovolj zadovoljnih bralcev. Iz knjige »Skrivnosti Scotland Yarda« je tokrat vzet odlomek »Sedem osumljencev«. Sledi še ilustrirana kriminalna zagonetka, ki je razpisana za nagrado. Ob koncu najdemo izborne »Uganke-prevejanke« in šahovsko rubriko. Na predzadnji strani platnic je v kratkem fotografskem izvlečku podana vsebina velikega zgodovinskega filma »Elizabeta in Essex«. Zadnja stran pa prinaša motiv iz poplavljenega Belgrada.
Vse besedilo je posejano z množico prezani-mivih slik, kar daje reviji značaj pretežno slikovnega iresečnika, kakršnega smo tako zelo potrebovali
Msgr. Sheen: Katolištvo in
komunizem je - opica krščanstva |
t je nepravično trditi, da je za to živo enotnost hva-i ležna Cerkev le Vganiziciji ?in svoji strogi disci-plini. Vir enote mističnega telesa ni samo sv. Duh, ki je duša telesa in veže vse verujoče s Kristusom, ni samo namestnik Kristusov, ki je vidni šef,' tajnost enote Učimo ' tudi v dejstvu, da Cerkev živi' v Evharistiji od božjega telesa Jezusa Kristusa.
Doba herezij polagomo izginja. Svet počasi zopet postaja logičen. Odvrača se od polovičnih
resnic.
Resnica je stvar, ki se ne da deliti. Pokazalo se je to jasno že pri znani svetopisemski razsodbi kralja Salomona ob detetu, ki sta si ga prisvajali dve materi. Resnica je kot ta otrok, ki se he da deliti: treba jo je v celoti sprejeti ali pa v celoti zavreči. Tako zahteva tudi duh svojo življenjsko filozofijo, ki bi obvladala vsega človeka, telo in dušo. Toda danes na tej poti često srečujemo dve doktrini, ki se borita za človeka: katoliitvo in komunizem.
Ko govorim o komunizmu, ne mislim na ekonomski sistem, temveč na življenjsko filozofijo, ki vodi duha k ekonomskim in svetskim ciljem.
Komunizem ne prinaša z gospodarskega stališča ničesar novega. Pridružuje se logično kapitalizmu ter ga skuša sam ves na isti osnovi obsoditi. Kapitalizem dela iz ekonomije glavni smisel človeškega življenja, v čemer pa mu ni komunizem nič drugačem. Iz ekonomskih stvari dela edini smisel življenja ... Resnično, komunizem dela tudi na to, da bi to ne bil poslednji smisel samo človeku, temveč tudi državi.
Torej ni z gospodarskega stališča komunizem nobena revolucija, ki bi načenjala novo dobo, temveč revolucija, ki predstavlja konec odmirajoče dobe. Ni torej vreščanje iz zibelke, temveč hropenje umirajočega. Je poslednji vzdih civilizacije, ki je pred 300 leti pozabila na kraljestvo božje ter teži le za zemskimi cilji.
Komunizem torej tudi ni samo ruska poseb iiost. Tam se javlja samo v mobilizaciji duš pod ekonomskim plaščem. 160 milijonov božjih bitij, določenih za večno življenje, je oropanih krščanstva in obsojenih biti mravlje, katerih edino delo je, graditi nemogoče visoko mravljišče. Priče smo bili komunizma v Mexiki, ki pod politično masko smatra češčenje Križanega za zločin, in vidimo ga v rasizmu, ki hoče uničiti vero v tega, ki je obudil mrtve, da bi jih rešil pred barbarstvom bogov, gni jočih v svojih grobovih.
Kako da je to gibanje za mobilizacijo duš mo glo prodreti tudi k nam? Gotovo kot reakcija proti drugi zmoti: skrajnemu, individualizma. Svetovna vojna je tudi ljudi navadila na pojem mobilizacije. Posledica tega je, da se danes brez prave važnosti kupuje človeško telo. Odslej svet samo napreduje v mobiliziranju množic, prezirajoč človeka, preštevajoč samo telesa, ne duš, študirajoč samo uboštvo, ne pa ubogih, število in ne človeka.
Komunizem izpopolnjuje to tendenco vmešavanja se v človeško osebnost s tem, da jo trpi v nezdravem kolektivu, ki nima drugega cilja kakor zemljo samo.
Ker komunizem hoče žrtev in odločuje nad svobodo vesti, kontrolirajoč do globin človeškega duha, zato hoče odgovoriti na vse probleme ter je tako več kot samo gospodarski sistem, je že vera. No, ne vera, herezija v notranjosti krščanstva, temveč prava — opica krščanstva. Posnema samo na zunanji videz dejanja — toda v duhu se popolnoma loči. Ima tudi svoje sveto pismo,_ »Das Kapital« Karla Marxa, ima svoj podedovani greh — kapitalizem: ima svojo mesijansko idejo —-brezrazredno družbo in brezbožno raso.; ima j^oj žrtvepj zBk»rf,'ki je razredni bqj; ima sjrftje, vtlnte duhovnike, ki so komisarjih 'Vse je urejeno kot krščanstvo, toda	s« loči: noče Kristuso-
vega duha, temveč hoče biti orodje Satana. Je novi Izrael, novi Mesija, mistično telo Antikristovo.
Je pa v komunizmu trohica resnice, ki je v reakciji proti prenapetemu individualizmu, pod vplivom katerega postane vsak človek bližnjemu volk. Težnja komunizma je resnična družba med ljudmi. Ima prav, ko trdi, da je danes treba uresničiti človeško enoto v socialnem redu. Misli pa samo na svoj način enote, ki mora vezati ljudi (in tu je komunizem zašel!). Imamo namreč dve vrsti družbe: tehnično organizirano enoto, ki je komunizem, in duhovno enoto, ki je katolicizem. Imamo družabni telesi, v katerem enem je človek oropan človečnosti zaradi ekonomskega cilja, drugo pa je duhovna vrednost človeka, ki jo je treba hraniti za večno blaženstvo v Bogu.
Dve mistični telesi
Prav zaradi tega, ker stoji komunizem na so cialnem stališču komune, ga je lahko premagati le s sistemom idej, ustrezajočitn- zdravemu individualizmu. Ker zbira duše za ekonomske cilje in zanemarja duhovne prvine človeka, se ga lahko ustavi samo s silo, ki organizira duše za večni cilj in hrani človeško vrednoto. Ker pa je komunizem vera, ga lahko premaga samo vera. Z eno besedo: komunizem more svoje sile meriti v boju samo s to zgodovinsko obliko krščanstva, katero so pred tri sto leti zamenjali s zapadno civilizacijo in se sedaj zopet vrača iz izgnanstva, torej s katoliško cerkvijo. Mistično telo Antikristovo je mogoče premagati samo z mističnim telesom Kristusovim.
To mistično telo Kristusovo pa je Cerkev. Ona «dina more ohraniti kulturo. Da bi razumeli njeno sveto vlogo, se spomnimo, da so pred 1900 leti, ko se je Kristus rodil iz Matere v Betlehemu, bile podobne politične in gospodarske razmere kot se daj. Politično: militarizem je držal svet v kremp ljih rimskega orla; gospodarsko pa so trli davki. Od tedaj je pereče vprašanje: »Ali naj plačujemo davek cesarju?« Zanimivo je, da Ta, ki je bil poslan na svet, da ga prerodi, ni ničesar izjavil o militarizmu, ne o financah, ne o ekonomiji. Ni govoril o oboroževanju in ne o grozotah voine, in vendar: kako silno je obsodil vse te stvari? Kako? Zasejal je seme nove družbe, novega kraljestva, nove organizacije, da bi podaljševala v človeštvu božje življenje, ki ga je prinesel na zemljo.
Skrivnost enote katoliške Cerkve
Po vnebovzetju je začel Kristus tako socialno živeti v ?voji cerkvi, kakor je prej živel individualno v svojem človeškem telesu. Če je prejel to Telo s pomočjo sv. Duha v naročju blažene Matere Device, tako dobiva svoje mistično telo v naročju človeštva s pomočjo sv. Duha. Kristus s tem telesom, sedeč na desnici Očetovi, nadaljuje svoje delo, kakor ga je začel za svojega življenja na zemlji: ustanavlja, posvečuje in vlaaa ...
Cerkev je telo, ki ga tvori milijon odkupljenih duš; imenuje se mistično ,ker ga rte spaja teorija, duh kakšne šole, temveč Duh ljubezni, trojna oseba Najsvetejše Trojice. Kot človeško telo je sestavljeno iz množice celic, kakor tudi uho m oko in pljuča ne srce, čeprav so deli istega organizma, ki jih oživlja ista glava in napolnjuje isti duh, prav tako tudi v mističnem telesu redovnik ni redovnica, duhovnik ni lajik in ministrant m škof, temveč so vsi le udje enega telesa, ka|ti vlada jih ena glava, Kristus, in oživlja en duh,
sv. Duh.	.,
To mistično telo je edina realnost, ki more Oremagati komunizem. Svet ne razumeva dovolj,
Prednosti katolištva
Prva prednost evharističnega življenja pred komunizmom je v vrednosti, ki jo vidi v vsakem človeku. Kapitalizem smatra človeka za »roko«, ki samo producira. Komunizem ga smatra za »želodec«, ki ga je treba živiti kot živino dotlej, dokler grmadi bogastvo za tega velikega kapitalista, ki je — država. Cerkev pa nasprotno ne vidi v človeku samo »roko«, ne samo »želodec«, temveč ustvarjeno bitje iz telesa in duše, bitje, ustvarjeno po podobi božji in določeno, da se kot planeta, ko končuje svoja svojo pot, vrača k istemu Bogu in Stvarniku, ki jo je ustvaril.
Cerkev podčrtava, da organizacija, niobiliza-cija, ne sme zmanjševati cene duše, ter da kolek-tevnost ne sme zato kakšno dušo smatrati za manj vredno. Naj bo milijon teh, ki gredo v vojno, naj jih je na sto tisoče, ki delajo v tVornlcah, ali naj bodo tisti, ki večajo množice nezaposlenih, za C.erkev je duša vsakega izmed njih tako stvarno dragocena kakor duša Shakespeara ali Washing-tona. Zakaj? Zato, ker Bog ljubi vsakega človeka, da se je že pri stvarjenju sveta odločil, da t>o zanj prelil kri kot žrtvujoče se Jagnje.
Evharistija daje smisel človeški vrednoti. Naj bo že kakršno koli breznp, kamor.je človek padel in postane res izgnanec in izobčenec od kraljevske ženitnine, vendar je Kralj rekel: »Skličite uboge, hrome in slepe,« to je tiste, ki se potepajo, ki leže v bolnišnicah, siromake, vse polne človeških skrbi, vse, pokličite, vse brez izjeme! Učite jih, ker niso samo ljudje, temveč tudi otroci božji. Vlijte v njih proletarske žile kri Kristusa Kralja. Okrepite in osvežite njihova gladujoča telesa, ki žive za večno življenje. Dvignite jih iz suženjstva sveta k aristokratski družini Svete Trojice! Dajte jim vedeti vsaj za trenutek, da so ljudje, da vsaka
f -»
•duša Izmed njih stoji pred Bogom in spozna, kak-ino ceno ima zaradi ljubezni, ki jo ima Bog do
jiije.«
1 Kličimo tem, ki'so sužnji države brež duše in iln Boga: »Ničesar ne izgubite, če pridete k nam... •<m»rda samo okove!«
. Evharistija ni .obogatila človeka, samo s tem, da mu omogočuje skupno življenje z Bogom, temveč. ga • pretvarja in ga usposablja za skupno življenje z bližnjim. Prvi učinek Evharistije je osebnega značaja, drugi socialnega. Evharistija je podmen bratsko združevanje. V mističnem telesu izpolnjuje isto vlogo kakor kri v človeškem telesu.
Gesla, ki ne pomorejo človeštvu
j. Ali bi hoteli vedeti, za koliko je evharistično bratstvo močnejše od komunističnega »tovarištva«? ^pomnite se samo. treh besed, ki so od francoske revolucije šle po vsem svetu: »Svoboda, enakost, ;!bratstvo«. Katera beseda izmed teh naj stoji za temelj vsega socialnega reda? Kapitalizem govori: ^{Svoboda! Pustite človeka, da brez intervencije države in cerkve grmadi svoje bogastvo! Dobro, ,"tedaj dobimo svobodo, ki ni ničesar drugega kakor sinonim za egoizem. Ta egoizem nam pa gotovo fne prinese ne svobode ne bratstva! Komunizem, /ki se od kapitalizma razlikuje samo po imenu, Č'gre z njim z roko v roki in ima za temelj svobodo, to je brezoblično maso, v kateri so ljudje, ki jo tvorijo, enaki, kajti vsi sp sužnji kapitalistične države. Njihova enakost je le na drugo ime krščena tiranija. .Cerkev nam govori, da temelj ne junore biti ne svoboda ne enakost, temveč, da mora ''izhajati iz bratstva. Bratje si lahko med sabo dele, Ctoda to še ni delitev, ki bi jih naredila za brate. ;V tem je na napačni poti tudi komunizem. Razbojniki si lahko dele svoj plen in so enako v raz-fbojništvu, ne pa v bratstvu. Delavec v tovarni na vRuskem je v očeh države brez družabnih razredov ;enak uradniku (agentu) O.G.P.U, toda kdo bi si tJupal trditi, da sta brata?
;; Edino sredstvo ?a trden družabni red, v ka-fterem bi bili vsi ljudje svobodni in enaki, je lastna j,urejenost, red■.. v človeku samem, ki temelji na »bratstvu. Da pa lahko postanejo bratje,, jim je jtreba dati skupno telo in skupno kri. Toda le »eden edini dobri, vsemogočni Oče je na svetu, ki
lahko vse ljudi posinovi. To lahko naredi le nebeški Oče, tisti, ki.je tako ljubil svet, da je poslal nanj svojega edinorojenega Sina.	,
Ko so bili ljudje priznani za brata Kristuso-vega in Sina nebeškega Očeta, so postali na mah svobodni in enaki: so enaki zato, ker Jih bog ljubi, vse in vsakega, kajti vsak in vsi imajo iste potrebe, ki jih more samo Bog izpolniti. So svobodni, ker vsaka duša, ki je združena v Kristusu, more v njem in s pomočjo njega vse storiti, kar je dobro. Glejte, kako velika svoboda!
Sveta miza, Gospodov oltar, je zato na|vec|a demokracija, ki sploh more biti na svetu. Izravnava samo še smrt. Pri njei izginja vsaka razlika med modrim in preprostim, med ubožcem in milijonarjem. Patron cerkve pokleka poleg uradnika, univerz, profesor in uboga, preprosta ženska, ki pozna samo svoj rožni venec, lahko jesta skupaj isti kruh. Prcgraje, ki dele narodnosti, so odstranjene, in vlada samo duhovno kraljestvo, v katerem so vsi eno, kajti vsi imajo enega Gospoda, eno vero, en krst in en Kruh.
Končno je Evharistija pogoj zmage. Tu priha-< jamo k skupnemu sredstvu v Cerkvi in komunizmu, k nasilju. Komunizem zmaguje z nasiljem. I udi mi ga zmagujemo z nasiljem: »nebeško kraljestvo se dobiva samo s silo in silni ga bodo imeli«.
Nasilje komunista in nasilje katoličana
Kakšna je to razlika. Nasilje komunista se obrača proti bližnjemu, nasilje pa samemu sebi, proti strastem, proti lastni grešnosti. Katoličan more iti tako daleč, da je pripravljen rajši odseči svojo roko, če ga pohujšuje — ne pa sosedove. Lunačarskij, sovjetski komisar za vzgojo, je rekel: »Sovražim krščanstvo in kristjane. Glase ljubezen do svojega bližnjega in usmiljenje in to se protivi našim načelom. Krščanska ljubezen je ovira razvoju revolucije. Mi se moramo naučiti sovražiti, le tako bomo dobili svet.«
Komunisti se morajo naučiti sovražiti, mi pa se moramo učiti ljubiti.
Skoraj bodo na svetu dve glavni mesti: Moskva in Rim; samo dve cerkvi: Kremelj in bazilika sv. Petra; samo dve luči — stara, ki osvetljuje rdečo zastavo, in večna luč naših svetotaistev; samo dve hostiji: gnilo telo Leninovo in slavno telo našega Emanuela; samo dve himni: inter-nacionala in Panis Angelius. Toda le ena bo zmaga: zmaga Kristusa, ki bo tudi naša zmaga.
Mariborska pokrajina v zelenju in cvetju
Vsa živa, pestra in raznolična je pokrajina, katere središče je naš ponosni Maribor. Tu ni nobene šablonske enpličnosti, kakor sredi alpskega, sveta ali sredi nižavja. Ta del jugoslovanskega.. Podravja je prehod med največjimi nasprotji v reliefu cele Evrope, prehod med alpskim svetom in med Panonsko nižino. In vrhu tega segata dve popolnoma različni panogi alpskega sv^eta v to pokrajino: Centralne Alpe. s. Pohorjem in Koban-t skim z značilnimi, lahno ukrivljenimi, valovitimi črtami, in Južne apneniške Alpe z Bočem in Do-.načko goro s smelo kipepimi vrhovi in strmo pre-*padaJW»l»ir T>«bo§ji. ..Kateor<tftfehfta- jč«-: ,S$afiporu 'ozka Dravska dolina počasi v širno Dravsko polje, ''sto in sto hribčkov in gričkov SlovensklM^«'^ Pa v razsežno ploskev Ptujskega polja, tako je prav za prav vsa ta pokrajina eiia sama dolga vrsta najrazličnejših tvorb in oblik, ki so predpogoj in podlaga za najrazličnejše načine obdelovanja in izkoriščanja zemlje. Ti pa ustvarjajo in sa ustvarili različne značilne poteze v bistvu in v zunanji prikazni onih, ki, povezani z njo, v tej pokrajini žive ter zemljo v njej obdelujejo. V tem so skriti temelji za nenavadho privlačnost mariborske pokrajine. Na gorskih pobočjih veliki gozdovi iglavcev in listavcev, ob vznožjih in na gričkih vinogradi, sadovnjaki, vrtovi, v dolinah in na »PoljilK njive, travniki in žitna polja so temelj mnogo-; stranskemu kmetijstvu, gozdarstvu, lesni trgovini in lesni industriji, vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, poljedelstvu in živinoreji, dajejo pa- obenem vsej pokrajini vedno menjajoče m spreminjajoče se poteze v licu in obrazu. Ta pestrost in raznoličnost- pa nikdar ne prihaja bolj očitno dp veljave ko spomladi ali jeseni., .
Maribor sam je, v kolikor je zrastel preko nekdanjega mestnega obzidja, pravo mesto vrtov, vinske trte, drevoredov in parkov, ki tvorijo prehod in organsko zvezo z menjajočimi se vinogradi, sadovnjaki, gaji, gozdički, njivami in žitnimi polji vse rodovitne okolice. Komni se je pojavilo eb vznožju resnega Pohorja prvo »»etlozeleno zelenje s svojo svežo barvo v bukovju, ostro odražajoč se od resne, temne barve borovja in smrekovja, že prinašajo iz bližnje in daljne okolice kmetice in kmečka dekleta cele košare duhtečih in cvetečih pomladanskih cvetlic v mesto, vedno novih, vedno lepših, vedno pestrejših, da izgleda Vodnikov trg in Strossinajerjeva ulica kakor velika razstava samih cvetlic in samega- cvetja s cvetličnih gredic in cvetličnih vrtov, iz gajev in gozdov in naposled iz travnikov. Okusne vile ob cestah, ki vodijo v Kamnico in njene vinograde, kakor vila zdravnika Mariniča, se bleščijo vse ožarjene od živih in pestrih barv najlepših izbranih rož in cvetlic. V pestrost barv in v sladki vonj cvetlic sega vedno globlje mlado zelenje visokih, košatih dreves in nizkih, gostih grmičkov v . mestnih drevoredih in
ijpafjuh; kosi, taščice, drozgi, kobilarji in črnoglav-•'ke. prepevajo svoje ' lepe pomladanske napeve v vnftSftidih ob mariborski Kalvariji in Piramidi; pe-:'seui. doni iz vinotoča; po hitrih valovih šunine ^Dfpve pa drse in hite zopet veliki pohorski in ikofoanski splavi; splavarska pesem se zopet raz-'Vlegft na Pristan^, pod državnim in železniškim • mostom, pod vinogradi Stolnega in Meljskega hribi) j. mariborske Termopile, tesna pot med Dravo Uii, jvleljskim hribom, ki nad njo preži in preti Traztrgano in zrahljano skalovje, so ob vhodu in ^izhodu vse okrašene , z zelenje rp in, cvetjem, tako Iz Marijino soho in-„njenim npgledoni vred pozdrav--ljaipč s'strmega vinograda odhajajoče splave, spla-4-varj,e iu njihovo pesem... t ,,,'Ko so travniki in gozdovi že oblekli svoje bujno zelenje in se izpod gozdnega zelenja že I oglaša kukavica, pa še stoje goli in zapuščeni, prstenorjavi ali rdečerumenkasti vsi oni strmi, sončni in svetli vinogradi, ki obrobljajo mariborsko pokrajino na severtrod Vražje peči, od Kamni fc'e, od Lucijinega' in Nunskega "brega preko Kal-vatije-in Piramide do Stolnega iri Meljskega hriba i ali 'se na južni strani izpod resnega Pohorja smehljajo nad Pekrami in LimbUšem. Med temi še golimi vinogradi in tudi pod njimi pa so sadovnjaki poVuti 'z "žmfrii belimi ''-in, fožhatimi cveti, duhte onfamljivo ter dajejo pokrajini posebno prikup-fljiVo obeležje. Kmalu se notein po nekaj tednih prikaže nežno tropsko zelenje na visokih trsih, najprej' na stari trti v štarem mestu blizu Pristana, jSpdftriva' vedno gosteje iri"višje tja gori do Sv. Ur-fbfthV strma pobočja prijaznih goric in tako umet-Vniško dovrši delo na mikavni sliki rodovitne po-^krajiile. Ko stoji potem junija meseca vroče sonce "visoko nad Pohorjem in Slov. goricami, ko se na vatovečeiii žitnem polju polni klasje z zlatim zrnjem in odpre ljubki grozdek z aromatičnim vo-iijčm svoje cvetje, tedaj je Maribor z okolico, s škofrališčem na Mariborskem otoku, z vasmi, s lKfc'mnic'0,' z Hadvanjem, z Rtizvtonjein, s Pekrami in"Lirnbušem eno samo izbrano letovišče. Nanj gleda z razglednega hriba veselo in zadovoljno t,SV'.! Urban, z nižjega »Griča« na razvodju med Dr&vo ln Pesnico iz saniih cvetočih vinogradov in'šelestfcČilv gajev pa drugo priljubljeno zračno iri sončno letovišče in iztetišče, ljubljanski Rožnik pri ;Mariboru. Sveže sapice prihajajo na »Grič« od • D rti ve iri Pešnire, pogledi gredo preko Slovenskih |goVic,' preko Pohorja in Kobanskega tja do še pobeljenih Sivih skal orjaške Pece; mehka pesem ; klopotca pa uspava in budi gosta sredi cvetja iu zelenja. •"	'	' Dr. Fr. Mišič.
. Zagorje
) Na vnebohod bo popoldne po litanijah v dvora-pi , Zadrujjppga: domji uprizorjena mladinska, jgra jtev zlqbe«.	K
Pod okriljem Ljudske univerze priredi tukajšnji Fotoklub v petek, "5. maja ob 20 v prosvetni dvorani »Mjadikec zanimivo predavanje. >V čaru barv«. Predaval bo znani ljubljanski fotonmater g. Karel Kocjančič ob spremljeva-nju 120 krasnih diapozitivov v naravnih l»ar-vuli.	.„
Strelska družina v Ptuju naznanja, tln prične z rednim streljanjem v nedeljo, dne 5 maja na strelišču pri Baboseku v Mestnem vrhu.
Splošne okrožne tekme ptujskega fantovskega okrožja bodo v nedeljo, 1. maja predpol-dne na telovadišču v Ljudskem vrtu. Tekme
Ibotltfiolv'vsakem vremenu., —. .......- ' •
- Ali žc vestej dn je knjižnica Prosvetnega jjdruštva v Ptuju naročila innop) novili kr»<-nili knjig, od katerih jfli je že preccj prišlo. Zato pridite v solx>to popoldne ali v nedeljo pred-poldne v knjižnico v minoritskem samostanu in si jih izberite! Na razpolago so tudi novi se-znamil
Novo mesto
Koncert slovenskih pesmi. Pevski zbnr kapiteljske in mestne cerkve sv. Nikolaja priredi na vnebohod, dne 2. maja l'>40 ob pol 9 zvečer v Prosvetnem domu zanimiv koncert slovenskih pesmi s sodelovanjem pomnoženega orkestra. Spored orkestra je sledeč: 1. A Mnv: Tinica (mešani zbor), 2. O. Dev: Strašno grmi in se bliska (mešani zbor), \ Z Prelovec: Ljudska pesem o pastirici (mešani zbor), 4-. E. Adamič: Kresovule tri devojke (inošnni zbor), 5. dr. 1". Kimovee: Zaročenka (moški zlxir). 6. V. Vodo-pivec: O večerni uri (moški zbor), ?. A. Foer-ster: Njega ni (moški zlx>r), 8. Isti: Gorenjci iz opere Gorenjski slavček (moški zbor), 9. dr. A. Schvvab: Zlata knnglica (mešiini /bor in solo). Za izvajanjem orkestralnih točk sledi še V. Vo-dopivec: Srce in denar (spevoigra v enem dejanju.). Bogat in pester spored zbora, skrbna priprava pevcev pod vodstvom g Markeljn Antona in orkestra pod taktirko g. Dragotina špro-ca nam obetata nuditi velik glasbeni užitek.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob treh popoldne in ob 8 zvečer velefilm »Človek zver«, največji dramski prikaz. Na praznik v četrtek ob treh popoldne »Človek zver«, zvečer ob H »Dama v plnvem«. V petek ob 8 zvečer »Človek zver«. Za dodatek drugi tednik.
Iz Julijske Krajine
' S f. majem znčnemo pošiljati v Italijo naš splošno razširjeni tednik »Domoljube. Stane le 50 centesimov. Dobili ga boste po vseh trafikah, kjer že sedaj prodajajo tudi »Slovenca«. — »Domoljub« bo prinašal vsak teden zanimive novice iz Julijske Krajine in iz Italije sploh. —» Dve strani slik poživlja njegovo zanimivo vsebino. — 'Kupujte ga!
1000 hI vina
belega, cvička, črnega iz leta 19^8 in 193.9 ter 50 hI žganja iz tropin, marelic in sliv ima na-
Prodaj ekonomska uprava mesta Subotice na ajiču. Rcflektantje naj se obrnejo na: Uprava ekonomije, pošta Pulič.
Sv. Urban nad Mariborom (595 m).
KDOR ZIDA
dobi ves stavbeni material pri
»MATERIAL"
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK LJUBLJANA. Tyrieva c. 36 b Telefon 27-16	Brzoj. ..MATERIAL'
K prazniku vnebohoda
Polnočno sonce na Lofotih
Čudna pravda v Solunu:
Mrtvec toži pogrebno društvo
V	Solunu teče pred ondotnini sodiščem že nekaj časa zanimiva pravda, ki ji menda ni para v sodnih analih vsega sveta.
V	neki macedonski vasi v Grčiji je nedavno zbolel starejši kmet. Prepeljali so ga v solunsko bolnišnico. Kmalu zatem je bolnik umrl. Njegovi svojci so naročili nekemu pogrebnemu podjetju, naj oskrbi prevoz mrliča v domačo vas.
Pogrebno podjetje je v redu opravilo svojo nalogo. Mrtveca so zabili v krsto in mrtvaški voz se je napotil iz Soluna proti Macedoniji. Med poljo pa se je tedaj zgodilo nekaj nenavadnega. »Mrtvec« se je prebudil in je na veliko osuplost spremljevalcev dvignil pokrov krste ter stopil z voza. Izkazalo se je torej, da zdravniki v solunski bolnišnici niso imeli prav, ko so ga proglasili za mrtvega, kajti mož je padel le v neke vrste le-targonijo, ki je bila podobna smrtnemu spancu. Ko je možakar opazil, da ga vozijo v mrtvaškem vozu, je pričel na vse kriplje razgrajati nad obema uslužbencema pogrebnega podjetja. Bil je tako jezen, da je čisto pozabil veseliti se, da se je z njegovo »smrtjo* vse tako srečno končalo.
Možakar si je kmalu opomogel. Čez nekaj dni je prejel lep račun od pogrebnega društva. Toda možakarju ni niti na misel prišlo, da bi plačal. Dejal je. da ne plača prevoza mrtvega človeka, kajti podjetje je v resnici prepeljavalo živega človeka. Pogrebno podjetje pa je vztrajalo pri svojem računu in se je obrnilo na sodišče, kjer se že nekaj mesecev odvija silno zanimiva pravda. Pogrebno podjetje trdi, da je ravnalo v dobri veri, ko je opravilo prevoz »mrtveca«, ni pa njegova krivda, ako je bil ta »mrtvec« v resnici živ. Macedonski kmet pa je tudi trmast in ne odneha. Vsa solunska javnost z zanimanjem pričakuje, kaj bo odločili. zadnja instanca sodišča, kajti oba pravdarja sta sklenila, da se bosta piavdala do zadnje možnosti.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-JoseSove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Resr. ro min. soc. pot. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. S5.
Namesto anekdote
Prizorišče: ordinacijska soba zobnega zdravnika nekje v Ameriki. Zobni zdravnik je pravkar izdrl pacientu zob.
»Honorar je dva dolarja!'
»Pošljem vam ga v nekaj dneh.«
»Prosim lepo!«
»Na svidenje!«
»Trenutek prosim! Nekaj bi vam rad pokazal.«
Pacient radoveden f>očaka. Zdravnik odpre Kaseto, iz kalere privleče tri zobe.
»Ali vidite te-le tri zobe?«
»Vidim jih.«
»Ali ste kaj opazili na njih?«
»Zdi se mi, da so povsem zdravi.«
»Tako je. ti zobje so v resnici povsem zdravi.«
»Čemu sle jih pa potem izdrli?«
»Nisem jih izdrl.«
»Ne?«
»Ne.« Zdravnik oslro pogleda pacienta. »Zbil sem jih s pestjo iz ust pacienta, ki mi ie obljubil, da mi bo honorar poslal, pa ni držal obljube.«
Rimu stokrat in stokrat premlevajo. Ako bo Italija ostala »nebojujoča se država, potem bo dobila premog, če ne bo n jena preskrba s premogom problematična. Njene življenjsko najbolj važne industrije leže v pokrajinah, ki so zelo ogrožene, da ne govorimo o njenih oba-luh. Italijanske obale so bile tisti razlog, zaradi katerega se je Italija skozi stoletja skrbno ogibala kakih konfliktov z državami, ki imajo močno vojno mornarico. In obale so tudi vzrok, zakaj Italija fjolaga takšno važnost na vojno mornarico in na svoje letalstvo Kako močna je prav za prav italijanska vojna mornarica, se zadnje čase sjirašuje vsa evropska javnost. Točnega odgovora na to vprašanje ni mogoče dati, kajti Italija je v osmih mesecih vojne z veliko naglico izpopolnjevala svojo oborožitev, tako na kopnem, kakor na morju in v zraku. Številne bojne ladje, ki so bile v jeseni 1939 še v ladjedelnicah, so medtem že nastopile služ-lxi, v ladjedelnicah pa so pričeli graditi nove. Zdi se, da je zlasti močno narastlo število manjših enot italijanske vojne mornarice, torpednih čolnov, rtišiicev, pomožnih križark, iskalcev min in podmornic. Splošno je treba računati, da je italijanska mornarica po svoji tonaži že toliko močna kakor francoska. Napram skupnim angleški in francoski sredozemski mornarici pa je Itali ja še zmerom v manjšini — mornarski strokovnjaki pravijo celo, da v veliki manjšini.
Najbolj pomembno vojno pristanišče na italijanski zapadni obali je Spezia, kjer je bila pred kratkim velika parada bojnega brodovja. Razen tega je treba omeniti še Neapelj, dve mornariški oporišči na Sardiniji, tri na Siciliji ter ofMirišče na malem otoku Panteleria, ki leži na polovici poti med Sicilijo in Tunisom. Nekoliko gostejša so oporišča italijanske vojne mornarice na vzhodu. Tu je treba'omeniti Pulj, Brindizi. Tarento, Drač v Albaniji, tri pristanišča v Libiji in dve o Dodekaneških otokih, kakor tudi manjša ojjorišča v Benetkah, Zadru in Bariju.
Kljub velikemu pomenu italijanske mornarice pa vendar ni med ožjimi Mussolinijevimi posvetovalci nobenega admirala ali mornariškega strokovnjaka. Znano je, da duce zmerom bolj uvažuje nasvete svojih vojaških sodelavcev ka-f.°.rv P.n civilnih. To že zaradi tega, ker je v političnih, socialnih in upravnih vprašanjih sam dovolj razgledan in ne jjotrebuje toliko nasvetov. Zaradi tega tudi ne gre precen jevati vloge njegovega mladega in ambicioznega zeta grofa Liana; njegov vpliv je manjši, kakor pa je bil vpliv njegovega predhodnika in sedanjega pravosodnega ministra Crandija.
Na čelu vse armade, kopne, pomorske in zračne sile stoji maršal Pietro Badoglio, vojvoda Addis Abebe, ki pa ni član fašistične stranke in jc lansko leto, ko so bili veliki manevri ob Padu, pri katerih je šlo za tem, da se preuči obramba proti francoskemu napadu, igral kriket v Ojiatiji. Njemu sta podrejeni dve močni in markantni osebnosti današnje Italije: bivši odvetnik, zdaj maršal Rudolf Čraziani in prestolonaslednik Umberto, poveljnika obeh ar-madnih zborov, iz katerih sestoji današnja italijanska armada. Prestolonaslednik Umberto, ki je bil delj časa s šefom italijanske vlade bolj v hladnih odnosth je prevzel to jx>veljstvo šele ob pričetku vojne v septembru.
Ti trije možje, od katerih samo eden nosi liktorski snop v gumbnici, so danes najbolj intimni jiosvetovalci šefa italijanske vlade, ki jih celo bolj ceni. kakor oba diplomata Ciano in Crandija. Celo novi glavni tajnik fašistične stranke Mutti in letalski junak ter guverner Libije 1 ta Io Balbo. o kuteretn je zadnje čase zopet nekaj več slišati, sta napram gornjim trein v nižjem rangu. Velikemu ugibanju o italijanski politiki bo konec tistega dne. ko bodo vsi trije šefi itulijanske armade in šef italijanske vlade skupno smatrali, ua je prišei čas, ko je treba odkriti karte,
V prvih časih krščanstva je bilo praznovanje vnebohoda združeno z binkoštnimi prazniki. Toda že okrog leta 400 po Kr. so pomembnemu prazniku odredili poseben dan v cerkvenem koledarju in tako je vnebohod postal samostojen praznik. Zlasti v rimski verski občini je praznik vnebohoda zadobil poseben pomen. Že v 6. stoletju so na ta dan molili posebne molitve, ki so se v manjšem obsegu ohranile do današnjih dni. Pri vzhodnih kristjanih pa je bil vnebohod dolgo časa največji cerkveni praznik.
V prejšnjih časih so po cerkvah prirejali posebne vnebohodne igre, pri katerih je služilo kot motiv izročilo o Gospodovem vnebohodu v apostolskih listih. Zadnje ostanke teh iger je še danes opaziti v nekaterih krajih v Nemčiji, zlasti na Tirolskem, ter v Švici. Pred praznikom vnebohoda so po vsem katoliškem svetu tri dni prošnje procesije, pri katerih prosi ljudstvo, da bi bila polja in travniki obvarovana pred neurji.
O
mr f •	d v • f • • v
Nehat o državi, ht je se zmerom velika uganka
Kaj vse je treba upoštevati pri I taliji, ako o njej ugibamo
Nemške oklopne enote, katerim se imajo Nemci predvsem zahvaliti za hitro prodiranje v južni Norveški, se izkrcuieio v Oslu, odkoder nadaljujejo pot v notranjost dežele do prvih položaje^
nemških čet,. -	~	'
V krajih smo kjer je še pred nekaj meseci vladula ena sama noč, zdaj pa vlada en sam dan. Potniki so se zbrali na krovu in zdaj čakajo, kdaj se l>o prikazalo jmjIhočiio sonce; slišali smo zagotovila, da se vse miselne predstave o polnočnem soncu, ki jih človek prinese s seboj, razblinijo v nič spričo veličustja te nu-ruvne prikazni.
Kakor hitro se prikaže plavujoča ognjena krogla v polni veličini nu obzorju, kar se zgodi čisot nenuvadno, se v hipu spremeni podoba nebu, gora in morju. Ure in ure lahko strmimo s prostim očesom v to kroglo; noben bleščeči žarek ne ovira več |w>gledu vanjo; ves žar se je skril v svoj lustni prakrog, ki se zdaj zdi mnogo večji, kakor smo gu navajeni jx«lnevi; tako velik se nam zdi, da smo v začetku od te-gu kar prevzeti in ne opazimo nič drugega.
Nujx)«led zmaga sijaj barv; zdaj je sonce rdeče žareč meteor in skoraj bi mislili, da se lx> razpršilo v milijone in milijone kosov in koščkov, če ne bi tiho veličastje podobe pred našimi očmi in sijaj burvne harmonije na nebu oznanjala jx>]K>lnega miru. Če se splazi ozek oblak mimo krogle, ga hipoma razsvetli luč in zagori v temni rdečini, na sonce pa nariše fantastično gorovje ali pokrajino. Ce pa zdrsne oblaček čez nežno pobarvano nebo. se razsvet-le le njegovi obrisi in zable«te v beli ali rdeči, žareči barvi, medtem ko notranjost oblaka obdrži svojo barvo in zato se rolx>vi še bol j odražajo. Nebo blesti v vseh barvnih odtenjkih, od močne, skoraj krvave rdečice nad gorami j>a do monotone sive beline na vrhu svoda, toda vse to tako, du ne moremo na nobeno mesto postaviti konice igle in reči: tu prehaja ena barva v drugo.
Če bi ostala slika pred našimi očmi takšna, kakršna je v začetku, bi je bili morda kmalu trudni. loda slika se neprestano spreminja; zdaj je sonce bolj vijolično, zdaj rdečezluto, zdaj pokrito z lahno zeleno tenčico, zdaj spet blešči v belini, toda zmerom ostane toplo, zmerom rdeče pod vsakim pajčolanom. Zdaj smukne mimo ozko megla, zažari in se razblini. Zdaj blešči sonce spet v polnem žaru; v naslednjem hipu se ix>knže podolgast oblaček, ki drgeta v svetlobi, zažari in izgine. Nebo se obenem pre-vleče z novimi barvnimi pajčolani, prav tako, kakor bi ga neprestano nekje v notranjosti pulziralo, in ko se oblaki na njem razredčijo ali zgoste in zaidejo v območje modrikastih in
Na sliki vidimo trop lovskih psov, ki so se v lovski revir pripeljali z letalom. To se je seveda zgodilo v Ameriki v državi New Yersey. Zdi se, da je kužkom ugajala vožnja po zraku, saj kar nekam neradi zapuščajo letalo.
belih, rdečih ali vijoličnih barvnih plasti, živahno zužare njihovi robovi, notranjost pa se razsvetli uli stemni. Tako je prelestna igra na nebu zmerom nova. Videl sem ljudi, ki stalno žive v onih krajih, pa so prav tako kakor mi z napeto pozornostjo ogledovali veličastno nebesno prikazen.
Poseben čar pa je v tem, da ostaneta oni del neba, kamor ne seže prelivan je barv in gorata pokrajina nespremenjena Tam vlada trdovraten mraz v barvah, morje je jekleno sivo, vznožje gora temno zeleno, zgoraj okrog sonca pa vse žari, gori in vriska.
Bjornstjerne Bjornsoa
Rim, konec aprila.
Besede, ki jih je pred 20 leti izrekel o Italiji Ljenin, so dobile znova pomen v današnjem času: ko so po končani svetovni vojni očetu ruske revolucije jirijiovedovali. da so italijanski delavci pripravljeni zanetiti vstajo, je Ljenin zmajal z glavo, rekoč: »Nemogoče, v Italiji ni nobenega jjremoga.« Smisel teh besed je jasen: državit, ki je v vsej svoji preskrbi s surovinami navezana na inozemstvo, si ne more privoščiti eksperimentov, ki bi jo prej ali slej zapletli v spore z njenimi sosednimi in uvoznimi državami.
Vsako razmotrivan je Italije, njenega go-sjx>darstva, njene jiolitike, njenega hotenja in njenih ciljev je treba pričeti z razlaganjem njenega zemljepisnega jx)ložaja in z naštevanjem njenih zemskih zakladov. »Bogata industrijska glava (nižina Pada) na suhem in ul>o-gem poljedelskem trupu (Apeninski jrolotok)«, tako je Mussolini sam nekoč označil deželo, ki ji danes vlada. Italija razpolaga z nekaj rjavega in lesnega premogu, črni premog pa mora uvažati. Poprej ga je uvažala iz Anglije, Belgije in Amerike, zdaj pa. ko je blokada od Nemčije poostrena, ga uvaža samo iz nje in še to le jx> železnici. 100 odstotkov njenih jx>treb na kavčuku, 80 odstotkov njene volne in železa mora uvoziti; izvaža pa razen industrijskih izdelkov samo še olivno olje, južno sadje in zelenjavo ter ribe.
Industrija, ki je največji zaklad Italije, leži na severu dežele tesno ob alpski meji. Ta lega je strategično in prometno zelo neugodna. Gotovo ni slučaj, da sta med redkimi intimnimi svetovalci Mussolinija ravno oba šefa italijanske industrije, ki čedal je bolj silita na mirno, nevtralno in nedinamično zunanjo |x>litiko. To sta sivoglavi grof Volpi, predsednik italijanske industrijske zveze, kralj električnih obratov in eden od redkih milijarderjev v Italiji, in dr. Alberto Pirelli, ki je lastnik velike milanske industrije za gumijaste proizvode in za umetno svilo. Tovarne obeh teh mož leže jkhI Alpami v Turinu, Milanu, Monzi itd. V Alpah je Italija zgradila utrdbe, tako proti Nemčiji, kakor tudi proti Franciji. Zlasti so utrjeni prehodi, ki kakor na primer Brenner ali koroške doline vežejo Italijo z Nemčijo.
Mnogo je vprašanj, ki jih zadnje čase v
Angleška letala na francoskem nebu. Na sliki vidimo jato devetih angleških letal »Bristol-Blenheim«, ki lete nad francoskim letališčem »nekje v zaledju« Maginotove črte.
SLOVENCI IN JUGOSLOVANI! Žrtvujte na nabiralni dan dne 2. maja, na vnebohod, za kočevske Slovence! — Vsak naj žrtvuje po svojih močeh!
Sirokooniaka za
izdelave slskla za okna
iščemo; biti mora zmožen organizirati in voditi novo tovarno stekla za okna, ki se bo ustanovila. Ponudbe s točnimi podatki in pogoji poslati na: Publicitas a. d., Beograd, pošt. predal 60 pod št. 18.017
MALI
1» malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna *<stica po S din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Blagodejen oddih
pomeni priljubljeno bln-koštno romanje Split— Hvar ali Trsat—Rab — najprijetneJSl izlet po morju! NajlepSa otoka! Malo denarja — veliko zanimivega doživetja! -Zahtevajte brezplačna navodila! Naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana — Sv. Petra nasip 17/a.
mmsi
Trgovsko vajenko
sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6566.
Izvežbane pletilje
sprejmem takoj v Ljubljani. Brišnik, Drenikova št. 22.
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejmem takoj. - Naslov v trafiki Tyrševa 37 b.	(b
Mizarskega pomočnika Dva mizarska pomočnika
' sprejme mizarstvo štigl, Trata, št. Vid nad Ljubljano.	(b
za turni rano pohištvo sprejme v stalno službo Krže, pohištvo, Vrhnika.
Vrtnarja
pridnega, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6581. (b
Strojepisni pouk
večerni tečaj. — Frlčctek pouka 6. maja. Chrlstofov zavod, Domobranska 15,
Fanta
17 letnega, sprejmem za trgovske posle. Naslov v Upravi »Slov.« pod 6602.
Mlado revno dekle
sprejmem k otrokom na deželo. Ponudbe pod »De kle« na agenturo Pichler, Ptuj.
Fanta
15 let starega, poštenega, sprejme gostilna Brezov-šek, Komenskega 2 6, kot postavljalca stožcev.
Zobotehn. praktikanta
S predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem na de želo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6591.
Mesarski pomočnik
eekač (pri čoku) in pre kajevalee, se takoj sprej meta. Vprašati Ivan Ja vornik, mesar, Ljubljana, Domobranska cesta 7.
Krojaškega pomočnika
za manjša dela, za velike in manjše kose, sprejmem. Slapar, šmartinska c. S.
Več mizarskih pomočnikov
za boljša dola, sprejmem takoj z vso oskrbo. Jože Sitar, strojno mizarstvo, Križe, Gorenjsko.
Kamnoseškega pomočnika
ln brusača za marmor in granit, sprejme Franjo Kunovar, Sv. Križ, Ljubljana.
Kontoristinjo
zmožno samostoj. knjigovodstva, s popolnim zna njem nemščine, pridno in pošteno, ki ima veselje tudi do trgovine - takoj sprejme Koželj nasl, Tržič.	<b
Organisti - pozor!
Iščem si organista - na mestnika, spretnega na orglah in v petju, samskega, za devet mesecev ko bom služil vojake. — Prosto lepo opremljeno stanovanje in mu plačam v denarju 800 din mesečno. Oglasiti se je takoj v podružnici »Slovenca« v Celju.
Trgovskega pomočnika
in pomočnico, z dobrimi spričevali, sprejme takoj ali pozneje Sever & Co., Ljubljana.
li
Pohištvo
i
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni In solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.

mo
igrami
Psa volčjaka čuvaja
čistokrvnega, starost no preko poldrugega leta, kupim. Ponudbe poslati v Mariborsko ulico 18, Ljubljana.
hb
Motorno kolo OHV
350 ccm, malo rabljeno, po zelo nizki ceni prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6539.
"Moj možni mogel verjeti svojim očem!"
izjavlja gospa GabyWagner.
" PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. EVO KAKO SEM TO DOSEGLA.''
Dobro ohranjen avto
majhen, rabljen, štlrlse-dežnl, takoj kupim. - Ponudbe podružnici »Slov.« na Jesenicah.
Ura111
Želim poznanstva
z gospodično v starosti do 30 let s 30.000 din go tovlne, v svrho ženitve. Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Resno 576«.
Fotografija gospe Wagner pied vporabo nove ičreme za kožo Tokalon z Biocelom.
" rj di se mi res kakor čudež«, to so bile ^•Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, noj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.«
Fotografija gospe Wagner, ki kaie presenetljivo iipremembo v nekaj tednih.
Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon. ki vsebuje Biocel, Iznajdbo glasovitega dermatologa. Biocel je vitalni elemen^ mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elomentom v Vaši lastni koži. Čez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno in gladko ter jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali pa se denar vrne.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVollova ulica &L8
2 cink-plošči kupim
že rabljeni. Andrej Kre-gar, mizarstvo, št. Vid nad Ljubljano.	(h
Vsakovrstno Zlato
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih ccnah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Kmečki posestnik
v bližini Ljubljane, 35 let star, poroči gospodično, ki bi imela veselje do kmetije. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, v upr. »Slov.« pod »Konec maja« št. 6578.
SllbcSčcjo
i
Gumbnice, gumbe, plise;
monograme, entel. azur fino in hitro izvrši
Matek & Mikei
Ljubljana. Frančiškanska ulica
nasproti hotela Union
Veienje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Gospodinja
vajena otrok, vrta In polja, išče službo. Ponudbe v podružnico »Slov.« v Igranju.
Darila za birmance in birmanke
kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki Izbiri priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št. 13
Ekonomična vožnja
na tehnično najbolj izpopolnjenih
BKW molociklih
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
Ali res še nimate srečke državne razredne loterije?
Sporočite čimprej
svoj naslov na navadni dopisnici hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK
MARIBOR Gosposka ulica 25.
Prodajalka
vešča vseh pisarniških del Išče mesta za takoj ali pozneje. - Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6115.	(a
Mehanik-šofer
z čfttljšo prakso, r1 4e1i premeniti službo; najraje na osebni avto. Polzve se pri Močnik v garaži hotela Miklič.
Šivilja
perila, boljših In navadnih oblek, sprejme delo v trgovini ali pri strankah, Cene nizke. Poizvedbe: Smolič, Cernetova 26.
irmsnni
Cvilch
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Orehova jedrc?
In med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, Židovska ulica 6.
Dobroidoča trgovina
s specerijo In premogom sredi Maribora zaradi selitve ugodno naprodaj. -Naslov v vseh pcjtslovain. »Slovenca« pod 6645. (1
^ Ptemo! tt
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 I Postrežba brezhibna
Bakreni kotli
popolnoma novi, 2 kom. v premeru 550 mm, globine 385 mm, z vsebino 66 1, In 2 kom. v premeru 720 mm, globine 740 mm, z vsebino 167 1 - prodam. Ogledajo so lahko pri tv. Justin Gustlnčič, Maribor^ Knez Kocljeva ul. 14.
Diesel motor
skoraj nov, znamke K91n-Deutz-Otto, 16 ks, moderne tipe, se zelo ugodno proda pri tv. Justin Gustlnčič, Knez Kocljeva ul. št. 14, Maribor.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(115)-O, kaj je videla! Celo vrsto ljubkih majhnih postelje z lepimi, belimi rjuhicami in rdečimi volnenimi odejicanii. Bila je spalnica palčkov.
{116) Kralj se je smejal. »Da, Ančka, tudi palčki morajo takoj iti spat. Glej, tamle že gre Rdeče-liček, da jih na to opozori.«
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše plušfe samo po Din 35'-. Zahtevajte seznam.
Zahtevajte brezplačne sezname.
Damsko in moško kolo
še novo, za vsako ceno , naprodaj. — Poizve se: gostilna, Sv. Petra c. 85.
Krojaški salon
dobro vpeljan, zaradi bolezni prodam ali oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6567.
Kolesa
po neverjetno nizki ceni, izbira velika. Remec, Dolenjska cesta 5, Ljubljana.	d
Žlahtne mlečne beluše
(šparglje), Izredno finega okusa, dnevno sveže, z otoka Hvara — dobite v Ljubljani samo pri Herz-mansky (pasaža Nebotičnika). Telefon 23-97.
Cepljeno trsje
prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo žlher, Za-mošanl, Sv. Marjeta pri Moškanjclh.
Kupujte pri naših inserentih!
svojo državo!
Pomladni vzduh povzroča v ljudeh nemir, željo po spremembi, po potovanjih, po doživljajih.
Med tem ko na severu in na zapadu Evrope razsaja vojna, nudi Jugoslavija mirno sliko starega življenja in priložnost domačim turistom, da spoznavajo to, kar so prej iskali v tujini.
Ažurno obalo Južne Francije najdejo Jugoslovani lahko doma na obalah svojega PRIMORJA od Sušaka do Ulcinja.
Alpinske krasote Švice in Tirola najdejo v naši SLOVENIJI.
Romantiko nordijskih držav dobe v BOKI KOTORSKI, na PLITVICAH, na OHRIDSKEM, DOJRANSKEM in PRESPANSKEM JEZERU.
Fantastičnost Orienta v SARAJEVU, MOSTARJU in SKOPLJU.
Zgodovino umetnosti v JUŽNI SRBIJI in DALMACIJI.
Radosti planinskega športa na Durmitorju, Prenju, Črvenici, Perišteru, Kopaoniku, Velebitu, Triglavu ....
Zdravje svojim boleznim v Vrnjački, Mataruški, Aran-djelovački banji, v Ilidži, Koviljači, Lipiku, Topuskem, Daruvarju, Varaždinskih in Krapinskih toplicah, Rogaški Slatini, Radencih, Dobrni, Kranjski gori, na višinah Pohorja ....
POTUJTE I Jugoslavija, Vaša Jugoslavija Vas kliče I
POTUJTE I Potovanje je pol izobrazbe, širokogled-nost, krepljenje narodne samozavesti I
POTUJTE, ker v potovanju je veselje do življenja, s tem pa ludi pogoj za napredek in uspehi
Pred vsakim potovanjem se obrnite na kako pisarno PUTNIKA, družbe za potniški in turistični promet I
NAZNANILO
Naznanja se ceni. občinstvu otvoritev proda talne »JAK* čevljev Z nainovej-.uii modeli za loto 11)40. kakor tudi z ortopedičninn vložki, po najnižjih cenah Maribor, voual Sodne in Aleksandrove cesie v palači ..DRAVA1'
„JAK", trgovina čevljev
Še dovolj blaga po jako nizkih cenah dobite pri
Trpinu, Maribor
Vetrinfska IS
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
STEZNIKE
higijenske, brez gumija in ribje kosti, tudi po meri, modrčke, krušne poletne bluze, kombine/e, in nogavice najugodnejše pri Luna«, Maribor. Glavni trg št. 24.
1090 din plačam
ako Vam Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul, ozeblin itd.
Prosim zopet 5 1. »Radio Balzame. Sem priporočal drugim, ker smo liili zelo zadovoljni.
Tako piše g. Franc Juran, krojač, Črmošnjice. Nad 300 takih priznanj svedoči, da je Radio Balzam najboljše sredstvo tu- in inozemstva. Ker se ne suši in more trajati poljubno, je tudi najcenejše sredstvo. Vsak, kdor enkrat kupi, je lako zadovoljen, da ga priporoča znancem. Zato je v Vašem interesu, da naročite to dobro in pošteno blago, ki Vam tudi prihrani veliko na izdatkih. Ne rabite danes prosim, shranite moj naslov, ne bo Vam žal. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam r Cotič. Dobi se tudi in po pošti pošlje: 1 1. za 10 din (predplačilo), ali na povzetje: 1 1. 18 din. Dva 28. Tri 38. Pet 60 din — z garancijo in navodilom!
Cotič Rudolf, Ljubljana VII, Kamniška 10a.
Odobreno S. br. 6302, zak. zaščit. 9631.
Umrla nam je po daljši, mučni bolezni, v 73. lelu starosti, previdena s tolažili svete vere, naša dobra mati in stara mati
Leopoldina Rauter
učiteljica v pokoju
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 1. maja ob ^3 popoldne izpred mrliške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. aprila 194G.
Žalujoči ostali.
Kupim hišo
v Ljubljani, 40—SO.000. -Pojiudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj« 659S.
Stanovanjsko hišo
v Ljubljani, 400—-S00.000 kupim. Ponudbe z opisom poslati v upravo »Slov.« pod »Resen kupec« (1509.
V Ljubljani
kupim donosno hišo oil 200—500.000 din. Sporočite vso podatke upravi »Slov.« pod »Donosna hiša« 6595.
Hišo ali vilo
v Ljubljani, 100—250.000 din, Mi rje, ftiška, Bežigrad, kupim. Točen opis poslati upravi »Slovenca« pod »Vila do 250« št. 6597.
Na Dolenjskem
kupim posestvo od 40 do 120.000 (lin. Točen popis in podatke zemljiške knjige pošljite v upr. »Slov.« pod »Dolenjska stran« št. 6593.
Deset stavbnih parcel
v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo katastrske občine, parcelne številke, mere in cene poslati upr. »Slov.« pod »Amerikanec-Slovenec« št. 6594.
Kupim
večje arondirano posestvo na Dolenjskem za ceno 100—500.000 din. Obširen opis in podatke zemljiške knjige je poslati v upravo »Slov.« pod »Arondirano« št. 6596.
Parcelo ali hišo
primerno za mizarsko obrt, ob tramvajski progi št. Vid od remize do cerkve, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti, cene in lege v upravo »Slovenca« pod »Obrt« št. 6616.
Zahvala
Ob prebridki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Jakoba Kunstljja
se za vse izraze sožalja in katero koli pomoč, prisrčno zahvaljujemo. Zahvala vsem, ki so se poslovili od pokojnega ob mrtvaškem odru in ga spremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo Kat. društvu rokodel. pomočnikov, udeleženkam gospodinjskega tečaja, Dijaškemu počitniškemu društvu Vrhnika« in ljubljanskim bogoslovcem za ganljivo petje ob krsti. Prav prisrčna zahvala pa bodi izrečena domači duhovščini ter gg. župnikom C. Jerinu iz Borovnice, g. N. Kunstelju iz Rakitne in Geohelliju iz Zaplane. Vsem prisrčna zahvala in Bog plačaj!
Vrhnika, dne 30. aprila 1940.
Žalujoči ostali.
Komfortno vilo I
eiiostanovanjsko, S lepili sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika in druge piitikitne, elektrika, vodovod. plin, centralna kurja-' vn, velik sadni vrt, 15 minut od glavno pošto, oddam s 1. junijem event. tudi prodam. .Natančnejše informacije se dobe pri: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.
Lepe stavbne parcele
naprodaj tudi po 5	din
za m', škrbtne, ftt.	Vid
n. Ljublj.-Vižmarjo,	pod
Klancem.	(p
		;< - ; i"; % ? 1 .'					
							,-f s
TA
Parcela
naprodaj blizu Maribora po 10 din m'. Vprašati : Lorbek, Sp. Radvanje 60 prt Mariboru.	(p
Majhno hišo
z večjim vrtom, do 2000 m' in več, v predmestju Ljubljane, kupim. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »100.000« št. 6612.
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin (za iiiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.), je samo v Prešern'ovi ulici 5 1 I. nadstr., nasproti glavne pošte. — Telefon št. 44-20. Posluje hitro in solidno. Informacije in ogledi objektov z avtom brezplačno. — Prepričajte se!
Novejšo hišo
s sadnim vrtom, v okolici Ljubljane, Kamnika ali Celja, kupim do 60.000 din. Tretjino plačam takoj, drugo na mesečno odplačevanje po 1000 din. Lastnik se izseli šele, ko jc hiša plačana. Vodovod in elektrika pogoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 6321.
EC5E5!
ODDAJO:
Lokal
dobro vpeljan, s sacfjer.) in zelenjavo, ugodno oddam. Stanlčeva 8.
Trgovske lokale
v centru Bleda ob jezeru in parku oddam v najem. Kolman, Bled.	(n
itanoianja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
s kabinetom ali dvosobno Iščem z junijem ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna stranka«.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
event. dvosobno, z verando, oddam. Staničeva 8.
IŠČEJO:
Vsaj sobo s štedilnikom
iščeta dve osebi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samo pritlično« št. 6534.
ODDAJO:
Sobo s štedilnikom
oddam 1. junija. Togomer-jeva 29, Ljubljana.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Zvonarska ul. 11. pritličje.	(s
Na5 nad vse ljubljeni oče, ded, stric in tast, gospod
Jakob Oražem
bivši tovarnar, elcktrarnar in posestnik
je danes v svojem 81. letu za vedno zatisnil svoje blage oči. Nepozabnega pokojnika bomo spremili i/, hiše žalosti, v Ribnici štev 171. v sredo, dne 1. maja ob 4 popoldne v llrovačo, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo v četrtek. 2. maja in ob sedmini 7. maja v tukajšnji cerkvi.
Prosimo lihega sožalja.
Ribnica na Dolenjskem, dne 30. aprila 1940.
Stanko, Veljko, Jaka, Tone, France — sinovi; Tina. Marija, Neiica — hčere,
in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se za številne izraze iskrenega sožalja ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše hčerke, žene, mame, sestre itd., gosjie
Ane Natek vd. Mikuš
Izrekamo prisrčno zalivalo vsem, ki so nam na kateri koli način izkazali sočutje Iskreno zahvalo primariju gosp. dr. J. Flajsu, kateri je lajšal težko trpljenje pokojnice, dalje č. duhovščini iz Celja, Gornjega grada, Sv. Pavla pri Preboldu za spremstvo, kakor tudi zastopnikom oblasti, stanov in pevcem iz Gornjega grada in Ljulmega za ganljivo petje ter vsem, ki so drugo pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Celje, dne 30. aprila
Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi naše nepozabne
Ane Ornik
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini od Sv. Magdalene, g. primariju dr. Radšlu za požrtvovalno zdravniško skrb, s katero je lajšal pokojni zadnje dneve njenega življenja; pevskemu društvu »Zarja« iz Pobrežja za ganljive žalostinke, prostovoljni gasilski četi iz Pobre/.ja za častno spremstvo; vsem darovalcem vencev in vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku.
Maribor, dne 30. aprila 1040
Žalujoči ostali
"af&SfcM».

:■■■■ "'. v '.' . •'- »i. & - ./.:^^	VF-ž' ^::•" *


Ob težki izgubi mojega blagega moža
Jakoba Kovača
se najiskreneje zahvaljujem čč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Dragu Hočevarju in dr. Dragu Mušiču, Združenju krojačev in krojačic v Celju, Skupnemu obrtnemu društvu v Celju; vsem, ki so mi izrazili svoje sožalje, bodisi ustmeno, bodisi pismeno, vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala!
Celje, dne 1. maja 1940.
Antonija Kovač, soproga
Vsemogočni je poklical k Sebi v ponedeljek, dne 29. aprila 1940 našega dragega soproga, očeta, tasta, gospoda
trgovca in posestnika, ustanovnega člana prostov. gasilske čete v Selnici ob Dravi, odlikov. z zlato kolajno od Jugoslovanske gasilske zveze in z zlato kolajno od Gasilske zajednice za 35-letno zvesto službovanje.
K večnemu počitku ga boiiio pospremili danes, 1. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče v Selnici
ob Dravi.
Vsem, ki ste ga poznali, spoštovali in ljubili, ga priporočamo
v blag spomin!
Selnica ob Dravi, dne 30. aprila 1940.
Katarina Jagrič, soproga; Olga in Marija, hčerki; Viktor, sin; Irmgard, vnukinja.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaric
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčic
Angleške trgovske več plule skozi
London, 30. aprila, t. Reuter. Na merodajnih mestih potrjujejo novico, da so bile izjave odgovornih italijanskih državnikov kakor tudi pisanje italijanskega tiska v zadnjem času takšne narave, da se vlada njegovega angleškega veličanstva čuti prisiljeno podvzeti nekatere ukrepe glede gibanja tistih trgovskih ladij, ki so do sedaj vozile po sredozemski poti. Vlada njegovega veličanstva, tako trdijo r.a merodajnih mestih, je te ukrepe objavila samo začasno, in upa, da bo v kratkem spet
ladje ne bodo Sredozemlje
v položaju, da jih ukine, Z drugimi besedami je angleška vlada spričo naraščajoči napetosti z Italijo dala svojim trgovskim ladjam, ki so skozi Sredozemlje in Suez plule v Indijo, Avstralijo in na Daljni vzhod, ali narobe, nalog, da se te poti ne poslužujejo več, ampak da
Elujejo na Capetovvn okrog južne Afrike. V ondonu je ta ukrep vzbudil vznemirjenje, ker je potrdil vtis, da postaja napetost med Italijo in Anglijo vedno hujša.
Madžarska grozi Slovakom
Budimpešta, 30. aprila. A A. MTI: Član zgornjega doma Sile je omenil danes na seji več primerov, nastopanja Slovakov proti madžarski manjšini na Slovaškem. Govornik je rekel, da tukaj ne gre za notranje vprašanje Madžarov, ki bivajo na Slovaškem, temveč za mednarodno vprašanje. Prav tako je govornik želel, da bi se nemška vlada odrekla od teh zlorab v njegovem imenu.
Zunanji minister Czaky je v svojem govorit poudaril, da je bila Madžarska prva država, ki je priznala mlado slovaško republiko. Madžarska vlada se je nato trudila, da je vodila proti Slovakom pomirljivo politiko, da bi dva naroda živela v miru. Toda ponujena prijateljska roka na Slovaškem ni naletela na odgovarjajoči sprejem, kar je privedlo do grenkega razočaranja na Madžarskem. V zadnjem letu so gospodarska pogajanja, katerih uspeh je morebiti obvaroval mlado slovaško državo pred težkimi pretresi, lahko ponovno dokazala, da se madžarska vlada trudi uvesti s Slovaško odnose dobrega sosedstva, in da je pripravljena vztrajati v svoji potrpežljivosti do skrajnih meja zaradi tega ker upošteva napake in zablode nekih sedanjih voditeljev in zato ker gleda V bodočnost dveh prijateljskih narodov. V seda-
njem težkem in nevarnem mednarodnem položaju je treba pokazati dvojno razboritost in obvladovanje samega sebe. Zaradi tega zunanji minister noče podobno razčlenjevati sedanjega stanja madžarsko slovaških odnosov. Kot star evropski narod smo si mi v svesti svojih dolžnosti v tem delu celine, je rekel Czaky. »Toda obstoje meje potrpežljivosti. Potrpeli bomo samo do takrat, dokler bodo upoštevane naše pravice in imetje Madžarov, ki žive na Slovaškem, pa naj bodo člani manjšine ali pa madžarski državljani. Mi ne upoštevamo več dosti obljube, ki jih dajejo tretje države za ali pred zaprtimi vrati, kakor tudi ne člankom v listih čim se madžarski manjšini na Slovaškem ali pa dostojanstvu madžarske države povzroča škoda. Naj se nikar nobena poluradna ali uradna osebnost ne trudi, da bi proti nam igrala na karto Nemčije kot zaščitnika Slovaške, ker imamo mi polno zaupanje za solidnost ma-džarsko-nemškega prijateljstva.« Minister izraža upanje, da bodo voditelji Slovaške resno upoštevali tisto, da mi ne bomo oklevali kaj imamo storiti v obrambo naše narodne časfi in za zaščito naše manjšine.
LJUBLJANA

Nemški prodor pri Trondhjemu
Hitlerjev proglas
* Berlin, 30. apr. t. Nemški kancler Hitler je poslal nemški armadi, ki se jx>d vodstvom generala Falkenhorsta bori na Norveškem posebno dnevno povelje, v katerem se nemškim četam zahvaljuje, du so v tako kratkem času uspele, da vzpostavijo suhozemsko zvezo med južno in med srednje norveško armado, tako da sta zdaj odseka pri Oslu in Trondhjemu med seboj že povezana po kopni poti. lMtler pravi, da je ponosen na svojo armado. Generalu Falkenhorstu podeljuje vite/ki železni križec. Odlikovani bodo tudi še drugi, toda najvišje odlikovanje za vse je, tako pravi Hitlerjevo pismo, da so izpolnili svojo dolžnost y slavo domovine.
Boji pri Dombasu
"London, 30 apr. t. Reuter: Tukaj na merodajnih mestih še nimajo potrdil, da bi bili Ncinci zasedli Dombas. niti da bi bili zasedli i Stiiren in tako napravili stik med južno nr-/mulo, ki je prišla iz Osla in armado pri Trondhjemu, ki je napadala s severa. Pač pa pra-i vijo v Londonu, da so v razvoju veliki boji in da zavezniki pošiljajo vedno več čet na Norveško, predvsem v predele okrog 'I ronrl-hjema. Priznavajo tudi, du sta danes prišla dvn oddelka nemške armade čez visoko goji rov je iz osterdalske v gudbranddalsko dolino, kjer sta se pojavila pri Iljerkinu na Kviknejtt.
Boji pri Steinkjeru
. London, 30. apr. t. Reuter. Pri Steinkjeru So rlanes popoldne nemške čete srdito in nepričakovano napadle francoske in norveške oddelke. Sodelovalo je topništvo in letalstvo. Po srditih bojih sc bili Nemci vrženi nazaj.
italijanski tisk napada Francijo
Rim, 30. aprila. AA. Štefani: »Giornale d'Ita-fia« se bavi s francosko-italijanskimi odnosi in
prinaša izpod peresa svojega urednika članek zgodovinskega značaja, kateri pravi, kako je Francija od italijanskega zedinjenja pa vse do danes stalno posredno ali neposredno vodila politiko, ki je stremela za tem, da bi se Italiji vzela njena svoboda na Sredozemskem morju in da bi se povečala moč Francije. Članek opozarja na zasedbo Tunisa, od strani Francije, ki je stalno skušala ovirati razvoj italijanske moči na Sredozemskem morju. List pravi, da je Francija med italijansko-abesinsko vojno poslala Abesiniji 320.000 pušk. V letu 1914 do 1918 je Italija nudila odločno pomoč zaveznikom, toda v Versaillesu je Francija ponovno nastopili proti Italiji. Po pohodu na Rim je sprejela italijanske begunce, ki so na francoskem ozemlju vodili borbo proti fašistični Italiji in organizirali atentate na Mussolkiija. Vsa nerešena vprašanja so naletela na gluha ušesa v Parizu. Po sporazumu v januarju 1935 je začela Francija s prisilnimi sankcijami proti Italiji. List končuje, da se stoletno sovraštvo francoske zunanje politike do Italije pojavlja sedaj kot usodna zgodovinska usoda.
Angleški poslanec svari
London, 30. aprila, t. Reuter: Liberalni po-• slanec Sinclair je imel danes v Kdinbourghu govor, v katerem je dejal, dn bodo morali zavezniki na Norveškem izkazati nekaj drugega kakor to, kar so pokazali do sedaj. Ako tega ne storijo, bodo nevtralne države z. vihrajoeinii državami |>re5le v nemški tabor. Sinclair svari generalni štab, naj pod nobenim pogbjem ne pusti, da bi zavezniki izpraznili južno Norveško in se zadovoljili z. Nnrvikom, ker sicer bodo posledice za zaveznike luide z ozirom na zadržanje nevtralcev.
Nemški predlog glede Donave
Pariz, 30. aprila, t. V Parizu prikazujejo, da bo nemška vlada vztrajala pri predlogu, ki pa je v njenem imenu stavila madžarska vlada. namreč, da naj se tudi nemške patrolne ladje udeležujejo policijo rečne jilovbe jx> Donavi. Romunska vlada je na madžarski predlog sicer že odgovorila odklonilno. Bolgarska še ni odgovorila. V Parizu so mnenja, da se bodo kmalu pojavili mali nemški podonavski topovski monitorji na južnem toku Donave, da pomagajo pri nadziranju rečne plovbe.
Spomenik
kralja Aleksandra
bo postavljen v Zvezdi
Prejšnji teden je bila seja odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru Zedinitelja. Na seji so bili tudi člani umetniškega razsodišča. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, naj bo spomenik postavljen v Zvezdi, in sicer na mestu, ki ga bo izbrala mestna občina v sporazumu z odborom in z umetniškim razsodiščem. Izdelani spomenik naj ostane takšen, kakršen je, prav tako podstavek. Občina naj tudi primerno uredi okolico spomenika, po možnosti tako, da bodo ob slovesnostih lahko šli sprevodi in obhodi mimo spomenika. Če je le mogoče, naj se ureditev pospeši, tako da bo spomenik lahko odkrit že letos na Vidov dan 28. junija.
S tem sklepom odbora je dokončno rešeno vprašanje, o katerem se je že toliko govorilo in pisalo. Rešeno je na način, kakor je to želela ogromna večina ljubljanskega prebivalstva, ki je tudi prispevala levji delež pri nabiralni akciji za spomenik. Mestna občina je sama takoj začela z delom in v soboto so inženirji že začeli s prvimi predpripravami za ureditev Kongresnega trga in Zvezde. Inženirji so natančno iznivelirali svet, da bo potem mogoče napraviti podrobne načrte in jih tudi kar najbolj hitro izpeljati. Ce bo šlo vse po sreči, bo v dveh mesecih vsa Zvezda s Kongresnim trgom sodobno preurejena in bo spomenik dobil najbolj primerno mesto v srcu Ljubljane.
Moderna pridobitev ljubljanske postaje
Ze dolgo časa preurejamo ljubljanski kolodvor, sicer samo na papirju, vendar more tudi kolodvor pokazali nekaj novih pridobitev. Te dni preizkušajo na ljubljanskem kolodvoru nove vozičke za prevažanje prtljage. Kakor smo navajeni, so doslej železniški uslužbenci vozili prtljago na navadnih dvokolicab, ki so bile razmeroma težke. Zaradi gostega prometa na ljubljanski postaji ni nihče čutil pomanjkanja kakih boljših prevoznih sredstev, saj so uslužbenci vedno morali presneto paziti, da celo z dvokolico niso povozili kakega neprevidnega potnika. Ker je prtljažni in potni promet na ljubljanski postaji ogromen, so seveda zaradi tega uslužbenci, zaposleni s tem delom, mnogo trpeli, saj so poleg nakladanja in razkladanju morali še razvažati težke vozičke.
Novost, ki bo najbrž v kratkem uvedena, so trije motorni vozički. Sedaj jih železniški uslužbenci preskušajo in po njihovem pripovedovanju so razmeroma zelo priročni, n za velikansko pomanjkanje prostora na ljubljanski postaji vendarle deloma tudi neprikladni. Vozički imajo po štiri majhna kolesa, na katerih je postavljena nizka ploščad, na katero se nalagajo lahko zaboji in prtljaga. Za to ploščadjo je stojišče za voznika, ki upravlja z malim motornim vozilom. S temi motornimi vozički se da voziti tako, da vozi uslužbenec prtljago pred seboj ali pa tudi tako, da je ploščad za prtljago za voznikom, to se jiravi, vozički vozijo v eno in drugo suier enako dobro; To je pomembno posebno zaradi tega, ker vozičkov med tiri ni treba obračati. Seveda je tudi obračanje vozičkov s pomočjo krmila zelo enostavno. Pri obračanju se zaobrnejo vsa štiri nizka kolesa vozička in voziček more napraviti poln krog s premerom nekaj metrov, kar je najboljši^ znak za njegovo okretnost; Motorni prtljažni vozički so nekoliko širši od sedanjih ročnih vozičkov. To je za ljubljanske perone precej nerodno, ker bo z njimi skoraj nemogoče zapeljati med dva vlaka, ki bi stala na sosednjih tirih. Vsak motorni voziček je urejen tako, da more prepeljati okrog 1000 kg prtljage in je njegova obratna hitrost okrog 8 do 0 km na uro. Največja hitrost, ki jo premore, pa je 15 km na uro. Motor, ki goni voziček, je elektromotor, potrebni električni tok pa črpa iz akumulatorjev, ki jih vozi s seboj in ki po enkratnem polnjenju zadoščajo za 30 ur vožnje. Motorni vozički so izdelek italijanske tvrdke in prav prikladni, saj ne potrebujejo nobenih tekočih pogonskih sredstev. Podobne prtljažne vozičke .imajo vse več.ie postaje v drugih državah, pa tudi v Zagrebu in Belgradu. Kako se bodo obnesli pri nas, bomo še videli. Vsekakor jih pozdravljamo v toliko, v
Danes premiera francoskega filma
SATANOV RAJ
po romanu Andrea Armandya. Film prikazuje z vso realnostjo, kako brezvestni f/nansirji grade svoje bogastvo na razvalinah človeškega življenja.
JEAN PJERRE AUM0NT JAN HOLT PIERRE REN0IR
Kino Matica tet. 21-24
Predstave ob 16,19 in 21, na praznik ob 10.30, 15,17,19,21
I

II IIIUS ftMAha Vam bo pripravil slavni francoski komik
JL uli ShS1@h1u t svoji odlični in zabavni burki Predstave danes ob 16, 19, 21, jutri na praznik ob 10 30 (znižane cene) ter
Fernandel Upornik EmSt I
ter ob 15, 17, 19 in 21.	Telef. 22 21 |
Danes premiera duhovite in zabavne filmske komedije:
V glavni vlogi Hardyjeva družina z MICKEY ROONEY
Izredno zabaven film, v katerem se zrcali tudi Vaša mladost. Film, v katerem boste videli tudi samega sebe, film žive mladosti, vedrega smeha in polnega življenja.
Danes ob 16, 19 in 21, jutri ob 10-30(matineja) ter ob 15, 17, 19 in 21
KINO SLOGA
Telefon 27-30
kolikor bodo olajšali naporno službo železniškim uslužbencem, ki so znani po svoji požrtvovalnosti, vestnosti in preobremenitvi glede dela.
1 Mesečna rekolckcija na ljubljanske gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 3. maja ob 5 popoldne. Zaradi šmarnic 1)0 samo kratka meditacija, predavanje odpade. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Maša za turisto in izletnike bo jutri, na vnebohod, in prihodnjo nedeljo, 5. maja v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 0.20 zjutraj.
1 »Sprehodi in izleti Ljubljančanov v slikah« bi lahko imenovali jubilejno razstavo Srečka Ma-goliča, ki jo bo v nedeljo, 5. t. m. ob 11 dojx>ldne v Jakopičevem paviljonu odprl župan ljubljanski dr. Juro Adlešič. Razstave namreč ne prireja sam slikar, temveč mestni socialni urad, ker najstarejši slovenski slikar, Ljubljančan Srečko Magolič, obhaja svojo 80 letnico z dobrimi deli za ljubljanske reveže. Tako je jubilant namenil za mestne reveže vso vstopnino in tudi 20% izkupička od na razstavi prodanih slik. Kakor doslej na vseh Magoli-čevih razstavah, bodo tudi na tej kolektivni njegovi razstavi za umetnost in za lepote rojstnega mesta vneti Ljubljančani tekmovali med seboj, da si s čim več teh krasnih pogledov na Ljubljano in okolico okrase svoja stanovanja. Na razstavi bo 120 prikupnih oljnatih slik, a nad polovico teh slik nam predoča mikavnosti mesta Ljubljane, Ljubljanskega gradu, Tivolija, Rožnika, bregov Ljubljanice, Gradaščice, Malega grabna in Išče, Mestnega loga, Barja, Golovca, Fužin, Bokale, Rakovnika, Gruberjevega prekopa, da nam razstava pokaže res podobo Ljubljančanom najljubših sprehodov po mestu in okolici. Kakor pa Ljubljančan ob nedeljah hodi na izlete v Kamniške planine, na Bled, Bohinj, Mojstrano in Kranjsko goro ter v Planico in Vrata, a tudi na Dolenjsko, tako nam
Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja.
Chlorodont
z ob h a".;.p'a sta
je tudi Srečko Magolič ohranil s svojim spretnim čopičem najlepše motive iz teh krajev, da nam bo vsa razstava predstavila, kaj Ljubljančan najbolj občuduje in ljubi od svojega rojstnega mesta gori do planin in tja do sinje Adrije. Pri ogledu razstave bodo imeli obiskovalci bogate užitke, hkrati pa tudi sladko zavest, da so s svojo vstopnino in nakupi storili dobro delo in podprli mestne reveže. In naposled je pač tudi dolžnost Ljubljančanov, da z udeležbo na razstavi izkažejo jubilantu svojo hvaležnost in priznanje, ker je tako lepo in prikupno upodobil vse lepote in mikavnosti našega mesta ter jih ohranil poznim rodovom v vsej svežini.
1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic so sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pojioldno. Ilotol »Metropol«.
I Naloge Rdečega križa so velike, zato delamo z združeno silo in najrazličnejšimi pomožnimi akcijami, dn pridobimo denarja za tako važne namene. Dne 2. maja ob 15 bo nu Kongresnem trgu v Ljubljani tomlnda Rdečega križa. Tombolske karte prodajajo požrtvovalni društveni sodelavci; dobe se pa tudi v nekaterih trafikah in v pisarni lldečega križa, Gospo-svetskn cesta št. 2-11. Glavni dobitki so lepe vrednosti. Stavbna parcela, (>44 kvadratnih metrov velika, s krasno lego v Ljubljani, kuhinj; ska oprema, šivalni stroj, moško, žensko ali otroško kolo in na stotine manjših dobitkov, lxxlo izredna privlačnost, ki bo zamikala enega in drugega, da si kupi tomlx>lsko karto v trafiki ali v pisarni Rdečega križa na Gosposvet-ski cesti št. 2.
I Razstava F. Goden v »Galeriji Obersnel podaljšana. Akntl. slikar Kr. Godec se je, oziraje se na zares veliko zanimanje za razstavljena olja in tempere (razstavljena delu si je do sedaj ogledalo nad 5(lt«) ljudi), odločil podaljšati razstavo do nedelje, 5. maja 1940 do H zvečer. Razstavni prostori s.) odprti tudi v opoldanskih tirali in so cenj. občinstvu brezplačno dostopni. Ljubitelji lepe umetnosti, ne zamudite prilike in oglejte si dela Kr. Godca, o katerih se je kritika prav pohvulno izrekla.
1 Zastore, pregrinjala, tekače, svileno odeje, posteljno perilo nudi najceneje specialni oddelek tvrdke O o i i č a r , Sv. Petra cesta 30.
1 Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vič si bo oglodalo v četrtek na vnebohod sadne špalirje v Št. Vidu nad Ljubljano. Zbirališče ob 3 popoldne pred znvodčmi. Ogledali si bomo tudi umetno valjenje in pa tkalnico sukna iz angorske volne.
1 Društvo slovenskih obrtnikov na Viču priredi avtobusni izlet v Zupanovo jamo pri Grosupljem v nedeljo 5. inaja. Odhod ob 7 zjutraj izpred gostilne Pav'ič in povratek zvečer. Izleta se lahko udeleži vsak, zato naprošamo naše članstvo, da opozori na izlet tudi svoje prijatelje in znance. Vožnja tja in nazaja velja 15 din za osebo. Prijave se sjirejomajo izključno do petku 3. maja opoldne pri Viktorju Pavlicu, brivskem mojstru na Viču.
1 Razprodaja na fužinskem gradu. Od četrtka 2. do nedelje 5 maja ogled in razprodaja pohištva (Bidermaier itd.) in drugih predmetov. Ugodne avtobusne zveze s Krekovega trga.
1 V nedeljo v Polhov Gradec in Poljansko dolino. Prijave »Putnik«.
1 Zopet Mickey Rooney v kinu Sloga. Svoj majski program otvarja kino Sloga z novim Mi-ckey Rooneyevim filmom cele llardyjeve družine »Samo enkrat .si mlade. Ta film mladosti, smeha, skrbi in težav vsakdanjega življenja bo vsak gledal s prav posebnim užitkom. Pričaral mu bo v spomin lastno mladost, ona lepa nepozabna leta. ki veliko prehitro minejo. Kakor vsak človek v svoji mladosti, ima tudi Mickey Rooney kot mlad deček težave, ki sr mu zde pregorostasne, da bi jih mogel premagati in uravnati. Krepka očelovn roka nudi končno dečku zadostno oporo. Film »Samo enlcat si mlade bo v kinu Sloga lep uspeh, zlasti ker bodo našli gledalci pri njem dovolj veselega razvedrila in zabavo. Premiera tega filma je dne 1. maja.
1 V nedeljo na Kurcšček in Turjak. Prijave »rutnikc.
Celjske novice
c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek, 7. maja dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
Galanterijo, drobnarije, športne predmete, potne potrebščine, nogavice, šolske zvezke, parfumerijo itd. dobite v novi trgovini
Pibrovc Sl drug
Krekova cesta
(palača Pokojninskega zavoda)
Prodaja raznega pohištva
itd. bo iz proste roke v petek, 3. meja,
in v soboto, 4. maja. pri g. JANIČ, Gosposka ulica it. 23 v Celju.
Moške srajce, pižame, samoveznice,
robce, nogavice itd. v največji izbiri in ceneno pri IVAN BABIC. Maribor, Gosposka ulica It. 24.
03527070
KULTURNI OBZORNIK
Zbornik pravnih znanstvenih razprav
Pravkar je izšel XVI. letnik Zbornika znanstvenih razprav, v katerem se vsako leto vidno odraža del ranogostrunske delavnosti naše pravne fakultete. Že prvi članek v Zborniku, narodnogospodarska ruzpruvu profesorja Bili-nioviča »jugoslovanske železnice v preteklem d vajsetletju« daje Zborniku aktualen značaj. V tej svoji razpravi analizira pisec vse statistične podatke o našem celokupnem železniškem prometu ter prihaja na |>odlagi tega statističnega gradiva do zaključku, da so naše železnice v prvem desetletju obstoja kraljevine Jugoslavije vsestransko razvijale in to glede osebnega in blagovnega prometa kakor tudi dolžine železniških prog. Nasprotno pa je zaznamovati v drugem desetletju zaradi svetovne gospodarske krize v razvoju naših železnic znaten zastoj.
V razpravi prof. Dolenca »Pravnozgodo-Vinska študija o prisegi pri Slovencih« nas to pot Zbornik seznanja z izredno zanimivim poglavjem naše pravne zgodovine. Pisec nam prikazuje razvoj prisege v pravnem življenju Jugoslovanov, posebej pa še Slovencev. Po izredno zanimivih zgodovinskih ugotovitvah prihaja do sklepa, da smatra slovensko ljudstvo prisoženi akt pred sodiščem kot sakralen čin, ki se mora bolj spoštovati zaradi posledic, ki pridejo po veri, nego po onih, ki jih odreja država.
Profesor T^ipajne je prispeval obširno razpravo »Načrt pooblastilno — in poverilnoprav-nih določb za jugoslovanski državljanski (obligacijski) zakonik«, s katero nadaljuje že svoja prejšnja kritična izvajanja k novemu predna-črtu jugoslovanskega občega državljanskega zakonika. V tej razpravi «e prof. Lapajne zavzema za točno ločitev med pooblastilno pogodilo in poverilno pogodi«), ki sta sedaj še v ve-ljajočem državljanskem zakoniku združeni pod pojmom pooblastilna pogodba, ter nam ob tej priliki podaja k posameznim členom našega prednačrta več dopolnilnih in pojasnilnih norem.
Z razpravo »Vračunl jivost, krivda in nevarnost« pa nas seznanja prof. Maklecov z enim izmed najtežjih vprašanj kazenskopravne teorije. Na vprašanja: kakšni so temelji sodobnega kazenskega prava? ali so ostali še dandanes isti kot nekdaj? ali pa se opaža morda kak preobrat in v kakšni smeri? nam pisec jasno in prepričevalno odgovarja s to svojo izčrpno razpravo. Storilčeva krivda je še danes osnovni kriterij v kazenskem pravu in vsak poskus celotnostne nanadoinestitve kriterija krivde s kriterijem storilčeve nevarnosti, kakor jo hoče uvesti radikalno pozitivistična smer v kazenskopravni doktrini, bi nasprotoval, pravni zavesti ljudstva, ki vztraja pri tem, da je kazen pravično in primerno plačilo za zločin zrelega in odgovornega človeka. Zato spadajo vsi načrti kazenskih zakonikov, ki hočejo odpraviti kriterij krivde in zaradi tega kazen ter jih nadomestiti vseskozi z očuvalnim pravom, ki nuj bo pravo socialne zaščite pred zločinci, v utopije.
Univ. docent Vladimir Murko razpravlja o -Rodbinskih ozirih pri naših neposrednih davkih.« V našem davčnem sistemu prihajajo rod-
binski oziri do veljave pred vsem pri določevanju onega največjega donosa ali dohodka, ki še ostane prost davka. Vsi naši neposredni davki načeloma priznajo oprostitev oseb z več kot devet otrok, če vsi davki na leto ne presegajo din 500. Pisec obravnava s tega vidika zapovrstjo vse naše neposredne davke.
Profesor Polcc nam v »Pripombah kranjske deželne komisije v Martinijevemu osnutku avstrijskega državljanskega zakonika«, ob-jusnjuje stališče, ki so ga bili svojčas zavzeli pravniki v naših deželah k osnutku še seduj pri nas veljavnega državljanskega zakonika. Če primerjamo mnenje kranjskih pruvnikov z mnenji drugih dežel, za katere naj bi veljal tudi tya državljanski zakonik, potem vidimo, za katere naj bi veljal ta državljanski zakonik, potem vidimo, da zavzemajo mnenja naših pravnikov med temi dosti častno mesto tako po številu kakor tudi po vsebini O teh predi >-gib pravnikov se v pravni literaturi doslej še ni pisalo.
V naslednji razpravi »Comte in Tlegel« nam podaje profesor Spektorski primerjalni prikaz idej najvplivnejšega francoskega in nemškega filozofa 19. stoletja. Ne stoji zaman v Parizu pred Sorbonno Comtov, v Berlinu pa pred univerzo Heglov spomenik. Zdelo bi se, da je s to zunanjo sličnostjo že izčrpano vse, kar bi bilo obema filozofoma skupnega. Toda podrobna analiza filozofskega sistema obeh mislecev nam kaže, da vendar obstoja med njima izvestna skupnost idej. Oba odlikuje samozavestni pendatizem, ki izključuje vsak dvom in kritiko; oba sta bila moža principov, od katerih nista odstopila, pa čeprav so bili še enostransko in morda celo napačno pojmo-vani. Razprava je pisana tako živahno in prepričevalno, kakor smo to že od početka navajeni pri piscu »socialne filozofije«.
Pomemben prispevek k zadružnemu pravu pa nam podaja profesor Škerlj v svoji razpravi »Sklic in potek skupščine v gospodarskih zadrugah«. V tej razpravi obravnava pisec določbe novega jugoslovanskega zakona o gospodarskih zadrugah s posebnim ozirom na skupščino zadružnikov.
Vrsto razprav pa zaključuje prof. Tomšič s svojo razpravo »Izseljevanje in vseljevanjc z vidika mednarodnega javnega prava«, v kateri nam prikazuje vsa vprašanja, ki nastajajo v zvezi z izšeljeništvom. Podrobno obravnava o pomenu pravne ureditve izseljevanje in vSe-ljevanje kakor tudi o orisu pravne ureditve izšeljeništva. Ob koncu nam še prikazuje nujnost. spopolniti sedanjo mednarodno pravno ureditev v obliki večstranskih mednarodnih pogodb. Tomšičeva razprava ima za nas še poseben pomen, ker smo uprav mi Slovenci narod, ki ima relativno največ izseljencev.
Tako vidimo, da tudi XVI. letnik Zbornika obsega malodane vse panoge pravo- in državo-znanstva, zato bo dobrodošel vsem pravnikom, pa naj bodo še v tako različnih poklicih.
Zbornik, ki obsega nad 20 tiskovnih pol, stane 80 dinarjev, ter se dobi v vseh knjigarnah. Kdor pa postane član Društva prijateljev pravne fakultete, dobi Zljornik za letno članarino din 40 brezplačno.	tr.
Kidričeva številka Slovenskega jezika
Slovenski jezik, glasilo slavističnega društva, I. III., snopič 1—2. Ta dvojni snopič, ki obsega 192 strani, je posvečen 00 letnici vseuč. profesorja dr. Fr. Kidriča, ki mu ga je Slavistično društvo posvetilo iz spoštovanja do njegovega dela v imenu prijateljev in hvaležnih učencev kot svojemu predsedniku in častnemu članu. Danes se ne moremo spuščati v natančnejši referat o tej dragoceni publikaciji, ki predstavlja doneske večine slovenskih slavistov, predvsem mlajših, temveč bomo podali samo vsebino, da opozorimo na izid tega zbornika. V prihodnje bomo podali tudi glavne rezultate razprav. Uvodno študijo o slav-ljencu je napisal Anton Ocvirk, nakar sledi bibliografija Kidričevih del, študij in člankov, ki jo je sestavil Mirko Rupel in obsega 344 številk. Nato slede prispevki znanstvenikov v proslavo Kidričevega jubileja, in sicer so prispevali: Matija Murko: Idila slovenskih narodnih pesmi; profesor dr. R. Nahtigal: Prezrta izdaja I. I. Sreznjevskega slovenskih narodnih pesmi »Mlade Brede« in zilj-skega »reja«; F. Ramovš: K naglaševanju slovenskih pridevnikov; I. Grafenauer: Slovenska pripovedka o »hudi muci« in njena inačica v severnem slovstvu; St. Bunc: Imena za denar na Slovenskem; V. Vrtovčeva: O Megiserjevem slovarju; Ruša Malikota: Pohlin literarni zgodovinar; A. Gspan: Linhartova Zupanova Micka in Richterjeva Die Feldmiihle; Breda Milčinski-Slodnjak: Primčeva predavanja na graškem liceju; Vaclav Burian: Matija Cop kot byronist; dr. Nikolaj Preobražen-skij: Slovenski Z.bogar pri Puškinu in Lermontovu; Tine Debeljak: Puškinova pravljica o ribiču in ribici, njena problematika in njen pomen za Puškina folklorista; A. V. Isačenko: Nekaj misli o Korše-vem prevodu Prešernovih Poezij; Tine Orel: Ritem pri Prešernu; Marja Boršnik-Skerlak: »Slovenka« pod uredništvom M. Nadliškove. To bi bile razprave. V Zapiskih pa je veliko slavističnih in slovenističnih drobnosti, ki so jih prispevali dr. Breznik, dr. Strmšek, L. Legiša, A. Turk, Jakob Šolar, Vilko Novak in dr. R. Mole. številki je v začetku priložen celostranski portret profesorja dr. Kidriča, ki ga je narisal akad. slikar Božidar Jakac. Tako so se slovenski slavisti dostojno spomnili svojega učitelja. O rezultatih dognanj pa bomo še posebej poročali.
v opombi brez avTorjevega imena in z napačno Ictnico 1936, (namesto 1939!) moral vzeti v poštev, ali pa morda čaka na nova odkritja, ki se obljubljajo? Tudi ta knjižica bo prišla prav šolnikom in dijakom, čeprav je poljudnega značaja.
Dr. Franc Kimovec: Pozdravljena Kraljica.
Cena partituri 18 din. Pri skupnem odjemu 10 partitur zaračunamo 9 izvodov kot glasove po 8 din. Slovenski narod je Marijin narod. Zato tudi zavzemajo pesmi, posvečene Božji Materi, najčastnejše mesto v naši cerkveno-glasbeni literaturi. Pa navzlic temu cerkveni zbori večkrat občutijo pomanjkanje primernih napevov. Včasih so skladbe težke za izvajanje, ali jia so pesmi že tako znane in prepete, da bi spet radi slišali nekaj novega. Knim kakor drugim bo zato nadvse dobrodošla zbirka znanega in priljubljenega skladatelja Franca Kimovca, ki je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne pod naslovom »Pozdravljena Kraljica«. Skladatelj se je z ljubeznijo in razumevanjem približal okusu našega ljudstva in prav posrečeno zadel n jemu odgovarjajoči ton. Lahko rečemo, da bo marsikatera pesem kaj kmalu postala narodna last radi svoje melodijoznosti in lahkega naštu-diranja na pr.: Ko zarja zlati nam gore... O upanje mi lepo... O Mariji lepi cvet... Marijo častimo... itd. štiri Marijine antifonc pa bodo izvrstno služile pri petih litanijah, izrabile so pa tudi kot splošne Marijine pesmi. Nove Kiraovčeve skladbe so bile že pred natisom deležne velikega zanimanja, ki se je pa še posebno pomnožilo, odkar so izšle. Z njimi bo ustreženo cerkvenim zborom, Marijinim družbam in za razne Marijine proslave; posebno za majniško ppliožnost.
Antologija cerkvene lirike v češkem prevodu. Izšla je pri Melantrichu zbirka prevodov iz slovenske lirike pod naslovom »Zvezde nad Triglavom« (Hvezdy nad Triglavem), ki vsebuje lep pregled slovenske moderne lirike, kakor sta je izbrala dr. 0. Berkopec in J. Hora. Prevajali so poleg J. Hore, ki je opravil levji del, še pesniki K. Bednar, Jan Čarek, Fr. Nechvatal in Karel Novy. Pogled v slovensko moderno liriko je podal na koncu dr. 0. Berkopec. O knjigi, ki je posvečena Božidarju Borku, bomo še pisali.
Josip Mravljak: Kmetski upori na Slovenskem. Zadnje čase je pri nas zopet oživelo zanimanje za kmečke pulite deloma zaradi kmečkega gibanja na Hrvaškem, še bolj pa zaradi domačega literarnega obdelovanja tega motiva, saj ga je v zadnjih letih obdelal Kreft (Velika puntarija) ter sedaj v romanu Pahor, ki ga iio izdala letos Slov. Matica. Josip Mravljak je zbral v kratkih felitonih v »Večerniku« sue-cus vsega, kar je bilo dozdaj napisanega pri nas o kmečkih puntih ter jih sedaj ponatisni) v brošuri na 90 straneh. Na koncu novftja tudi uporabljeno gradivo. Ni se |>u oziral na dve najnovejši rnzpravici B. Crufcnuuerja, katera ena je bila priobčenn v »SJovencu« pod naslovom Obsotelsko ozeml je in kmečki ii|)ori, dru-?o pa je izročil Časopisu za zgodovino... pa ie ni izšla, ter je tudi Mravljak ni mogel uporabljati kot vir. Vendar bi prvo. ki jo navaja m
Kolesarske dirke »Hermesa«
Kolesar ji so se razgibali. V nedeljo Ihi ITer-mesova kolesarska sekci ja priredila dirko okrog •šmarne gore. Proga bo dolga 46 km. Start glavnih dirkačev bo s presledkom treh minut za juniorji. Naloga juniorjev lx>, da jih starejši to-vuriši ne bodo prehiteli. Na startu bomo videli najboljše dirkače, kot: Peternel, Gartner, Cre-gorič in dr. Prvorazredni dirkači se bodo jki-znnli od juniorjev no rdečem traku na rokavu. Računati je, da bodo na tej dirki doseženi dobri časi. zaradi samega načina tekmovali ja. Tekme se bodo začele ob 14. Dirke lx)do v vsakem vremenu in bodo vsekakor zanimive.
Vesti Športnih zvez, klubov In društev
7.n majnliki izlet S. P. O. na praznik v Četrtek, dne '.». tli n j a t. t. na Krvavec naj «(• planinci prijavijo v društveni pisarili S. P. I)., Aleksandrova opstii »t.'4. I. nadstropje, najkasueje (lo »rede. iliie 1. liiaia 1 1. ODOlunt,
ŠPORT
Otvoritev letošnje kolesarske sezone
Zadnjo nedeljo je priredilo kolesarsko društvo »Edinstvo« |>rve letošnje kolesarske dirke. Bila je to gozdna dirka, pravi cross-country večjega obsega, na katerem so moruli dirkači pokazati vse svoje s|)osobnosti. Tekmovalna proga je bila dolgu 19 km, od katere pa je bilo 4 km gozdne. Teren je bil zaradi jutranjega malega deževju s|x>lzek iu je tekmovalcem precej drčalo. Kljub takemu s|>olskemu terenu se niso dogodile nobene večje nesreče, razen nekaj padcev.
Med prijatelji kolesarskega športa je za to tekmovanje vladalo precejšnje zanimanje in se jih zbralo na vsej progi dovol j, posebno so pa bili številni gledalci na startu in cilju, koder so reditelji le s težavo vzdrževali red.
Kot prva skupina so startali turisti z navadnimi kolesi. Ti so imeli prevoziti navedeno progo, od katere je bilo 2.5 km povsem gozdnega značaja. Na cilj so prispeli v naslednjem vrstnem redu:
1.	Su.šnik J. »Ilermes« v času 43.15 min.
2.	Rakef F. »Edinstvo« 44.15.
3.	Blatnik D. »Edinstvo« 44.30.
Kot druga skupina so startali juniorji na
isti progi kot turisti, le proga jim je merila 4 kilometre po gozdu. Vrstni red:
1.	Berlič L. 43.4 min.
2.	Korenin F. 45.5
3.	Zupan J. 47.7.
Vsi prvoplusirani tekmovalci so člani »Edinstva«.
V tretji skupini pa so startali starejši ka-noni. Proga je bila ista kot za juniorje. Tudi oni so moruli voziti 4km poti skozi gozd. Vrstni red:
f. Gartner F. »Ljubljanica« 44.30 min
2.	Po kupec J. »Mitič, Belgrad« 45.40.
3.	Štirn T. »Vrhnika« 49.10.
4.	Grubner E. »Ilermes« in
5.	Podiniljščak F. »Edinstvo«.
Bol je bi se vsekakor plasirala Grabnar in Podmiljščak, če ne bi zgrešila poti.
Rezultati tekem so razglasili v gostilni »Martine«. Organizacijo in tekmovalce je pohvalil predsednik S. K. Z. g. pod[X)lkovnik Josip Jaklič ter v kratkih beseduh obrazložil navzočim smisel slovenskega kolesarskega športa. Popularni in priljubljeni g. predsednik je bil za svoje vzpodbudne besede deležen toplih ovacij,
Organizacija tekem je bila prav dobra in uspeh dirke zadovoljiv.
Prvenstvo Slovenije v rokoborbi Po svetu
Maribor je postal zadnja leta predvsem po zaslugi agilnega SSK Maratona središče slovenskega iežkoatletskega sjx>rta. Ko je dobil še Maraton v Pekovskem sjx>rtnem klubu nevarnega rivala, se je kvaliteta mariborskih rokoborcev nenavadno dvignila. Maribor je postal tudi sedež Slovenske težkoatletske zveze. V Sloveniji gojita še težko atletiko SK Planina v Ljubljani ter SK Kamnik, ki se zaradi nečlan-stva nista mogla udeležiti prvenstva, ki se je vršilo v nedeljo v Rušah. Tekme za prvenstvo Slovenije je priredil SSK Maraton s soudeležbo Pekovskega s|M>rtnega kluba. Tekme so bile silno ogorčene ter so |x>kaz.ale, da je rokoborski s|>ort v Mariboru sedaj na višku. Slovenski prvaki za leto 1940 so: v bantam kategoriji Maks Doiinšek (M.), drugi Seibert (PSK); v perolahki skupini: I. Ludvik Doiinšek (M.), 2. Lepenik (PSK), 3. Jug (M'.); v lahki skupini. 1. Robič (M.), 2. Rezman (PSK), 3. Podgornik (M.); v vvelter skupini: t. Blatnik, 2. Verbošt (oba M.); v poltež.ki skupini: t. Sernko, 2. Orešnik (oba M.); v težki skupini je ostal prvak Slovenije Ivan Pircher (PSK).
Tekmovanje se je vršilo v prostorih Mara-tonovega odseka ter ga je vodila komisija s predsednikom Maratona ing. Lahom ter ing. Maderjem na čelu. Tekme je sodil šapec. kate-temu sta jK>magala še Krušec in Jazbinšek.
Table-tenis turnir za prvenstvo Ljubljane
V	soboto in nedeljo se je vršil v prostorih SK Korotana table-tenis turnir pod po^rovitelj-stvoni ljubljanskega župana dr. Adlesiča. Razen Korotana so na turnirju igrali še Mladika, Planina iz Ljubl jane, SK Celje iz Cel ja in llašk, Urania in Mladost iz Zagreba. V vseh disciplinah razen v juniorskem singlu se je jx>kazala-velika premoč Zagrebčanov. Žalostno je, da si na naših turnirjih tuji igralci osvajajo vsa prva mesta! To se godi že nekaj let sem in kot se zdi iz jioteka turnirja, še dolgo ne bomo imeli pri nas igrulcev, ki bi mogli stojjiti v vrsto z najboljšimi v državi (edina izjema je menda drž. prvak Marinko!) Splošen pregled turnirju je naslednji:
Pri seniorjih je nastopilo 44 igralcev. Že v prvem kolu so se zgodila nekatera presenečenja. V finalu je vrstni red: 1. Dolinar, 2. Blaži, 3. Prohaska, 4. Strojnik.
Pri tekmovanju moštev. V finalu zmagal llašk nad Uranio. Končno stanje: I. Ilašk (Dolinar - Marič), 2. Urania - Blaži - Bobanpvič), 3. Planina (Strojnik - Nerala), 4. Celje (ltebev-šek - Božič).
Tudi duble je bil odigran v znamenju premoči zagrebških igralcev. Zdi se ta disciplina pri nas veliko premalo goji. 1. llašk (Dolinar -Marič), 2. Urania (Blaži - Prohaska). 3. Koro-tan 1. (Ulčar - Žgajnar), 4, Korotan II. (Vesel -Padovan).
Pri juniorjih. Tu je Vrečic premagal Kra-šovca in Brudeška in jjostal prvak. 2. Brade-ško, 3. Krašovec, 4. Teršinar.
Gostje iz Zagreba so bili, kot že rečeno, mnogo boljših od domačih. Izmed slovenskih klubov, ki so sodelovali je SK Planina jx) šestmesečnem obstoju sekcije brez dvoma najmočnejši klub. Korotan ima nekaj zelo nadarjenih juniorjev; o starejših igralcih moremo reči, da jim manjka še veliko treninga. Dober je bil Hribar. Pri Celju sta vzbujala |x)zornost brata Vrečica. Mladika je to pot odpovedala.
Vodstvo turnirja je bilo brezhibno. Le njemu se je zahvaliti, du se je veliko število iger dovršilo tako v redu in hitro.
Slovenec Kotnik Jože zmagovalec v teku na 3000 m
V	Zagrebu se je vršil v nedeljo tek čez zapreke na progi 3000 metrov, na katerega sta bila povabljena tudi dva Ljubljančana: Bručan in Kien. Tek se je vršil na igrišču Concordie. Na progi 4110 metrov je bilo treba tekačem preskočiti štiri železne prepone v višini 01 cm, za temi preprekanii je sledila lesena prepreka v isti višini, nato pa še z vodo najiolnjen jarek. Vsa proga je zahtevala od tekačev velike telesne zmogljivosti in siiretnosti predvsem pri prehajanju postavljenih zaprek. — V teku je zmagal balkanski prvak Jože Kotnik, ki je Ljubljančan, tekmuje pa za zagrebško Concor-dijo, v času 11:09.4. Njega se je zelo uporno na vsej progi držal Haškovec Flass, vendar pa niti na vsej progi le ni bil kos. Drugo mesto si je priboril Primorjaš Bručan v času 11:28.6. Ostala dva sta bila še Ljubljančan Kien in Varaždlnec Crkvenič. Med tekom se je dogodila tehnična napaka, katere posledica je bila, da so vsi tekači tekli kar cel krog preveč, zato tudi časi ne odgovarjajo. Na pravi progi bi bili časi kar odlični. Torej so Slovenci spet pokazali, da so dobri lahkoatletl, ki mora jugoslovanska aiietika na njih vediio računati.
Hrvatska : Madžarska. Na vnebohod bodo Hrvatje odigrali prijateljsko tekmo z rnadjar-sko reprezentanco v Budimpešti. Moštvo Hrvatov je sestavljeno takole: Glaser, šuprina, Bro-zovič, Jazbec, Jazbinšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Matekalo. S tem moštvom bodo odšli tudi mnogi navijači. Pravijo, da jih l>o najmanj 700. Madjari bodo priredili Hrvatom svečan sprejem.
Punčeč, Pallada in Mitič v Budimpešto. Po turnirju v Italiji bodo odšli naši beli mušketirji na mednarodni tenis turnir v Budimpešto. Na tem turnirju bodo sodelovali tudi igralci Nemčije s llenkeloin na čelu. Sodelovalo Ik> tudi 6 najboljših Italijanov. Po tem turnirju bo odigrana še tekma za italijanski pokal »Trofeo E, 42« med Italijo in Madjarsko.
Češka : Moravska. Zadnjo nedeljo je v Pragi reprezentanca Češke premagala zastopnike Moravske s 3 : 1. V Brnu pa je v medmestni tekmi Praga premagala Brno z rezultatom 3 : t.
Maeki zmagal. Finski rekorder Maeki je na svoji turneji po Ameriki zmagal v teku na tri milje nad ameriškim rekorderjem Donul-dom Lashom v času 14:10.4.
Peta številka družinskega mesečnika »Obisk«
Pravkar je izšla iz tiska peta številka družinskega mesečnika »Obisk«, ki se je v prav kratr kem času vpeljal v vse slovenske kroge kot izredno informativen, spretno urejevan in prijeten list. Mirno lahko trdimo, da si je »Obisk« od vseh podobnih revij znal zagotoviti najširši krog prijateljev in bralcev Vsaka številka prinaša kaj posebnega, zanimivega in predvsem novega, aktualnega.
Naslovna stran tokrat prinaša (v lepem, sve-tlorjavkastem tonu) krasen motiv »Polnočno sonce pri Hammerfestu ob severnem koncu Norveške«. Na drugi strani so prav tako v bakrotisku posamezni motivi od zadnje strahotne povodnji, ki je zadela Banat. Trije lepi posnetki dalje ponazoru-jejo bivanje in koncert našega Akademskega pevskega zbora v Belgradu. Važno je opozorilo na nagradno žrebanje, ki bo dne 10. maja. 100 krasnih nagrad bo razdeljenih med tiste prijatelje »Obiska«, ki bodo postali do tega dne naročniki lista in plačali naročnino. V besedilu spet prinaša revija mesečni kulturni koledar. Spreten, nadarjen pripovednik se nam razodeva v noveli »Dom« (Tine Duh) V tekstu so reprodukcije pokrajinskih motivov, ki jih je bil med svojim bivanjem na Norveškem naslikal Božidar Jakac. S tremi izredno nazornimi in poučnimi slikami je ilustriran poučni članek »Taka je moderna nosilka letal!« Z imenitnimi karikaturami Slavka Pengova je opremljen članek »Gaudeamus igitur«, ki ga je napisal znani humoristični pisateli Janko Mlakar v zvezi s svojo knjigo »Spomini« O severnem siju govori ilustrirani sestavek »Nebo žari«. Odlični publicist F. Terseglav govori c »Valamu, poslednjem ruskem samostanu«. Rado Bednarik, čigar prispevek o »San Marinu« je med bralci »Obiska« povzročil tolikšno zanimanje, je tokrat prispeval ilustriran, lepo napisan sestavek o »Loretu, Lurdu °b Adriji«. Nadaljevanje romana »Juarez in Maksimilijan« je lepo ilustrirano s fotografijami iz filmskega dela »Juarez« in s posrečenimi peroris-bami. »Šembilijine bukve«, ki jih je redigiral Niko Kuret in z risbami opremil Slavko Pengov, bodo tudi tokrat našle mnogo pazljivih bralcev Odličen je prispevek »Aleša Ušeničnika Izbrani spisi, III, zvezek«. Sredi revije so spet štiri strani priloge v bakrotisku. Na prvi so prizori iz življenja najmanjših prijateljčkov »Obiska«, srednji dve imata krasne posnetke z Norveške, fotografije, ki jih je bil uredništvu dal na razpolago akademski slikar Božidar Jakac, na zadnji pa sta dve umetniški fotografiji, delo dveh članov »Fotokluba Ljubljane«. Zanimiv je članek Štefana Pluta »Oče poštne znamke je — Slovenec«. O globljem smislu dogodka na Norveškem na svoj priznani, jasni način piše Ruda Jurčec v članku »Vojna na evropskem severu«. Štefan Plut nas seznanja s »Cvetjem naših gora«. Mastnak Maks govori o vremenoslovju v članku »Zemunska vremenska napoved se glasi...« Pester in koristen je tudi tokrat kotiček »Moda, žena, družina«. Šaljivi prispevek Jumba, »Inšpekcija v norišnici«, bo našel dovolj zadovoljnih bralcev. Iz knjige »Skrivnosti ScoMand Yarda« je tokrat vzet odlomek »Sedem osumljencev«. Sledi še ilustrirana kriminalna zagonetka, ki je razpisana za nagrado. Ob koncu najdemo izborne »Uganke-prevejanke« in šahovsko rubriko Na predzadnji strani platnic je v kratkem fotografskem izvlečku podana vsebina velikega zgodovinskega filma »Elizabeta in Essex«. Zadnja stran pa prinaša motiv iz poplavljenega Belgrada.
Vse besedilo je posejano z množico prezani-mivih slik, kar daje reviji značaj pretežno slikovnega mesečnika, kakršnega smo tako zelo potrebovali.