!* '; f ' V*' • •>•■•/ . > : • * T , • / > -v - OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Second-Clue Matter January 18. 1915, at the Peat Office at Chicago, Illinois under the Act of August 24, 1912. _:__ i i ______________ ___ The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued erj Wednesday OFFICE ;r 1951 W. 22nd Placa Chicago, I1L No, 49. Štev. v, Lokalne vesti. — Na Martinovo nedeljo, dne. 11. t. . se je prijetila v naši slovenski naselbini zopet velika nesreča. Okrog pol 10. ure zvečer se je vračal znani gostilničar Andrej Spolar na 1924 So. Laflin cesti z nekega izleta s svojim avtomobilom domov. Na Blue Island Ave. in Wood St. je pa po nesreči zadel rojak Spolar z avtomobilom v poulično karo. Poleg Spolarja je bila v avtomobilu njegova žena Neža, rojena Vitorac, rodom iz Kamnika na Kranjskemu, njun 4 letni sinček Andrej, njih prijatelj Josip Hadanovič, rodom iz Brežic ob S. in ga. Marija Holazinski, rodom Poljakinja. Slednja je umrla vded poškodbe v okrajni bolnišnici minuli ponedeljek zvečer ob 8. uri, ostali štirje so bili tudi takoj po nesreči prepeljani v omenjeno bolnišnico. Kako se je nesreča pripetila med Spolarjevim avtomobilom in poulično karo, se bo vršila tozadevna koronerska preiskava in sodnijska obravnava. Mr. Spolar, 34 let star, rodom iz novomeškega okraja, njegova žena in rojak Radanovič so vsi člani dr. Narodni Vitezi S. N. P. J. Slučaj je radi tega nad vse žalosten, ker leži žena z obvezanimi ranami v posebnem oddelku bolnišnice, njen mož obvezan na glavi s prebito čepinjo leži poleg prijatelja Radanoviča zopet v drur gem cddelku, med tem ko se zvija (»trok vsled notranjih bolečin zo-pe< v drugem oddelku. Med tem, ko prinašamo to žalostno vest, se nahajajo vsi pone srečenci v obupnem stanju. Pri koliziji s poulično karo je vse tako pretreslo, da so bili vsi dlje časa v bolnišnici pri polni nezavesti. Drugi dan, (v ponedeljek) so vsi preplašeni povpraševali, kaj se je ž njimi zgodil-?. Rojak I. Kersnik in naš župnik Rev. A. Sojar sta hodila v ponedeljek od postelje do opstelje in sta dajala tem ubogim ponesrečencem tolažbo s tem, da so zvedeli eden za drugega, da so še živi razun ene osebe, Mrs. IIolazinskK Rojak Andrej Spolar »njegova žena in rojak Josip Radanovič so prejeli dne 12. t. m. vse zakramente za umirajoče, ker so bili pripravljeni na najhujše. Upamo pa, da bodo okrevali. Zopet nov dokaz, da nesreča nikdar ne počiva. Bodimo torej previdni z našimi avtomobili in kar je glavno: mi ne vemo ne ure, ne dneva smrti . . . — O dne 28. oktobra ponesrečenem rojaku Frank Enčimer, ki je padel s "porča" na 1924 Blue Island ave. pri prešanju vina, smo poročali že v predzadnji in zadnji številki. Omilovanja vredni Enčimer se je boril v bolnišnici sv. Antona tri dni s smrtjo in je za večno zaspal minulo nedeljo dopoldne ob pol 9 uri. Pogreb se je vršil iz naše slovenske cerkve včeraj dop. ob 9 uri po opravljeni črni sv. maši. Naj v miru počiva! Chicago, III., 14. novembra (November) 1917. Leto III. Volume in. rali podvreči predpisom živilske administracije v prvi vrsti pa glede teže in kakovosti moke pri peki kruha. Vlada sicer ne bo naravnost določila kake nove cene za kruh, vendar se pa »odi, da bodo pekarne vsled te nove vladne odredbe prisiljene znižati ceno pri funtnem hlebu kruha na 7 ali 8 centov. Bolj fine razkošne vrste kruftna se bo opustilo in določilo samo 4 vrste glede teže hlebov s predpisom, koliko te, ali one vrste kruha se sme vzeti za 1 hleb. Teža štruc, ozir. hlebov bo 1 funt, 1 in pol lb, 2 in 4 tb. Vsak hleb bo imel na sredi zarezo, da se ga bo lahko čez pol prerezalo in prodalo. Po novi določbi bodo peki lahko porabili samo 3 funte sladkorja pri sodčku mote, namesto dosedanjih 6 funtov; poleg tega bo predpisano tudi samo 2 funta rastlinskega olja pri sodčku moke, namesto dosedanjihi 6 funtov masti, ali olja. Živilska administracija namerava na ta način prihraniti 100,-000,000 funtov sladkorja in ravno toliko masti. Peki bodo lahko rabili za kruh samo posneto mleko; zemlje se bo lahko peklo samo v predpisanih vrstah iz navadnega krušnega testa. Živilski administrator Hoover misli doseči s kooperacijo pekarske industrije in s sistemom li-cenziranja — razne reforme pri sedanji prodaji in rabi kruha. Te preosnove se bodo nanašale na velepekane, na prodajalce in tako tadi na ljudstvo, ali odjemalce. Darila vojakom. True translation filed with the Postmaster at Chicago. III.. on Not. 14. 1917, aa required by the Act of Congresa, Oct. 6, 1917. Poštni department v Washing-tonu je dne 29. oktobra t. 1. določil, da ne smejo presegati poštni zavitki vsebujoči božičnega darila za ameriške vojake na Francosko — teže sedem funtov. Tozadevno obvestilo je prejel poštni departmnet od ameriške poštne .oblasti na Francoskem, da ne sprejemajo in ne prevažajo poštni vlaki v Franciji zavitkov ki so več nego 7 funtov težki. URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. 8. K. JEDNOTE. Kakor že znano članom in članicam, določilo se je na zadnji konvenciji K. S. K. Jednote, da se bode s prvim jan. 1918 upeljala prostovoljna centralizacija bolniške podpore, pod pogojem, če se pravočasno zglasi zadostno število krajevnih društev, ko jih število znaša 500 članov in članic. V ta namen so se do sedaj prijavila sledeča društva: Ime društva. Število članov (ic). Dr. Marije Pomočnice, 17, Jenny Lind, Ark............... 15 Dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa........................... 76 Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio. .................... 45 Dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala......................... 13 Dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn. ........................ 95 Dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111...................... 56 Dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans....................... 46 Dr. Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich .............. 69 Dr. Marije Zdrav. Bol. 94, Sublet, Wyo. .:................ 36 Dr sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.......................81 Dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans.....................26 Dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans....................... 73 Dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111..................... 18 Dr. sv. Antona Pad. 158, Hosteter, Pa.....................29 Dr. sv. Štefana 159, Delagua, Colo....................... 9 Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn................... 26 Zavarovanje vojakov in mornarjev. True translation filed with the Postmaster at Chicago. IIL, on Not. 14. 1817. as required by the Act of Congress, Oct. 6, 1917. Iz Washingona se poroča, da je prejela vlada do 28. okobra 1. 1. 15,178 prošenj za državno zavarovanje v skupni svoti $121,424,000. Število teh prosilcev in skupna zavarovalna svota je primeroma le del celokupne zavarovalnine, katero se bo tekom prih. 10. dni še zdatno povišalo. Skoro vse prošnje so prišle od takozvane "Rainbow" divizije v vajaškem taborišču v Camp MKlte, N. Y. to pa radi tega, ker se je tem vojakom prvim odposlalo prošnje (tiskovine.) Iz teh številk }e posneti, da se bo večina zavarovancev zavarovalo po $10,000, ali za najvišje predpisano svoto. Ameriške vesti. Predsednik Wilson bo določil ceno kruha* Trne translation filed with the Postmaster at Chi™ ,1L. on Not. 14 1»17 « required b, the Act of Congress. Oct. 6. 1917. Washinton, D. 0, 11. novembra. Jutri se bo ukrenilo potrebne korake glede krušnega vprašanja in znižanja cene kruha, ko bo predsednik Wilson izdal potrebno proklamacijo na podlagi katere se bode stavilo vse pekarne pod državno oblastveno dovoljenje (license). To se bo pričelo letos, z 10. decembrom. Peki se bodo mo- 38,000,000 mož pod orožjem. True translation filed with the Postmaster at Chicago. 111., on Not. 14, 1917. as required by the Act of Congress. Oct. 6. 1917. Washington, D. C. — Na podlagi zadnjega računanja vojnega-departmenta je v sedanji vojni najmanj 38,000,000 mož pod orožjem in sicer 27,500,000 na strani zaveznikov in 10,600,000 na strani "kajizerja". Te številke pa ne vsebujejo moštva, katero je pri-deljeno raznim mornaricam; ako bi se še mornarico prištelo, bi se to število povišalo lahko za več milijonov. Proti Nemčiji ki ima 7,000.000 vojakov, Avstriji z 3,000,000, Turčiji z 300.000 in Bulgariji z 300,-000 vojaki se borijo sledeče oborožene sile: Rusija 9,000,000; Francija 6,-000,000; Velika Britanija 5,000,- Skupaj ...................................713 Kakor razvidno se je prijavilo za centralizacijo 16 krajevnih društev s skupnim številom 713 članov in članic. Ker se je s tem doseglo zadostno število članstva, radi tega se bode takoj pričelo z delom in vsemi pripravami, da se bode zamoglo z januarjem me-seccm prihodnjega leta začeti s poslovanjem. Vsa društva, ki nameravajo pristopiti k centralizaciji, se tem potom prosijo, da se prej ko mogoče odločijo in to naznanijo na urad Jednote. Omeniti moram, da je konvenfcija določila, da se v centralizacijo sprejema le društva v celoti. To se pravi, da društvo, ki se želi pridružiti centralizaciji, mora vstppiti z vsemi člani in članicami, ki jih tako društvo ima. Posamezni čls nji ali članice se ne sprejemajo. Ker je pa veliko moških društev, ki imajo v svoji sredi tudi članice, in ker bi mogoče tako .društvo hotelo pristopiti k centralizaciji, toda ne more radi tega, ker se mogoče članice nočejo zavarovati proti bolezni, v takih slučajih naj se poskuša pridobiti zadostno število kandidatinj-članic, ustanovi se lahko nova postaja in članice moškega društva, prestopijo v novo žensko društvo, ki si lahko same regulkajo bolniško podporo in ostalo društveno poslovanje. Isto-tako velja za članice moških društev, ki bi se rade zavarovale za bolniško podporo pri Jednoti, toda člani dotičnega društva se nočejo pridružiti bolniški centralizaciji, zopet tukaj si članice lahko ustanove svoje lastno društvo in tako pristopijo k bolniški centralizaciji. Vspeh in obstanek centralizacije je odvisen edinole od članstva. Večje ko bode članstvo po številu, toliko lofje se bode shajalo. Radi toga ponovno opozarjam vsa ona krajevna društva, ki imajo namen pridružiti se bolniški centralizaciji, naj se priglasijo prej ko mogoče. Z bratskim pozdravom JOS. ZALAR, gl. tajnik. 000; Italija 3,000,000; Japonska 1,400,000; Združene države nad 1,000,000; Kitajska 541,000; Ru-munija 320,000; Srbija 300,000; Belgija 300,000; Grška 300,000; Portugalska 200,000; Črnagora 40,000; Siam 36,000; Kuba 11,000 in Liberia 4000; San Marino in Panama ima tudi bolj majhne čete pod orožjem. -Vojaški eksperti so mnenja, da so to okrogle številke vojaštva sedaj se bojujo^ih sil. Nemčija in Avstrija sta na vse načine skušali prikriti številke, a po skrbnem pre računan j u veščakov se je vseeno dognalo, da znaša njih vojna sila 10,000,000 mož; Nemčija prekaša torej Avstrijo z vojaštvom z več kot nadpolovično večino. Poštno — hranilne vloge ne bodo zasežene po vladi. True translation filed with the Postmaster at Chicago, 111., on Nov. 14, 1917, as required by the *ct of Congress, Oct C, 1917. Vlada v Washingtonn, D. C. je v svojem uradnem razglasu z dne 30. oktobra 1917 pojasnila zadevo glede varnosti vlog, katere imajo inozemci pri poštni hranilnici. .S sledečim podajamo tukaj na prošnjo poštarja iz-Chiica&a, naznanilo A. Mitchell Palmerja, varuha lastnine inozemcev (aliens) s katerim naznanilom se odstranjuje vsak dvom o tem vprašanju: " Kakor se vidi, je nastalo nekako napa»čno tolmačenje z ozi-rom na zakon o prometu s sovražnikom glede položaja državljanov ali podanikov Nemčije ali njenih zaveznic, ki prebivajo v tej deželi. Take oisebe niso vštete pod izraz "sovražnik ali zaveznik sovražnika", kakor se rabi to v zakonu. Vloge pri poštnih hranilnicah Združenih držav, ki pripadajo takim osebam niso podvržene zaplembi (zasegi) po vladi in se torej ne bodo vzele v posest variha lastnine hiozemcev, ali na kak dnuig način dotaknile." Kdor izmed naših rojakov ne-držav^ljanov ima kaj denarja naloženega pri postni hranilnici, je torej lahko zanj brez vse skrbi. Katol. cerkvena statistika. Po najnovejših podatkih in statistiki je dandanes v Združenih državah: troje kardinalov, 11 nadškofov, 97 škofov, 19,572 duhovnikov, 15,163 cerkva, 85 semenišč, kjer se pripravlja za duihov-ski stan 6200 mladeničev; 200 takozvanih "colleges" za dečke, 685 akademij za deklice; 5,588 cerkvenih občin ali fara ima svoje šole ki so veljale okrog 110 milijonov dolarjev in kamor zahaja 1,497,949 katoliških otrok. Stroški za vzdržavanje teh farnih šol znašajo na leto okrog 17 milijonov dolarjev. V Združenih državah je dalje 283 katol. sirotniš-nic z 48,089 otroci in 112 zavetišč za onemogle in stare ljudi. Drzen beg iz kaznilnice. Jeffersonville, Ind. — 12. nov. Včeraj je pobegnil na zelo prebrisan način iz tukajšnje državne kaznilnice zloglasni in v do- smrtno ječo obsojeni Edward M. Wall. Ko je nek prijatelj s svojim avtomobilom obiskal ravnatelja te kaznilnice, se je Wall neopaženo skril pod avtomobil nakar ga je ječarjev prijatelj nevedoma odpeljal na prosto. Ko sta dospela na nefc samoten kraj, je ubegli kaznjenec skočil pred lastnika avtomobila, ga premagal in se tako varno odpeljal naprej. O tem drznem činu je bila policija bližnjih mest in naselbin obveščena in ulpati je, da bodo Walla kmalu izsledili. V znamenju patrijotizma. Ravnatelji Metropolitan operne družbe v New Yorku so nedavno sklenili, da se letošnjo sezono ne bo pelo v tem mestu nobene nemške opere. Vsled tega se tudi ni za tekočo sezono engažiralo nobenega nemškega, avstrijskega in ogrskega opernega pevca, ali pevke. ji in socialni revolucijonarji. Ostale stranke so izstopile iz delavskega in vojaškega kongresa. Minister Bibenko je po poklicu mornar iz Kronštata, Šlapnikov je pa poklicu delavec. Inozemske vesli. Revolucija na Ruskem. True translation Med with the Postmaster at Chicago. 111., on Not. 14, 1917, as required by the Act of Congresa, Oct. 6, 1917. London, Anglija, 8. nov. — Včeraj so nasprotniki sedanje začasne ruske vlade — po večini maksi-malisti — pričeli z veliko revolucijo na Ruskem. Takoj ob izbruhu zopetne revolucije je bil odstavljen in aretiran bivši ministrski predsednik Kerenskij; zaeno s Kerenskijem je odstopil tudi ves njegov kabinet. Vojaški revolucijonarni in delavski svet je označil v svoji pro-klamaciji sledeče zahteve: 1) Sklenitev takojšnega 3 mesečnega premirja; med tem časom naj se izvoli delegate vseh narodov (ne diplomatov), ki naj bi rešili mirovni vprašanje. 2) Državno ozemlje naj se takoj razdeli med kmete. 3) Vojaškemu in delavskemu svetu naj se izroči popolno moč in avtoriteto. 4) Skliče naj se skupaj konstitucijonalni narodni svet. Petrograd, Rusija, U. nov. — Revolucijonarni odbor, kateremu stoji na strani tudi vojaštvo, je prevzel vse vladne urade v Moskvi. Tako se poroča semkaj po ameriškemu konzulu tega mesta. Položaj v Moskvi je navzlic temu miren. London, Anglija, 9. nov. — Tukajšnjemu listu "Exchange Telegraph" se iz Petrograda poroča, da je petrograški * mestni svet skupno z zastopniki delavcev, vojaštva in minimalistov sklenil, da ne bo na noben način pripoznal vlade in nadmoči boljševikov. — Zaeno se tudi semkaj poroča, da je Kerensky, bivši ministrski predsednik zbežal iz Petr^gradu ter da namerava s svojo armado udreti proti Petrogradu in zadušiti revolucijo. Petrograd, Rusija, 10. nov. — Vseruski kongres delavskih in vojaških delegatov je danes sestavil začasno vlado, ozir. ministrstvo, nakar se je kongres odgo-dilo. Ministrskim predsednikom je bil izvoljen vodja bolševikov Nikolaj Lenine, zunanjim ministrom je bil pa izvoljen Leon Ttrotzky. Ostali člani Leninovega kabineta so za: notranje zadeve M. Rikov, finance Svorcov; poljedelstvo Miljutin; delo Slapnikov; vojni in mornarski odsek: Ovsianikov, Kri-lenko in Bibenko; trgovino No-gin; izobrazbo Lunakarsky; pravosodje Opokov; dobavo Teodoro-vič; za pošto in brzojav Avilov; za komunikacijo Riazanov in ministrom za narodne zadeve je bil izvoljen Djugašovil. Vsi člani sedanjega ruskega vladnega kabineta so pristaši boljševikov, katere podpirajo levičar- Benetke v nevarnosti. translation filed with the Postmaster at Chicago, III, on Not. 14. 1917. aa required by the Act of Congreaa. Oct. «. 1»17. London, Anglija, 12. novembra. Vsled preteče nevarnosti pred sovražnikom je pričelo civilno prebivalstvo Benetk mesto zapuščati. Nemci so sedaj že pretrgali električno centralno napeljavo, vodopadu Cellini, iztočno od reke Livenza, odkoder so dobivale Benetke razsvetljavo; vsled tega so Benetke brez električne luči. Iz Berlina se dalje poroča, da je italijanska vlada ukazala prenesti vse zgodovinske dragocenosti iz Benetk v neko drugo južno mesto iz strahu pred vpadom Nemcev in Avstrijcev. Zaeno se poroča, da so Nemci in Avstrijci zopet zajeli 10,000 Italijanov blizu reke Livenza, katero bodo kmalu prekoračili, Italijani se ne morejo nikakor ustavljati sovražnim vpadom ob reki Piave. Naslednik generala Cadorna. London, Anglija, 9. nov. — Te dni se je vršila v Rimu posebna konferenca vojne komisije zastopnikov zaveznikov in med laškim kraljem. Na tej konferenci se je določilo posebni vojni odsek. Vrhovno poveljništvo italijanske armade se je poverilo francoskemu generalu Diaz-u, ki je postaf torej naslednik generala Cadorne. Iz Pariza se dalje poroča, da bode prideljen vrhovnemu poveljstvu na laški fronti tudi francoski general Fich; med tem ko bo zapovedoval francoskim četam v Italiji general Fayolle. Izgube Italijanov. Nemci zatrjujejo, da je bilo v zadnji laški ofenzivi ubitih in ranjenih najmanj 500.000 Italijanov in okrog 260.000 odvedenih v vojno ujetništvo; zaeno so si Nemci in Avstrijci prisvojili že 2100 štirjaških milj italijanskega ozemlja in so zaplenili okrog 2000 sovražnih topov. Zavezniki hitijo Italijanom na pomoč. Vsled velikega poraza Italijanov je sklenila Anglija in Francija poslati Italiji svojo pomoč. Številne vojaške čete, mnogo topov in vojnega materijala se bliža proti ogroženi italijanski fronti. Kje ravno se bodo zoprstavili zavezniki sovražnikoma v bran je še tajno; pričakuje se pa, da se bo vršila odločilna bitka ob reki Adiži. Ob tej reki se pričakuje največje bitke v svetovni zgodovini. Število armade Nemcev in Avstrijcev bo znašalo okrog 1,500,000 mož; laška armada s pomočjo zavezniške armade bo pa znašala 2,500,000 mož. Prodiranje sovražnika ustavljeno. Italijanski glavni vojni stan. Severna Italija. — Nakane sovražnikov, da bi od vseh strani obkolili glavno italijansko armado, so se izjalovile na severni in na iztočni italijanski fronti. Pred vsem se je uspešno ustavilo prodiranje sovražnika na levem krilu. Italijani so se sedaj zoperstavili nasprotnikom ob reki Piave, kjer se vršijo veliki topovski dvoboji. Italijani so se utrdili na zapad-nem bregu reke Piave, med tem ko skušajo Nemci in Avstrijci svojo bojno črto raztegniti z nasprotne strani. Veliko ovire med obema frontama dela sedaj reka Piave, ki je izstopila vsled deževja iz svoje struge in poplavila bližnje ozemlje. Avstrijci streljajo svojimi 5 palčniini topovi; med tem ko jim odgovarja tudi italijanska artilerija z Velikimi angleškimi topovi. NAZNANILO društva sr. Jožefa, Hot. 2 K. 8. K. J. Joliet, HI. Ker je en Član našega društva umrl v Pennsylvaniji, to je v oddaljenem kraju, našemu društvu ni bilo mogoče udeležiti se pogreba. Zatorej po pravilih našega društva stran 10 točka 9 plačajo vsi člani našega društva 25e (pet in dvajset e.) v društveno blagajno za pokritje pogrebnih stroškov. Ta posebna društvena naklada se mora plačati drugi me sec, to je meseca decembra 1917. Z bratskim pozdravom John Vidmar, tajnik. NAZNANILO. bin, da nas obiščejo; saj to je na slovenska cerkev v peoriški škofiji; zdaj imate priložnost pokazati, da vam je pri srcu svetinja katoliške vere, in s tem pomagate dobri stvari in samLsebi. Torej na svidenje Vam kliče za ve-selični odbor: John Prašon, tajnik veseličnega odbora. NAZNANILO. Društvo Sv. Družine štev. 5 K S. K, J. La Salle, 111. je sklenilo na oktobrski seji, da se vsa ostala katoliška društva povabi, da se skupno dogovorijo zaradi veselice katero priredimo na 29. novembra, ali na Zahvalni dan. Odbor vseh katol. društev je sklenil, da se veselica prične dne 29. dopoldne in se konča v soboto dne 1. dec. opolnoči. Omenjena veselica se vrši v Math. Kumpovih prostorih; nje čisti dobiček je namenjen naši novi slovenski cerkvi sv. Roka. Ker naša nova cerkev rase iz tal in bo kmalo pod streho, mora biti tudi naša skrb, da te kaj v ta namen stori, ker stroški so velikanski. Torej Vas, vse zavedne katoliške rojake vljudno vabimo, da nas obiščete na 3 dnevni veselici na kateri bode dosti poštenega razvedrila. Predvsem •pa vabimo rojake iz De Pue, iz Oglesby in drugih bližnjih nasel- Društvo Vitezi sv. Martina št. 75 K. S. K. J. La Salle, 111. s tem uradno naznanja in opozarja vse svoje člane, da se naj zanesljivo udeležijo redne mesečne seje dne 18. novembra t. 1. Na tej seji se bomo pogovorili zaradi bolniške centralizacije in na dnevni red pride se več drugih važnih točk. Kateri član se torej ne bo udeležil te seje, naj si sam zagovarja svojo zanikakrnost ali malomarnost napram društvu. « Bratski pozdrav vsem članom. Math. Urbanija, taj. NAZNANILO. \ Iz urada društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Barberton, Ohio. Ker je lastnik dvorane, kjer je imelo naše društvo dosedaj svoje zborovanje oddal prostor v druge namene, smo se primorani preseliti. Ker se pa leto že bliža h koncu, bode imelo naše društvo za to leto sejo v dvorani Alberta War-minsky na Center St. Člani imenovanega društva naj blagovolijo torej to vpoštevati. Z bratskim pozdravom Josip I^kšan, tajnik. Chisholm, Minn. Cenjeni sobrat urednik: — Društvo sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn, je imelo blago-slovljenje in razvitje svoje nove zastave dne 21. oktobra t. 1. Ta dan je bil najslavnejši dan v zgodovini našega društva in članice se ga bomo spominjale še mnogo let. K večjem uspehu te slavnosti so nam pripomogla tudi tuk. sobrat-ska društva in sicer: Dr. Srca Jezusovega in društvo Friderik Baraga, kojima se na tem mestu prav lepo zahvaljujem. V imenu celega našega društva se zahvalju- jem tudi botrom in botram zastave in sicer Mr. Frank Gouže in Mrs. Katarini Gouže; Mr. Math Pluth in Mrs. Frances Pluth. K sklepu se zahvaljujem tudi našemu čast. župniku Rev. Schiffrer-ju za tako lep nagovor povodom razvitja zastave, članicam našega društva pa kličem, da bi se držale prelepega gesla: V slogi je pioč! — Zatorej delujmo složno in potrudimo se, da pridobimo kaj novih članic, da bo naše društvo še bolj napredovalo in rastlo! S pozdravom Frances Koshmrl, tajnica, svojega nja in ljubeči do sv. Krigtusa in njegove sv. Cerkve. To društvo je gotovo v ponos naši fari sv. Cirila in Metoda. Lepo število za prvo pot 22 mož in fantov. Čast vam neustrašeni možje, ki se ne ozirate na napade in nasprotovanja naših sovražnikov sv. vere; saj nas je Gospod blagoslovil in utrdil v stanovitnosti dne 28. okt. na dan skupnega sv. obhajila. O dan Gospodov, koliko ljubezni do nas in milosti smo prejeli pri slovesnem sprejemu v to društvo. Blagor se duši, ki je ohranila svete nauke blagega misijonarja. In da rečem, ko bi bil trd kot skala, moral se je omehčati; in tudi ko bi bil največji grešnik in bi slišal pridigo Rev. Zakrajška — moral bi svojo desnico položiti na prsa: "Grešil sem proti vsem kar je Tvojega o Gospod." — Naslednji dan, dne 30. okt. čul sem kako so se žene pogovarjale: Zares lepe besede blagega da^ ki jih je polagal na naša srca. Žalostno ali žal pa/ da niso slišali teh besed tudi oni in one, ki so omahljivi v veri in se bližajo že odpadu. Po nekem možu sem slišal be-i sede in opomin učiteljice večerne šole, ki se je isti teden takole izrazila: "Kaj pa v četrtek? Ali hočemo imeti šolo, ker je vaš praznik Vseh svetnikov?" In nekatere slovenske žene so ji rekle: Kakšen praznik, saj to ni nič? — Tako spoštovanje do Cerkve in praznikov dela celo sramoto pri drugorodcih. Tudi jaz sem hodil 1. 1916 dva meseca v večerno šolo, kjer so bili skoro sami judje in na njih praznik ni bilo nobenega v šolo; naše ženstvo pa pravi: "To ni nič." — To ni lepo in prav. Ko bi o tem vedeli vaši, morda že pokojni stariši, bi se vas sramovali zakaj, ker bila vam je dana prilika za preložitev večernega poduka isti dan, pa tega niste hotele storiti. Te besede sem napisal vsled te-s ga, ker "tak slučaj ne dela pri dru-govercih lep izgled; ti pravijo; katoliški praznik imate, pa se ga nočete držati. — Le poglejte Nemce, Angleže in druge narodnosti, kako hodijo tudi ob praznikih v cerkev! Kako je pa z nami? £dra^ mimo se in ostanimo v resnici ka toličani, kakor se imenujemo. S pozdravom Frank Mikolič. Prizor slavnosti Žensk. podp. društva sv. Ane št. 156 K. S. K. J. v Chisholm, Minn., povodom razvitja svoje zastave dne 21. oktobra 1917. White Pine, Mich. Cenj. sobrat urednik! Ker se ni še nihče oglasil iz naše tukajšnje naselbine, zato prosim, da mi dovolite mal kotiček za ta moj prvi skromni dopis. Sicer nimam nič posebnega poročati, samo toliko da veste kako smo čitatelji tega lista in člani naše Jelnote vsepovsod razkropljeni. Žal, da smo tako oddaljeni od sedeža našega društva, da se ne moremo udeleževati mesečnih sej in drugih društvenih prireditev. Pa kaj hočemo. Mora že tako biti, ker vsi ne moremo v eni naselbini živeti; vsakdo mora iti tja, kjer mu boljše kaže, da se preživi. Prav rad bi še enkrat obiskal znano zapadno naselbino in društvo, .h kateremu spadam, to je dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., da bi na ta način pozdravil vse svoje nekdanje prijatelje in sobrate. Tudi bi rad deloval z njimi za napredek društva in naše dične K. S. K J. Žal res, da se dobi še dosti naših rojakoV, katerim so podp. društva zadnja briga. Nič se ne zmenijo za ritev podpore in zavaroval-da imajo vsega dovolj do jutri. Prav nič no- čejo premisliti, da nesreča nikdar ne počiva. Zatorej mora biti človek za vsak slučag nesreče vedno pripravljen, da ne bedo imeli drugi z nami nepotrebnih poslov in morda se kaKe kolekte za pogrebne stroške. Preskrbimo se zato tedaj, ali sedaj, ko imamo lepo priložnost. Delavske razmere so tukaj še precej povoljne in tudi zaslužek še ni preslab; pa vkljub vsemu ne moremo dosti finančno napredovati, ker nam vzame vse sproti velika draginja. Naj zadostujejo te vrstice za danes pa zopet drugič kaj več. K sklepu pozdravljam vse cenj. sobrate in sestre K. S. K. J. posebno pa še sobrate društva sv. Jožefa št. 7. v Pueblo, Colo. Anton Zugel. v Sheboygan, Wis. Dan 29. oktobra t. 1. nam bo o-stal v prijetnem spominu, ko se je mudil v naši naselbini Rev. Kazimir Zakrajšek iz New Yorka. Označeni gospod je prišel semkaj kot dobri dušni pastir, da ustanovi tudi v naši naselbini pomembno društvo Najsvet. Imena. Ta dan se je pokazalo,, da živijo * v e; ob 5:30 večerja, potem smo pa prosti do 10:30 ko moramo biti vsi v postelji. Prosti čas, kojega imamo dovolj porabimo za Čitanje, pisanje in razne druge zabave, ki jih nam dajejo tukajšnji prostori, namreč v dvoranah Kolumbovih Vitezov (K. of C.), ki so bile te dni dve dograjene in so pod vodstvom katoliških duhovnikov; imamo tudi na razpolago 4 dvbrane Y. M. C. A. V teh dvoranah dobimo vsakovrstno lepo čtivo, seveda angleško. Kar se tiče verskih zadev, smo dobro preskrbljeni; tukaj so za Stalno 4 vojaški duhovniki; ob nedeljah pa pridejo pomagat še oddaljeni, tako da imamo vsako nedeljo 6 sv. maš. In da so tuk. fantje ali vojaki tudi praktični katoličani je dokaz, ker je dvorana Kolumbovih Vitezov pri vsaki sv. maši napolnjena do zadnjega kotička. Obiskovalcev pride semkaj vsako nedeljo dovolj in tudi naši prijatelji nas večkrat obiščejo, za kar smo jako veseli; samo kadar začnejo pripovedati od dobre letošnje rujne kapljice — katere imajo dosti — se malo na kislo držimo z zavidanjem; pa kaj hočemo, bomo pa zamujeno že pozneje popravili. H koncu pozdravljam vse članstvo naše dične Jednote širom Amerike, posebno pa člane dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio. Frank Hochevar, 21st Co. 6 Tr. Bat. Camp Sherman, Ohio. NAŠA SOSEDA. Velikomestna črtica. Slučaj je ravno nanesel, da smo stanovali leta 190. z zakonsko dvojico Murphy v eni in isti hiši mesta Jersey City. Daleč na okoli bi bilo potreba iskati sličnega babilonskega stolpa, da bi se lahko meril z našo hišo, ki je bila last neke amerikanske udove. Nič manj kot šest različnih narodnosti nas je bivalo skupaj pod eno in isto streho in sicer: Slovenci, Nemci, Italijani, Švedi, Finci in Angleži. Tudi najbolj veščemu profesorju jezikoslovja bi bilo težko delati obiske pri teh družinah, kajti dosedaj ga menda še ni mojstra, ki bi govoril per-fektno vsqh teh šest jezikov skupaj. Da pa preidem k stvari, moram najpreje predstaviti čitateljem naša dva soseda, zakonsko dvojico Murphy, katera je stanovala nasproti naše sobe. Bila sta Mr. in Mrs. Murphy oba v najlepših letih, oba brez otrok. Mož John \ star 26 let, njegova boljša polovica Helena pa 24 let. Njuna najlepša čednost je bila, da sta se bala dela kakor vrag križa; živela sta oba brezbrižno in brezskrbno kar tja v en dan, samo da so jima poteklli tedni in meseci. Sladkosti zakonskega stanu sta vživala do tedaj že približno dve leti. Kako ravno sta se vzela, mi ni znano, le toliko vem, da sta kupila vse pohištvo pri judu na kredo, ker ju je hodil poslovodja vedno tir jat. Kadar jima je že predla trda za denar, je šla gospa Lena v bližnjo tovarno konzerv delat po en dan ali dva dni v tednu, mož je pa pomagal v skladišču na železnici. Tako se je večkrat pripetilo, da sta prinesla v soboto domov oba skupaj kake $3 ali $4, to je bilo komaj za stanovanje in najbolj potrebno hrano in kinogledališče. Če sta bila morda oba utrujena vsled prenapornega dela, sta ostala naslednji dan doma, pa sta se gledala drug drugega za kratko-časje. V resnici lepo gospo Leno Murphy je trla pa še neka druga nadloga. Vsak dan je morala imeti 10c za kino-gledališče bodisi že petek ali svetek, in če je pri tem tudi trpela lakoto. Če ni imela niklja na razpolago, si ga je od kake stranke izposodila. Dosti ji je pri tem pomagala tudi zastavljalnica kajti na spomlad je romala takoj njena zimska obleka in kožuhovina v bližnjo zastav-ljanico; na zimo je pa nesla naša soseda tja kaj drugega za povečanje ročne blagajne. Najrajše sta tičala oba doma in gledala skozi okno v razkošni svet. Ako sta imela oba slučajno raztrgane črevlje, sta šla šele na večer v gledališče. Grocer, mesar in pek ju je poznal tako dobro, kakor slab denar, radi tega nista dobila nikjer niti za cent več na upanje. Večkrat se je pripetilo, da je zmanjkalo v Murphijevi kuhinji slučajno ravno soli, čebule, Jveplenk, kakega jajca itd. Vse to sta dobivala nekaj časa na posodo od dobrosrčnih sosedov, pa ta slučajna pomanjkanja so se javila kasneje kar zaporedoma, ali toliko časa ,dokler se jima ni odreklo kredita pri čebuli, soli itd. Zares prava umetnost živeti, brez cvenka jn dela v velikem mestu! In to sta umela naša soseda, kaj dobro! Dokler sta imela še kak del pohištva, je še šlo; pa sčasoma sta zastavila ter razprodala že vse stole, mizo, kuhinjsko orodje itd. tako da jima jo pre-ostajala le še velika železnata postelj. Prav zanimiva je bila pojedina, katera sta pripravila naša soseda neko nedeljo. Mr. Murphy je ujel namreč na nekem dvorišču starega petelina, katerega je v drvarnici zadavil. Da se praznuje ta vesel dogodek v družini v širšem krogu, sta povabila nekaj svojih sorodnikov na opulentno kosilo. Vrag naj pa vzame vsevedno hišnico, ki je naznanila tatvino policiji. — Ravno ko se je visoka gospa najbolj zabavala in gostila pri pečenem petelinu, je vstopil k Murphijevim detektiv in našel še "corpus delikti" na mizi. Po dolgem obotavljanju se je zatem potlačilo stvar s tem, da je moral plačati Mr. Murphy $1.25 za ukradenega petelina in domovina je bila rešena. — Slavni gostje so si v spomin petelinove pojedine še konečno skočili v lase, da je vam bil v kuhinji naše sosede pravcati krik. Bilo je nekaj mesecev zatem ko sem prišel ravno neko soboto z dela domov. Čudno se mi je zdelo, da je stal pred našo hišo že tako pozno voz italijanskega stari-narja. Na svoje veliko začudenje sem končno le spoznal, da je prodala Mrs. Murphy zadnji kos svojega pohištva— staro železno postelj baje za 25c samo radi tega, da je šla lahko s tem denarjem 5krat v kino-gledališče. — Mrs. Murphy in Mr. Murphy sta pa živela zatem brez postelje; zadovoljila sta se s staro žimnico na tleh sredi do cela izpraznjene sobe. — — l. Z. SV. MISIJON V KANSAS CITY,, KANS. S tem želim naznaniti našim ljubim Slovencem v Kansas City in okolici, da je naša župnija sv. Družine tako srečna, da bo imela rv. misijon, katerega bo vodil Rev. Fr. J. Ažbe, slo^nski župnik iz Waukegan, 111. Ta gospod je znan med Slovenci v Ameriki kot izvrsten govornik in pridigar in pri zadnji konvenciji K. S. K. J. je bil tudi izvoljen kot duhovni vodja te dične organizacije. Za ta naš misijon je najet še drugi slovenski duhovnik, ki bo pomagal temu čast. g. misijonarju pri spovedanju i. t. d. Sv. misijon se prične v ponedeljek, dne 29. novembra t. 1. zjutr. ob 9. un s sv. mašo in se slovesno zaključi dne 2. decembra (na nedeljo) zvečer; trajal bo tedaj ves teden. Bolj podroben vspored sv. misijona bom še pozneje objavil. Rev. Ino Perše, župnik. Pisma naših članov vojakov. Camp Sherman, Ohio. Cenj. sobrat urednik! Dovolite mi nekoliko prostora za mali dopis iz našega novega doma, t. j. vojaško taborišče v Camp Sherman, Ohio. Tukaj nas je precejšnje število slovenskih fantov od vseh strani države Ohio; smo pa po raznih barakah jako razstreseni, da se le malokedaj snidemo. Življenje tukaj ni preslabo; hrano imamo izvrstno in dovolj, poslopja so velika in zračna, tako da smo popolnoma zadovoljni imeti strica Sama za gospodarja. — Vreme je tu tudi spremeljivo, včasih je lepo, včasih sneg, ali pa dež.. Vstanemo ob tri četrt na 6. uro zjutraj. Oh 6ih je klicanje imen. Zajtrek imamo ob 6:15; čiščenje in pospravljanje okoli barak ob 7. uri; od 7:45 do 11:15 vežbanje; ob 12. uri kosilo; od 1:15 do 4:15 HratsKim društtiom \ naznani e. Cenjenim bratskim društvom, kakor tudi vsem cenjenim rojakom, trgovcem in vsem, ki potrebujejo tiskovine kot: pisalni pisemski papir, koverte, naznanila, vabila, programe, letake, društvena in jednotina pravila in sploh vse tiskovine, se Slovenska Unljska Tiskarna Združeni Tiskarji v Clevelandu najuljudneje priporoča za izvršitev omenjenih tiskovin. Naša tiskarna je strogo unijska, domače slovensko podjetje. Vsa dela izvršena v naši tiskarni so J amčena ne samo kakavost, točnost, temveč tudi za artistično dovršenost. Cene so po kakavosti dela in papirja najnižje. Veliki stenski koledarji Poleg navadnih tiskovin izvršujemo tudi VELIKE STENSKE KOLEDARJE. Za to se cenj. slovenskim trgovcem priporočamo, da naroče pri nas stenske koledarje za leto 1918. Delo lično. Izdelujemo v dveh ali več barvah. Tistim, ki bi hoteli imeti razglednice s svojimi domovi, hišami, zastavamf itd. naredimo iste po zmerni ceni. Rojakom v Clevelandu in okolici naznanjamo, da smo ustanovili tudi * Informacijski urad kjer dobe rojaki vsa potrebna pojasnila glede sodnijskih in drugih stvari. Kadar potrebujete tolmača, pridite k nam in postrežem bodete dobro. Vsem Slovencem v Združenih državah se toplo priporočamo za razne tiskovine. DVANAJST LETNA izkušnja, popolna IZVEDBA in ZNANOST točne in okusne KOMPOZICIJE, je najboljše jamstvo, da bodo tiskovine izdelane v najnovejšem slogu. \ Za vsestransko naklonjenost se toplo priporočamo ■'■ . ■ '. j. ■ -i r Združeni Tiskarji 6313 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. (Nadaljevanje.) Hranil in skrbel za svojo druži-no pa naj bi ne samo reVež, temveč tudi bogatin. Bogatin se mora svojega bogastva posluževati^ kakor bi se ga ne posluževal (sr. Pavel L Korinč. 7, 31), to je: ne sme svojega bogastva zlorabiti v uživanju, temveč rabiti le toliko, kolikor ne prekosi mere osebne zadovoljnosti in varčnosti. Z obilnostjo naj bi bil svojemu bližnjemu v podporo. To je njegova dolžnost in to zahteva socijalna pravičnost. K temu ga ne more siliti postava, silila naj bi ga pa verska dolžnost. S tem so postavljene meje vsakemu razkošnemu uživanju. Žal, da v življenju ni tako, vsaj mnogokje ne, a tako bi moralo biti; in marsikaj se bo pri nižjih in višjih stanovih obrnilo na boljše, če bodo prišli do spoznanja, da je človeku sveta dolžnost hraniti in prav obračati vsako premoženje. celo sili k . Beseda prostost je marsičem prava ironija! tercmu poštenjaku krvari srce, ker mu nastavijo nož na prsi; 1. Hrani, da boš kaj imeli Ne išči brez mere i Na svetu blaga; Le česar je treba, To Bog naj ti da. Fr. Levstik. Čemu naj torej hranimo? Hra niti moramo zlasti zato, ker nas more le pametna varčnost dovesti do blagostanja, premoženja. Benjamin Franklin imenuje vsakega zapel ji vca, ki drugače govori. In mož ima prav. Pregovor pravi: "Hrani in boš imel", io I- Zupan poje: Bil čiček premožen, Zdaj vinarja ni, Bil delavec ubožen, Zdaj v zlatih tiči. Tisočero ljudi bi rado kaj imelo, a sami nočejo k temu ničesar storiti. Menijo, da jim bodo pečeni golobi sami ob sebi leteli v usta, ali k večjemu iščejo srečo v nespametni loteriji; drugi pričakujejo tudi kako dedščino, ali da najdejo zakopan zaklad. Pa le e-na pot vodi gotovo do blagosta- deia, ker si v zdravih dneh mislil nanjo. Narobe pa te mora vsaka potrata in zapravljanje spraviti ob premoženje in srečo. O zapravljivih kmetih pravi Slomšek: — "Kmetov pre vzeti ja je prave sreče podrtija". To pa velja o vsakem stanu. Nek knez najde veselega, pridnega kmeta na njivi in se začne ž njim pogovarjati Po daljšem pogovoru zve, da njiva ni kmetova lastnina, temveč, da dela na nji kot dninar za 30 vinarjev na dan. Knez, kateri je za svoje vladanje seveda več potreboval, v naglici ni mogel izračuniti, kako bi bilo mogoče, s tako malim zaslužkom izhajati in biti pri tem še dobre volje, ter se je silno čudil temu možu. A pridni mož mu odgovori Napačno bi bilo, ko bi toliko porabil. Ena tretjina mora zadostovati za me, z eno tretjino plačujem svoje dolgove in drugo tretjino nalagam za prihodnje dni". To je bila knezu nova uganka. Veseli delavec pa nadaljuje: "Moj za-L"^ Z "T™ cItiSaIt a^L „____' 'zgodovina. Narodna zavest nja, to je .pot p^metije, varčnosti. Ar\-a-ti in človek je bebast. V prirodi je mnogo rastlin in živali, ki jih imenujemo škodljive, (in so za bližnji namen res škodljive), toda za celoto stvarstva so umerjene. Priroda žrtvuje nižje, manj vredne smotre, da doseže z njimi višje. Uprav navidezni nered še najlepše odkriva, veličastno eno-O stvarstva. Ako pa ne moremo razumeti višjega smotra v katerem nere du, se moramo ukloniti višjemu umu. Še v delavnici človeka umetni-se neveden človek ne drzne nost. V meri pa, v kateri raste njegova odvisnost od drugih, raste tudi med kmeti neznačajnost, nezanesljivost. Kjer so prej kmetije bile trdnjave, ob katerih je zaman pljuskalo valovje verskega nasprotstva in narodne mlač-nosti, tam vlada vsled odvisnosti, v katero je zabredel kmet, verska brezbrižnost, narodna mlačnost, da, izdajstvo do lastnega rodu! In enako se godi tudi pri drugih stanovih, kakor uči vsakdanja izkušnja. Dragi prijatelj, bodi torej varčen, hrani in prizadevaj si, da stojiš na svojih nogah; razen drugih ugodnosti ti bo ravno pametna varčnost najbolj pripomogla, da postaneš in ostaneš čist, neizprosen, jeklen značaj, ki najbolj diči in kinča moža in ženo. Tudi o tebi naj veljajo besede pe- Dlan nam krepka v d^r je dana, Srce blago dar nam drag, To le znači ti Slovana, Da je vedno jak in blag! S. Gregorčič. (Dalje prihodnjič.) Jadikujejo nad trpljenjem živali, pa jim ne privoščijo, da se pri prvi oslabelosti na hiter način rešijo daljnih bolečin; krepka žival zadaje oslabeli naglo smrt in jo pospravi z zemlje, da ne razširja gnilobe. Brez te uravnave bi bilo polno živali nadložnih, še več pa v smradu gnijočih, slednjič bi vse poginilo. Živali pripisujejo taki ljudje pamet in človeške bolečine, da se nad njimi zgražajo; ko pa vidijo trpljenje človekovo, ki je zares pravo trpljenje zavoljo zavesti, pa spet taje neumrljivo dušo, da ne bi videli prave vrednosti. Bolečina živalska ni človeška bolečina. Človeška, bolečina pa ima višji namen, človeku krepiti voljo, odvračati ga od nenravnosti, trgati srce od stvari in ga povzdigovati k Stvarniku. Potres, ki v hipu poruši stanovanja in pokoplje ljudi, ni nered, temveč resen klic: Bodite pripravljeni. Če tisočim okrajša časno življenje, pa stotisoče drugih ljudi reši večne propasti. In greh, krivica, upor — ali ne zaslužijo kazni? čista duša ne vidi nereda, temveč veličasten red, ubrano soglasje, žarno lepoto! BIVA TOREJ JZVUNSVETNI UM, BOG. mnogolične stalne sile včasi prov- zroče ako neskladnost. Toda vse take neskladnosti kažejo istota- ko božjo modrost, ki dopušča le take nesreče, katere se dado obrniti v korist višjega smotra. Božji um torej mora obsegati vso prirodo, vse lastnosti, vse vse razmere neštetih delcev od njih početka skozi neizrekljive milijone let do danes in v prihodnosti. Mi se čudimo že urarju, če spravi na mali prostor v uri razne mehanizme. Ustroja male čebelice več ne domunmo; lc čudimo se, kako mora biti v malem telescu urejeno, da se vede žuželka brez lastne pameti po visokih računih in raznih vedah. Kolika modrost je šele potrebna za harmonijo vseh svetov v vseh vekih! Hvaležni sni o torej vsem nara-4 voslovnim vedam, da nam z razlaganjem stalnih zakonov v prirodi tako lepo pomagajo slaviti .večni božji um. Razmerje do sveta. Toda odrekli bi se pameti, ako bi iz omejenih skušenj sklepali, da je zavoljo stalnih zakonov božja moč o-mejeno gospodarstvo nad stvarmi. Stalnih zakonov je sicer v prirodi treba, da spoznavamo v njih božjo modrost; treba, da se človeška volja klanja Večnemu in Nespremenljivemu, čigar odsev gleda v prirodi. Toda, ako On, ki je v večni i-deji zamfclil za nas ustvarjene zakone, hoče razen stvarstva pokazati nam tudi sebe ter nas uči To je neogibna posledica iz ja- ti svojih zapovedi, je najprimer-snih resnic. Preglej še enkrat te- neic. „ meljne kamene vsega dokaza; njih trdnost je večna, in poseben tea obsojati umetnika zavoljo stvari, caterih v svoji nevednosti ne razume. Ako bi krmet obsojal urar-ja, v čigar delavnici vidi polno malega orodja, s katerim se nc da ne kopati, ne orati, ne gnoj kida- znak božje dobrote imajo pa sebi, da jih lahko spozna vsako srce, ki hoče ljubiti'svojega Stvarnika. Priroda deluje umno. — Umnega dela ni brez umnega bitja. — Priroda sama nima uma, ki bi jo vodil. — Vsi poskusi, bežati pred jasno resnico, so nespametni. — — Biva torej izvun sveta umno bije. Izvensvetno umno bitje je Bog Da je eden, je priča enoviti red in soglasje. Da je neomejeni Stvarnik in ne kako ustvarjeno bitje tega razvoj teleologičnega dokaza ni poudarjal, a tudi ni bilo potrebno. Zakaj v srce nam je vsajena živa zavest, da je oni, ki ima v oblasti vso prirodo, edini naa gospodar; priprostemu razumu niti na misel ne pride vprašati še za višjega gospoda; imamo torej tako duševno naravo, da se moramo njemu, ki ga spoznamo iz prirode, u-kloniti kot najvišjemu gospodu; imamo torej tako duševno naravo, da se moramo njemu, ki ga spoznamo iz prirode, ukloniti kot najvišjemu bitju. A ni težko pokazati, da umni voditelj sveta ne more biti drugi kakor Stvarnik sam, torej Bog. Svet je namreč urejen po bistvenih lastnostih posameznih stvari; torej je oni um, ki je zamislil načrt prihodnjega sveta in hotel voditi stvari po svoji zamisli, moral dati stvarem ravno prave bistvene lastnosti. Kdor pa je dal vtarem bistvene lastnosti, je dal stvarem tudi bistvo; to je: on jih je ustvaril. Ena ter ista bitnost je, po kateri stvari bivajo in bivajo urejene; on, ki jih je uredil, jim je torej dal, da bivajo, to je: on jih je ustvaril. On, ki svet vodi, mora imeti v neje, da seže izredno v prirodo tudi z novo močjo stvariteljne roke — s čudeži, da pokaže, kdo je Gospod, in kdo je v vesoljstvu. Bolj, kot besede sred najmečje, Prija tolažba nam ta, Ako nas kdo za trpine večje, Kot smo v resnici, im&. ti, bi ga imenovali bedaka. Torej oblasti sile in zakone, po katerih človek ne sodi človeka. Ali v de- ves SVet k enotnemu soglas-avnici večnega mojstra, 'ki ure- ju. sjie jn zakoni pa izvirajo iz juje neizmerno svetovje, pa sme vsak človek soditi umetnika, kadar ne ume njegovih del? Odkod je titanska drznost, govoriti o neredu v delavnici božji ? — So ljudje, ki so zlorabili najlepšo popolnost: svojo prosto voljo; stvari so ljubili bolj kakor Stvarnika. V njihovi duši je torej nered, v delavnici božji. Kakor krivo ali razbito zrcalo ne more kazati lepe slike, tako ljudje, ki se odtrgajo od ljubezni božje, ne morejo več videti lepote in soglasja na svetu. Taki grajajo naravo, zakaj ne skrbi, da bi vsak cvet obrodil sad, sami pa trgajo cvetje in si zaljšajo domove. Očitajo, zakaj vsak plod ne pride do kaljenja, sami pa zoblje-jo kruh iz pšenice. Spotikajo se, zakaj se tiče med seboj bojujejo, pa nočejo videti, kako modro si s tem razdele bogato mizo prirode, da na tesnem kraju ne stradajo. stvarne biti; torej voditelj sveta mora imeti v oblasti stvarno bit samo; to pa je mogoče samo, če je vse stvari ustvaril (Trendelenburg, Log. U Dosežni smoter je mogoče umeti le tako, da je bila preje misel, ki je imela oblast nad bitjo. Zato je po smotru vla-dani svet porok za neomejeno vsemogočo Misel.) Ustvariti pa more samo neskončno popolno, neomejeno bitje, Bog. Veličastvo božje. Nad vse človeške pojme je božji um veličasten, ker je nad vse človeške pojme veličasten red stvarstva. Zlasti strmi človekov duh, kadar po naravoslovnih vedah poučen razmišlja stalnost pri rod ni h zakonov. Bogu ni treba spreminjati sil, da se v različnih razmerah strinjajo v soglasje. Njegova enkratna stvariteljna volja je že s početka sile tako ubrala, da morajo služiti božjemu namenu. U-mevno je samo po sebi, da tako PROSJAKU. Ne vem, odkod in kdo si, A da si človek, vem, Ki miloščine prosi In smili se ljudem. Upala tvoja lica, Upognjeno telo, Tresoča govorica In solznato oko, Vse meni glasno priča. Vse nosi temni znak. Da te usoda biča, Nesrečni ti prosjak. Kar bodete storili — Odrešenik nam de — Najmanjšim bratom v sili Storili ste zame. Ujetnikom slobode, Nagotnim oblačil In žejnim hladne vode Tn/gladovnim jedil, Užaljenim utehe, Popotnikom domu, Sirotam varne strehe In grešnikom miru Želimo, podarjujmo Odprtega srca, In zakon izpolnjujmo Najvišji od Boga! Ne vem, odkod in kdo si, A da si človek, vem, Ki smiljenja me prosi: Oj, smili se ljudem! Dobrotna roka voli Povsod ti dar bogat! zame včasih moli. Ti moj in — Kristov brat!— Anton Medved. IVERI. Čut ečc srcc le ohrani V nesreči in sreči vsigdar, A solzam nezmernim se brani, Preveč ne raduj se nikar! Neče slišati skupuh besede "dosti," Dokler smrt ne pride k njemu v gosti. Človek v sreči moško misli. Da bi vse lahko prenesel. A težko se že pripogne, Ko denar po tleh je stresel. • Dejanja mnogega cena Izvira le iz namena. Bridkih izkušenj nikdar ne zabi, Vendar jih človek vselej ne rabi. Kdor vse na tebi smeši Ob njem le s tem se teši, Da sam je najbolj smešen, Bi rad tega bil rešen. Naše viharno življenje je šola Solznega dola, Ko se človek naučil živeti, Mora umreti. • Mnogi pozna le po tem, da živi. Ker se od dneva do dneva redi. Vtfi Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. 1961 West 22nd Place Uredništvo in upravnižtvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, HL Naročnina: Za člane, na leto............................................|0.60 Za nečlane................................................. 1.00 Za inozemstvo.............................................. l.oO OFFICIAL ORGAN GRAND CARNJOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the t-UNITED STATES OF AMERICA __ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. __ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year. For Nonmembers...... For Foreign Countries . , Subscription rate: ,$0.60 , 1.00 . 1.50 31 Pozor čitatelji našega lista. Ker se nam bližajo vedno bolj in bolj dolgi jesenski večeri, bo gotovo marsikdo izmed cen j. či-tateljev sedaj posvetil več časa in prilike za čitanje lepih knjig in dobrega časopisja. Pred vsem se zanašamo pri tem na članstvo naše Jednote, da se bo prihodnje mesece marljivo oprijelo dopisovanja, razprav in lepih člankov v svojem lastnem listu, ali "Glasilu K. S. K. Jednote". Da bo postalo to zanimanje tim večje, zato razpisuje uredništvo našega lista nekaj nagrad za sledeče najboljše razprave, ali članke: 1. 20.00 (Dvajset dol.) v gotovini za najboljši KRATEK OPIS, at.t ZGODOVINO K. S. K. J. 2. 15.00 (Petnajst dol.) za najboljše navodilo: KAKO JE MOGOČE ŠE BOLJ POVZDIGNITI NAŠO K. S. K. J.? 3. $10.00 (Deset dol.) za najboljši spis: AMERIŠKA SLOVENSKA PODP. DRUŠTVA PRED 30 LETI. 4. $5.00 (Pet dol.) za najboljši spis: KAJ SO STORILI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI KORISTNEGA V SPLOŠNEM O ŽIRU ZA ZDRUŽENE DRŽAVE? To so štiri važne točke, ali važni članki, za ko je se razpisuje primerno nagrado. Pričetek tekmovalnega dopisovanja je od 15. t. m. do 30. nov. t. 1. Tega dopisovanja, ali teh tekmovalnih razprav se smejo udeležiti samo čitatelji našega lista, ali člani K. S. K. J. Pri vsakem dopisu je treba navesti številko krajevnega dm štva, ali pa št. zavarovalnega certifikata. Vsak članek, ali tekmovalni dopis mora obsegati najmanj 6 pisanih strani navadne velikosti, ka-koršno imajo naša krajevna društva tako, da bo zavzemalo tiskano besedilo vsaj 2 posamezne kolone (40 palcev) vsebine. Razsodbo o prisojenih nagradah si prisvaja uredništvo našega lista sporazumno s še dvema drugima raz-sojevalcema. Najboljše, ali one spise, katerim se bo prisodilo nagrade, bomo priobčili 1. 1919. tudi v "Jubilejni knjižici K. S. K. J." katero se bo izdalo meseca aprila 1. 1919. Cenj. člani in članice! Stopite torej na noge! Nagrade so primeroma lepe in hvaležne. Izberite si to, ali drngo izmed gori označenih štirih točk, ter jo skušajte izgotoviti kar najbolj - dobro in popolno. — Prisojene nagrade s2 bo poslalo zmagovalcem te tekmo dne 10 decembra t. 1. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." Naborniki razdeljeni v 5 razredov. i- niki Združenih držav. 2.— Pravilno (redtto)' posvečeni duhovniki. 3.— Bogoslovci. 4.— Osebe v vojaški in morna-rični službi. 5.— Inozemci ali tujci (aliens). 6.— In9zem8ki sovražniki (Alien enemies). 7 __ Osebe, ki so moralično nezmožne. 8.— Osebe, ki so telesno nezmožne ali slaboumne. 9.— Licenzirani pilotje. POROČILO DRŽAVNEGA CARINSKEGA NADZORNIKA. Listnica npravništva. Ker je zadnji čas nekaterim na-ročnikom-nečlanom potekla naročnina na naš list, prosimo s tem nljudno vse dotičnike, da naj blagovolijo naročnino obnoviti. Posebnih opominov ne bomo razpošiljali vsled poštnih stroškov. Kdor torej ne bo obnovil naročnine tekom 2 tednov, mu bomo list ustavili. Zaeno povdarjamo, da velja za naprej naročnina našega lista za nečlane $1.50 na leto, kakor jc bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Blagovolite torej cenj. naročniki (ice) nečlani (ice) to vpošte-vati. Upravnižtvo "Glasila K. S. K. J." 1921 W. 22. PL, Chicago, 111. True translation filed with the Poatmaater »t i Chicago. I1L. on No*. 14. 1917, aa required by ! the Act of Coiurei*. Oct. 6. lt>17. Iz Washingtona prihaja poročilo, da je vlada razdelila vse regi-strirance v 5 nabornih vrst, ali razredov. Vsak izmed registriran-cev lahko po teh klasifikacijah spozna, v katero vrsto ravno spada in v kaki razredni vrsti, ali kedaj bo odpoklican v vojaško službo. Razred I. 1— Samci, ki nimajo nikakih sorodnikov, da bi bili slednji nanje odvisni. 2.— Oženjeni (ali vdovci z otroci) ki iz navade nočejo podpirati svojih družin. 3.— Oženjen moški, katerega žena preživlja, ali podpira. 4.— Oženjen mož (ali vdovec z otroci) ki ni pri družini neobhodno potreben, ali da se njegova dru žina lahko preživlja z drugimi dohodki in sredstvi. 5.— Možje, ki niso vpošteti v kak predpis tega ali drugega razreda. 6. — Neizvežbani (unskilled) delavci. Razred II. 1.— Oženjeni moški , očetje o-trok brež matere, ki so sicer čla ni družine a ti otroci niso naravnost navezani na,delo in podporo očeta, ker se lahko sami preživ [ 1 jajo. 2.— Ožeftjeni moški brez otrok. Žena se lahko sama primerno preživlja. 3.— Izkušeni farmarski delavci, katere se neobhodno potrebu je pri poljedelskih podjetjih. 4.— Izvežbani industrijski de lavci pri zelo važnih in potrebnih industrijskih podjetjih. Razred III. 1.— Mož (fant) z otroci, katere je vzel za svoje (pastorke) ki so odvisni le od njegovega dela za prežitek. 2.— Mož s starimi in onemoglimi starisi ali prastariši (dedom) ki so odvisni na delo in zaslužek svojega sina, ali vnuka. 3.— Mož (fant) ki ima še svoje nedoletne brate in sestre, ki se ne morejo preživljati. 4.— Okrajni in mestni uradni ki. 5.— Ognjegasci in policaji. 6.— Potrebni veščaki ali delavci po arzenalih, orožarnah in ladjedelnicah. 7.— Potrebni carinski klcrki. 8.— Osebe zaposlene pri odpo-šiljanju pdšte. 9. —- Potrebni državni uslužbenci. 10.— Posebno specificirani administrativni eksperti. 11.— Tehnični in mehanični eksperti pri industrijskih podjetjih. 12. — Posebni eksperti pri narodnih in državnih agrikulturnih oddelkih. 13.— Pomožni ali družbeni vodje kakega potrebnega (nujnega) industrijskega ped jet ja. 14.— Pomožni, ali družbeni vodje kakega nujnega agrikulturne-ga podjetja. Razred IV. 1.— Možje z ženo in otroci (ali vdovci z otroci) ko jih družina je navezana in edvisna samo na delo in zaslužek očeta. 2.— Mornarji v službi na vladnih parnikih, ali parnikih koje la-stujejo državljani Združ. držav. 3.— Vodje (načelniki) potrebnih industrijskih podjetij. 4.— Vodje (načelniki) potrebnih agrikulturnih podjetij. Od 30. junija 1916 do 30. junija 1917 se je nakuhalo v Združenih državah 164,665,246 galon žgane, opojne pijače (špirita, viške i. t. d.) ali za 26,000,000 galon več kot prejšnje leto. Tako se glasi uradno poročilo državnega carinskega davčnega nadzornika Osborne v Washingtonu; D. C. Država jc dobila od te ogromne količine opojnih pijač $186,-563,055 davka (carine). Smodk, ali cigar v raznih velikostih in težah sc je v minulehi fiskalnem letu naredilo 9,216,-901.113; leto nazaj pa 8,337,720,-530, tako da pride povprečno na vsako osebo po 90 smodk na leto. Tudi vporaba cigaret je narasla 1. 1916—1917 od 21,087,767,078 na 30,529,193,538 (trideset in pol bilijonov.) Tobaka za pipe in čikanje se je pridelalo 445,763,206 funtov, ali za 28,500,000 več kot leto nazaj. Pridelek tobaka za njuhanje jc znašal 35,377,751 funtov, ali za 2,200,000 funtov več kot prejšnje leto. •V zvezno blagajno se je plačalo od tobaka skupaj $103,201,-592 davka, ali za 15 milijonov (18 odst.) več kot 1. 1915-16. Produkcija pive se je minulo fiskalno leto precej znižala, ker se je navarilo samo 60,729,509 sodčkov. Ker je znašal državni davek na pivo $1.50 pri sodČftu, se je plačalo tega davka $91,897,-193. Drugi davčni dohodki so bili v minulem upravnem letu sledeči: Davek na umetno surovo tpa-slo $1,995,720. Posebni davki bank, korporacij, gledališč, kegljišč i. t. d. $15,708,733. DdVČk za postavne listine in perfjume je znašal $8,926,310; zapuščinski davek $6,076,575; dobičk. $27,663 940; razni drugi nranjši davki $2,093,853. Vsi tu označeni dav)ri znašajo skupaj $49,712,412. Dohodninskega davka se je plačalo $359,681.228. Vsega državnega davka skupaj se je vplačalo minulo upravno leto $809,393,640; leto popre-je pa $512,723,288. Stroški za kolektanje davka so znašali povprečno $9.53 pri 1000 ali 0.95 odst. je t vojno; vedeli so ti, da se tu borijo sile za čast, ljubezen do pravice in civilizacije; da se te čete ne morejo zoprstavljati že pred več časom pripravljenim silam, ki služijo oblastim brutalnega gospodarstva, nasprotstva in barbar stva. Vedeli so, da je nam treba pomoči. Vsled tega so želeli žrtvovati v "to svrho tudi svoja pleme nita srca, ker še niso pozabili starih zgodovinskih spominov, med tem ko so nekateri pozabili že najnovejše spomine. Ti junaki niso prezrli nobene o-kolščine; ničesar niso prikrili in nič jih ni oviralo: ne težave dolgotrajnega bojevanja, ne grozota pred novim orožjem in ne pretka noBt sovražnika. Voljni so prevzeli nase težkoče in bridkosti Vojaškega življenja; prepeljali so se semkaj, v veliki nevarnosti čez ocean in so zavzeli svoja mesta na fronti ob naši strani. — In ti junaki so padli zroči sovražnika v hudem ročnem spopadu. Čast jim! Njih družine, prijatelji in sodržavljani bodo ponosni nanje, ko bedo zvedeli kako častno so ti trije umrli za domovino. Možje! Ti grobovi, ki so prvi kateri so bili skopani na naši narodni zemlji, oddaljeni samo za malo od sovražnika, naj nam služijo kot znamenie spoštovanja do one mogočne države, s katero držimo mi trdno skupaj in naši zavezniki z enim namenom. Jaz mislim namreč (ljudstvo in armado) Združenih držav, ki se bo borila z nami do konca, ki je pri volji doprinašati svoje žrtve toliko časa kot potrebno, samo da dospe-mo skupaj do zmage v borbi za najbolj plemenite namene in načela; to so svoboda naredov, bodisi močnih ali manjših. Vsled tega smatramo smrt teh junaških vojakov za nekaj izvanredno velikega, za nas častnega in hvale dolžnega.: Vsled tega bomo prosili, da bi zemeljski ostanki teh mladih mož ostali za vedno tukaj pri nas. Na kamene teh grobov bomo zapisali: "Tu počivajo prvi vojaki re publike Združenih držav, ki so padli na francoski zemlji za svobodo in pravico!" Vsak mimoido či bo pred temi grobovi obstal odkrite glave. Potniki in domoljubno ljudstvo bo hitelo celo od daleč semkaj, da skaže tem junakom ^voje spoštovanje in čast. A Prostak Enright! Prostak Gre-sham! Prostak Hay, V imenu Francije se Vam zahvaljujem. Bog naj sprejme vaše duše! Z Bogom!" Franei ja časti ameriške junake. Tru* translation filed with the PoatmaMer at Ohic»«n, Til., on Not. 14. 1B17. aa required by the Act of Coneresa. Oct. 6. 1917. Po "Associated Press." Prvi trije ameriški vojaki, ki so bili ubiti v zakopih na Francoskem, počivajo danes v francoski zemlji. Tem junakom se je izkazalo zadnjo čast od ameriške armade, od francoskega ljudstva in od francoske armade. Pogreb teli treh junakov se je vršil dne 7. nov. Ko so polagali v zastavo zavite rak ve teh mrtvih junakov v grob, je delal na eni strani častno stražo oddelek francoske infanterije oblečen v krasno uniformo, rdečo in višnjevo, na drugi strani je pa stal oddelek ameriških vojakov. Med tem se je junakom v zadnji pozdrav zatrobilo iz trobent in oddalo iz topov na fronti nekaj strelov. Za tem je držal nagrobni govor poveljnik dotič-ne francoske divizije. Čeravno se je čulo še grom topov v neposredni bližini, je dot.ični francoski častnik nadaljeval s svojimi besedami, ki so segle globoko v srca Francozov in Amerikancev. Svoj poslovilni, ali nagrobni govor je držal omenjeni francoski poveljnik sledeče: "V imenu — divizije, v imenu francoske armade in v imenu cele Francije kličem te besede v zadnje slovo ameriškim prostakom: Enrightu, Gresham-u in Hayu. Po svoji lastni volji so zapustili njih cvetočo in srečno domovi- Jimaška deklica. Kdor je že morda čital zgodovino izza prve ameriške revolucije, je gotovo tudi naletel na ime Elizabete Zane, junaške 14-letne deklice, ki se je pri obleganju trdnjave Henry (Fort Henry), posebno odlikovala. O tej junašk; Liziki je najti skoro v vseh ameri -ških šolskih berilih razne črtice in podatke, ki naj bi ameriško mladino navduševali k domoljubju. 'Bilo je nekega jesenskega dne leta 1777, ko se je v Fort Henry raznesel glas: "Indijanci prihajajo!" — Trdnjava Henry je stala ob reki Ohio sredi velike pustinje, obrašeene z gostim drevjem. Stala je nedaleč od sedanjega mesta Wheeling, W. Va. in so bili prebivalci te naselbine večinoma belokožci. Nepričakovano naznanilo o iia-meravanem napadu po Indijancih je stanovnike tako razburilo, da so vsi zbežali na varno v močno zgrajeno trdnjavo; zaeno so se pa tudi dobro založili s potrebnim živežem v svesti si, da jih bo so -vražiiik dolgo časa oblegoval. Ko so dospeli prvi belokožci v naselbino Henry, so jih oa.>tran hriba živeči Indijanci pustili pri miru; da, bili so celo ž njimi ožji prijatelji; kasneje pa, ko so beli naseljenci posekali že dosti go -zdovja in razorali ondotne pustinje v lepe poljane, so jih pričeli zato Indijanci črtiti. Bail so se, da jih bodo belokožci prepodili. In vsled tega je nastala v raznih južnih krajih revolucija, h kateri so pripomogli še Angleži. Označeni jesenski dan so marljivi naseljenci iz Henry ravno pospravljali poljske pridelke za zimo. Glasu o prihodu Indijancev so se lahko po vsi pravici bali, ker so vedeli, kake grozote počenj-ijo Indijanci, če so jezni; da jim za- i in kar je najhujšega, da radi trpinčijo belo -kožee na raznovrstne načine. Najhujši način indijanskih grozot je, Če kakemu živemu človeku potegnejo kožo z glave. Tedanji poveljnik trdnjave Henry, kolonel Shepherd, je hitro opozoril svoje vojaštvo na pretečo nevarnost in razdelil stražo vsenaokoli, ki naj bi pazila na prihod rdečekožcev, ali Indijancev, da se jih bo zamoglo pravočasno odpoditi. Pri tem je opozarjal svoje vojake, da naj bodo previdni s smodnikom, ker ga v trdnjavi sami ni bilo dovolj na razpolago ali v zal6gi. "So že tukaj!" je s strahom naznanil nek stražnik. In res so sc pričele prikazovati v bližnjem gozdu cele čete Indijancev, ki so se plezaje po tleh bližali trdnjavi 'Naenkrat se zravna po konci rred četo Indijancev neka čudna postava, ki je dvigala v zrak večji kos belega platna v znamenje miru. To je bil izdajalski Simon Girty, vodja in prijatelj Indijan -cev, dasiravno belokožec. Girty jc živel med njimi že izza mladih let; torej se je vsled tega navdal popolnoma indijanskega duha, šeg, navad in sovraštva do belo-kožcev. Pravijo, da je bil glede sovraštva in hudobij še slabši od Indijancev, ali prava divja zver v človeški podobi. Imel je dolge lase in brado kot divjak; iz njegovih oči je zrla sama krvoločnost. — Girty je bil tudi prijatelj Angležev, ter jim je večkrat služil za špijona proti lepi nagradi; nosil je dolgo rdečo suknjo nekega angleškega čast -nika. Ko je kolonel Shepherd zapazil Girtyja z belim znamenjem v rokah, mu je zaklical: "Oddajte torej svoje poročilo!" Girty je nato potegnil iz žepa daljši kos papirja ter je pričel čitati: "To poročilo vam pošilja sam general Hamilton, kanadski guverner. — Če hočete odložiti svoje orožje in se udati, se vam ne bo nič žalega storilo. Lahko sc brez skrbi vrnete v svoje koče v bližini. Če pa tega ne storite, bomo vašo trdnjavo napadli, uničili, ter vsakega moža, žensko in otroka umorili! Udajte se to -rej brez ugovora!" " Ne, ne udarno se na noben način, dokler bo ostal le še en sam mož živ v tej trdnjavi. Branili se bomo in čuvali naše družine do zadnje kapljice krvi. Dobro va-» vsi poznamo, da ste nesramen laž-nik. Girty — pomislite, da se bomo borili do konva!" tako je zavrnil poveljnik one trdnjave o -šabnega voditelja Indijancev. Vsi v trdnjavi se nahajajoči možje, ali pristaši kolonel She -pherda, so hoteli nato s skupnim naskokom napasti in pobiti Girtyja ter njegove rudečekožne tovariše; — tako je nastal ljut boj za življenje in smrt. Indijanci so zagnali iz bližnjih skrivališč svoj vojni krik ter pričeli streljati na trdnjavo; nekateri izmed njih so skušali v svoji predrznosti celo podžgati lesene trdnjavske ograje, kar so pa morali plačati s svojim življenjem. Tako je trajalo streljanje iz trdnjave in proti trdnjavi dobro uro; marsikak Indijanec se je mrtev zgrudil čez nasipe v reko, mnogo jih je pa obležalo na mestu v bližini trdnjave. Čez dobro uro so Indijanci za malo orene -hali. Ker je pa bil v trdnjavi skritim naseljencem dobro poznat indijanski način bojevanja, so še vedno, pričakovali, kdaj se jili bo plezaje pripodila cela truma k zadnjemu naskoku. Za tak naskok je treba previdnosti in priprave. Med tem časom je vojaštvo kolonel Shepherda žal na svoje veliko razočaranje dognalo, da pri -rnanjkuje smodnika v trdnjavi. O tej zadevi se je Shepherd po -svetoval s svojimi možmi in je tudi to potožil kapitanu Zane. Slednji mu je razodel, da ima v svoji koči blizu trdnjave še cel sodček smodnika in je hotel i«koj steči ponj ; poveljnik trdnjave pa tega ni dovolil mlademu in hrabremu kapitanu, češ, da ga nujno potrebuje v trdnjavi, Ta pogovor je slučajno ču*a tudi 14-letna sestra kapitana Zane, Lizika po imenu. Mirno in tiho se je postavila pred poveljnika z opombo, da je pripravljena iti po smodnik v kočo, ki je oddaljena le nekaj streljajev od trdnjave. "'Če Indijanci mene ubijejo," je zatrjevala junaška deklica, — 14 ne bo toliko škode. Jaz sem še mlada in brez veljave. £koda bi pa bilo vsakega moža ali vojaka, če bi morda pri tem izgnbil svoje .življenje. Pustite me, g. povelj, nik, da skočim po smodnik!" "Ne, nikakor ne, draga mi hrabra Lizika, ostani le tukaj," jo je zavrnil kolonel Shepherd. tMlada Lizika je nadaljevala: 4 4Če jaz ne grem po smodnik, preti nam vsem velika nevarnost. Indijanci nas bodo zajeli ter vse pomorili, ker se ne bomo mogli več braniti brez smodnika. O, gospod poveljnik, pustite me, da stečem po rešitev. Meni ne bodo Indijanci nič žalega storili, ker sem de -klica!" Končno je poveljnik trdnjave le ugodil prošnji in želji male Lizike ; nakar je ukazal odpreti velika trdnjavska vrata, skozi katera je stekla Lizika z največjo naglico. In res ji niso Indijanci prizade-,li nič hudega. Lizika je srečno dospela v svojo kočo in našla na nekem mestu cel sodček smodnika. Pa smola in groza! Sodček je bil pretežak zanjo, da bi ga za mogla nesti. Vsled tega je odprla pokrov in nasula z roko precej smodnika v svoj predpasnik in v žepe, nakar se je v teku zopet napotila proti ogroženi trdnjavi. Sedaj so pa pričeli Indijanci od vseh strani streljati nanjo, oso-bito, ko se je bližala vratom trdnjave. K sreči se je junaška deklica nepoškodovana vrnila na svoje mesto. Kdo zamore popisati veselje in radost poveljnika trdnjave, ko je zapazil, da mu je junaška Lizika prinesla v svojem predpasniku — rešitev, ali dovolj smodnika še za par dni. Indijanci so zatem ves dan in vso noč skušali napasti ter zavzeti trdnjavo Henry, kar se jim pa ni posrečilo, ker jih je Shepher-dovo moštvo uspešno odbijalo. — Čez noč se je posrečilo še 40 drugim naseljencem skrivoma pobegniti na varno v trdnjavo, ne da bi bil pri tem kdo ranjen ali poškodovan od indijanskih strelov. Indijanci so imeli naslednji dan že toliko mrtvrh na svoji strani, da se jih je polotil obup. Njih vodja, Simon Girty je zastonj skušal pregovoriti poveljnika trdnjave, da bi se udal, pri tem je ponujal celo Indijancem visoko nagrado za vsako glavo trdovratnih načelnikov trdnjave Henry. Končno je ukazal Gitry zapaliti vse koče v bližini trdnjave, kar so še preostali Indijanci s peklen -skim veseljem izvršili in nato zbežali daleč v gozd. Ko je na ta način premagala peščica belokožcev iz Fort Henry veliko četo krvoločnih Indijan -cev, je nastalo v trdnjavi nepopisno veselje. Dasiravno so Indijanci naselnikom upepelili koče, so bili slednji vseeno zadovoljui, ker so si vsaj rešili na čuden način svoje življenje. Za to rešitev so se pa morali zahvaliti edinole junaški 141etni deklici, Liziki Zane, katere ime in domoljuben čin bo ostalo vedno zarisano v zgodovi-vini Združenih držav. Spanje rešilo smrt deklici. Blizu postaje Whaleyville, Del. se je pripetil nedavno zelo čuden slučaj. Dveletna hčerka farmarja Kosh se je zgubila z doma in korakala po železn. progi naprej. Med potjo jo prevzame zaspance, vsled česar se je mlada Anica vle-gla ravno med tračnice in sladko zaspala. Čez nekaj minut pridrvi po oni progi brzovlak z 60 milj naglico na uro. Ker vlakovcdja speče deklice ni takoj opazil, jc vstavil šele čez nekaj časa vlak na klic sprevodnika. Vsi potniki in železn. uslužbenci so ee čudili, ker so našli deklico še vedno spečo in popolnoma nepoškodovano na onem mestu. Morali so jo celo zbuditi, da jo je nesel nek delavec njenim sta riši m na dom. Produkcija tiskarskega papirja. Od 1. januarja t. 1. do 30. septembra se je produciralo v Združenih državah 950.847 ton tiskarskega papirja; lansko leto sc je v tem času produciralo samo 923.-197 ton papirja za časnike. To poročilo je posneto iz izvestja 36 večjih družb, ki imajo v prometu 56 papirnic. Iz Kanade se je letos tekom 8 mesecev importira-lo 358.169 ton te vrste papirja; leto nazaj v tem času pa 318.091 ton; papirja za časnike se je pa letos v 8mesecih eksportiralo 42,-456 ton. Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu, državi Illinois, dne. 12. januarja, 1898. GLAVNI URADt JOLIET, ILL. Tetofoa 1048 V od ustanovitve do 1. novembra 1917 »kupna izplačana podpora $1,114,731.79 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin MuhiS, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 600 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan. III. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St.. Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se po&iljajo na /lavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. Pred nekaj dnevi prejel sem sledeče pismo: Dragi sobrat! Prosim, da mi daste malo pojasnila. Od našega društva imamo več članov na potnih listih. Vsi ti člani pa so zavarovani samo za smrtnino, ne pa za bolniško podporo. Naše društvo od takih članov ne jemlje asesmenta za bolniško podporo, tudi, če bi ga taki člani hoteli plačati. Društvo se sklicuje na to, češ, da se taki člani ne morejo nadzorovati v slučaju bolezni. Ali ima društvo prav? Prosim odgovorite v Glasilu. V odgovor na to naj navedem sledeče: Društva, ki imajo to pravilo, se ne ravnajo po principu in namenu bratskih društev. Tako pravilo je pretirano, nebratsko in bi ne smelo biti v pravilih ali zapisniku bratskega podpornega društva. Društva, ki imajo taka določila v pravilih, škodujejo več ali manj samo sebi in Jednoti. Taka društva odganjajo članstvo od društva in Jednote. Če je član na potnem listu, bi moral biti opravičen v slučaju bolezni do bolniške podpore ravno tako, kakor če bi bil v okrožju društvenega sedeža. Da se ne more člane na potnih listih nadzorovati v slučaju bolezni, je nesmisel. Kako pa se nadzoruje čla-ne-bolnike krajevnih društev'drugih organizacij? Saj mora vendar bolnik poslati na dr. tajnika zapriseženo zdravniško spričevalo, ki kaže za kakšno boleznijo je bolehal, koliko časa je bil bolan itd. Tako se vsaj- posluje pri raznih društvih kolikor je meni znano, če je pa bolnik namišljeno bolan ali simulant, tak bode pa društvo potegnil, tudi če živi v neposredni bližini bolniškega obiskovalca. To je moje mišljenje in upam, da bode zadostovalo v odgovor na zgorajšnjc vprašanje. Z bratskim pozdravom. JOS. ZALAR, - gl. tajnik. .91 282.93 72.60 182.42 80.13 229.70 184.74 168.79 69.91 14.17 81.01 126.71 26.09 105.75 59.84 76.68 85.05 246.72 238.82 112.80 209.78 207.78 61.48 78.16 56.08 59.99 145.46 56.63 186.26 32.32 157.56 88.49 176.68 45.72 129.62 56.71 95.61 13.11 65.63 113.81 77.27 99.73 68.12 113.84 46.77 66.05 34.23 112.51 83.18 36.84 119.34 41.67 41.39 135.49 41.39 30.62 75.12 33.86 116.13 60.25 16.01 9.41 176.90 87.96 34.58 34.73 108.97 60.82 56.00 36.50 41.45 133.22 27.01 108.19 62.29 62.18 55.90 34.45 117.96 59.35 20.32 86.00 56.22 25.90 12.18 41.97 29.23 141.86 78.07 $2.89 $15,278.01 , $ 50.00 500.00 t -v . . 1,000.00 1,000.00 1,000.00 500.00 500.00 100.00 ........I 'Domovina Rafaelova je v Umbriji na Laškem. Ta pokrajina] sredi Italije, blizu Jadranskega morja, ni tako znana svetu, kakor lepa Toskana in druge pokrajine na vzhodu laškega polotoka. Umbrija je dokaj so motna, hribovita, zato so ljudje tam preprosti ter žive po starih navadah. Vendar so krepke narave in močnega značaja. Več slavnih mož je bilo iz Umbrije. Tu je prišla v 15. veku rodbina Montefeltrov do najvišje oblasti. Vojvoda Fede-rigo (1444—1482) se je odlikoval prav tako v vojlo število dovršenih del. Pa ne opažamo nikjer v teh delih nič prisiljenega, zakaj to je pra*a duševna moč, da se kar nič ne kaže na čudne, nenavadne načine, ampak hodi preprosto po trdnih in zanesljivih potih. Žal! Kj je bila dušna krepkost na najvišji stopinji, omahnilo je slabo telo in veliki Rafael je umrl v najlepši dobi. Urbinu okrasiti s slikami in je zfcral v knjižnici mnoga slovstve iia dela. Tako je ta kn^z vzbudil veselje za umetnost. Stari oče Rafaelov — Sante — si je pomagal iz uboštva toliko, da je imel pozneje svojo hišo. Njegov sin je bi! Janez, bistra glava ki se je pečal z raznimi opravili. Lotil se je tudi slikarstva in si pridobil v njem mogo spretnosti. Posnemal je več mojstrov svojega časa. Tudi s pesništvom se je pečal in o-p^val imenitne mož.i svoje dobe. Vidi se torej, da je bil nekak samouk, ki je imel velike zmožnosti. Oženil se je v poznejši dobi življenja: žena mu je bila Magia. Dne 28. sušca leta 1483. na veliki petek sta dobila sina, ki sta,ga imenovala Rafaela, bil je ta naš umetnik. Iz otroške dobe Rafaelove ne vemo skoro ničesar. Le žalostno dogodbo pove zgodovina, da je namreč osem let star izgubil mater. Oče se je potem oženil drugič, in Rafael je imel mačeho, no vemo, ali dobro ali hudo. Dve leti potem pa je umrl še oče. Rafael je bil sirota. A imel je variha duhovnika, ki se je zanj trudil in mu ohranil dedno imetje. 'Rafael se je torej učil slikarstva najprej pri očetu, seveda ne dolgo — samo do 11. leta; mnogo se ni mogel naučiti. Po očetovi smrti je ostal še v domačem mestu do leta 1500. iv. so je učil slikarstva skoro gotovo pri kakem učencu očetovem. A domači kraj mu ni ponujal Ido volj prilike za umetniško izobraževanje. Poiskal si je učitelja, mojstra, ki bi ga nadalje u-čil in vodil. Šel je tedaj k slavnemu Petru Vannucciju, ki je dolgo živel (1446—1524) in mnogo slikal Imenuje se navadno Pietro Perugino, ker je slikal največ v Perugii (r. Perudži). Tako je o stal mladi umetnik blizu domov ja in na domačih tleh; učil se je torej naravno in hodil po pravih stopinjah. Perugino je jako cenil mladega umetnika. Mnogo o-stankov kakor tudi poskusov kaže, da sta marsikaj skupaj izdelala — petdesetletni mojster in dvajsetletni učenec. Slikarska umetnost je takrat cvetla po Laškem najlepše in se delila v razne šole. Spomnimo se, da je bil takrat na vrhuncu slavni Leonardo da Vinci, (rojen leta 1519), in orjaški Michelangelo je razprostrl peruti svojega velikega duha. Bila je tedaj res doba umetnosti. Lahi so se sicer radi bojevali, in skoro nikdar ni bilo miru po njih malih deželah in kneževinah, a ^rav tako sj ljubili umetnost in umetnike. Učenje pri Peruginu je bilo za Rafaela jako važno. Umbrij-sko slikarstvo je izviralo iz dobrega duha Umbrijcev. Zato je pa tudi ta umetnost navdihnjena s pravo in čisto pobožnostjo in hkrati s preprostostjo. Narava Sc kaže v teh delih neskaljena in nepokvarjena. Perugino je slikal Madono (Mater Božjo — Našo Gospo) ljubeznivo in na razne načine. Najrajši jo ie slikal tako, da moli dete svoje in je skupaj z angelji. Rafael se je navzel tega duha in oštal na tej poti. Kajpada je Rafaelov sicer mirni, a močni genij kmalu došei in prehitel mojstra. Pa tudi zunanje razmere, so ju ločile, če tudi se ni od njega popolnoma odtrgal. Perugino je šel namreč v Florencijo kake dve leti potem, ko je Rafy-ci vstopil v njegovo delalnico. V Umbrijo in posebej Perugio so se bili naselili boji in vznemirjali njegovo delo. Tudi je bil tedaj ugoden čas v Florenciji zanj, ker je imel že veliko slavo in ga je tam čakalo mnogo dela. Rafae. ni šel takoj ž njim, ampak je o-stal v Umbriji. Slikal je za cc-kve v mestu Oitta di Castello. V teh njegovih delih se kaže, pri katerem mojstru se je učil, toda hkrati se vic di umetnik do višje Iz njegove mladosti, še je bil pri Peruginu, izvira krasnega angelja. Nekateri trde, da je Rafael naslikal samega sebe, drugi pa, da to ni bila njegova slika. Vendar jo smemo brez skrbi prisojati Rafaelu: je-li pa res Rafael sam ta lepi mladenič, ali ni, tega nam ni treba preiskovati. Omenjati pa treba drugo slavno in znano Rafaelovo delo iz prve dobe: Zaroka Marijina, katero je dovršil 1. 1504., torej v 21. letu svoje ndadeniške dobe. V Florenciji, glavnem toskan-skem mestu, je bilo od nekdaj živahno duševno gibanje. Tukaj se je rodil in razvil Dante, največji laški pesnik, tukaj je cvetla zgo-,daj tudi slikarska umetnost. Ko je bil Rafael v Umbriji, občudoval so v Florenciji Leonardija in Michelangela, in bili ponosni na d> la florenške šole od Massaccia dalje. Ni torej čuda, da je vleklo Rafaela v Florencijo, kjer je želel učiti se in delovati. Prišel je tje preti koncu 1. 1504, in je dobil tudi dosti dela. Tu si je ogledoval mojsterske umotvore Leonar-dove, od katerega se je naučil rabiti barve v mičnrh razlikah in v čudovitem sijaju; opazoval jc Michelangelo ve bojne kartone, zlasti pa je bil rad pri blagem Fra Bartolomeu, znanem angelj-skem slikarju v nteniški obleki. Fra Bartolomeo se je imenoval pred samostanskim življenjem Baccio della Porta. Bil je slikar že na glasu, ko ga nenavadni dogodki napotijo iz pobožno-sti popolnoma opustiti slikarstvo, a njegvi predniki mu tega niso dovolili, ampak mu prigovarjali, naj nadaljuje svojo krasno umetnost. In zares je ustvaril kot samostanski brat iz svetega navdušenja in resnične pobožnosti taka dela, katerim se čudimo še dandanes in katera se sme.io staviti v prvo vrsto med najboljša dela vseh časov. Komu ni znana slika s križa snetega Zveličarja, ki gi ima njegova mati v naročju; pod pazduho ga podpira sv. Janez, pri nogah pa objema mrtvo trup lo Magdalena! To sliko posnemajo brezšfevilnokrat. K temu slikarju je zahajal pogostoma Rafael, in lahko si mislimo, da sta bili v najtesnejšem prijateljstvu združeni dve jednaki duši. Fra Bartolommeo je bil v onem času slikar na vrhuncu slave in umetniške moči, Rafael pa se je učil, podoben vosku ,ki se da spraviti v obliko, v katero hočeš. Od ponižnega meniha se je naučil Rafael poleg lepih barv zlasti načina, kako je treba posamezne dele, posamezne osebe sestavljati v lepo skupino in družbo, ki ugaja. Zakaj na tem je jako veliko, kak šna je celota; v sliki se mora kazati jednota, skupnost; pa tudi vsaka oseba mora imeti posebno mesto sama zase. Kakor je poslopje tedaj lapo, kadar se deli vje-majo med seboj, tako tudi slika. To imenuje arhitektonika ali sestava slike. Tako je Rafael v Florenciji napredoval vsestransko. Učil se je iz slovečih del vseh slikarjev, ki so pred njim tukaj delovali, in pri svojih vrstnikih je dobil marsikaj, kar je povzdignilo njegovega duha in njegovo spretnost. Nikar pa ne misli, da je Rafael tukaj samo posnemal. Ni bil mož, ki bi stopical za svojim vodnikom, ki bi samo prekladal in prenašal na svojo stran, kar je dobival pri drugih, ampak bil je vedno samostojen in vsako stvar obdelal z umetnostjo. Imel je mehak značaj, kakor ženska, da je hitro sprejel, kar je posebnega videl in našel; a imel je moško trdnost in krepkost, da je stal vedno na svojih nogah. Vse posebnosti raznih šol je znal porabiti in se tako povzdigniti do čudovite popolnosti. Rafael je res kot nekak angelj čim dalje širje razpenjal peroti, razvijal vedno krepkeje duševne moči. Dasi je bil star šele 24 let, užival je veliko časti na vseh straneh in glas o njegovi umetnosti se je razširjal: skoro gotovo je došel tudi v Rim k papežu samemu. Takrat je vladal sv. cekev Julij II., vnet za vede in umetnosti, kakor tudi za umno in mogočno vlado. Bil je trdnega značaja, močne volje in se je trudil, da bi vsestransko povzdignil čast rimske stolice. Namerjal je prezidati cerkev sv. Petra ali vrtikansko cerkev in imel pri seb', stavbar-skega mojstra Bramanta; pa o- poslikajo *m_ »chelangelo n. pr. Je leta 1508. zadel »tre? velik- Sikstinske kapele m tmat ustvaril ono vrtto slik, katere &e dandanes občuduje ves omikan svet, a Rafael, katerega je menda Brani an te še posebno priporočil papeža, dobil je nalogo, da poslika tako imenovane vatikanske 4'stance" (le stanze), t. j. sobe. Dasitodi ni prav natančno znano, kako je prišel Rafael v Rim, veh-dar smemo reči, da so ga poklicali ali povabili, zakaj, ko bi se bil sam ponujal, težko bi mu bili izročili tako važno delo. Meseca septembra leta 1508, je bil že v Rimu in bil obložen z delom. Tako se je začela zanj najslavnejša doba, v kateri je dospel do vrhunca umetnosti. Popotnik ali romar, ki ima priliko, da si ogleda zanimivosti v Vatikanu, pride v drugo nadstropje starejšega poslopja in vstopi zaporedoma v tri srednje-velike, obokane sobane; zraven teh je večja dvorana. Vse se i-menujejo vatikanske "stan V in so dandanes preimenitne zaradi Rafaelovih slik na presno, katere je tukaj naslikal. Tukaj je vpodobil svoje misli o najvišjih predmetih, povzete iz naše sv. vere, iz bogoslovja in modroslovja. Ti predmeti so tako veličastni, taks lepi in tako globokonmni, da jih ne moremo opisovati tukaj med slikarjevini življenjepisom. A mi se v teh delih, da je bil Rafael prekoračil mladeniško dobo in je deloval kot mož z dozorelimi nazori. Kdor je imel srečo in prliko, da si je ogledal te "Rafaelove "stance", temu ne gredo več iz spomina. Te postavo, te o-sebe, ki se vidijo na teh slikah, narejene so — rekli bi — za večnost, ker to so resnični ljudje, a povzdignjeni iz navadnega živl-ljenja. Ker je bilo delo v posameznih sobah obširne, slikal jih je precej dolgo. Najprej (1508— 1512) je poslikal srednjo sobo, kjer so papeži po navadi podpisa vali odloke in ki se znto imenuje soba "della segnatura". Nato je slikal (1512—1514) drugo sobo, imenovano Helijodorovo, ker je tukaj glavna slika Helijodor iz druge knjige Makabejcev. Tretjo sobo, ki se po glavni sliki imenuje "stanza dell' incendio", naslikal je v letih 1515—1517. Požar v rimskem predmestju Bor-gonouvo je tukaj naslikan tako živo, resnično in lepo, da štejejo to sliko med najboljša Rafaelova dela. A v tem času ni slikal samo na presno ali na stene, ampak tudi na latno nekatere podobe Matere Božje. Imenitne so: 4'Madonna di Loreto", "Madonna Alba" (t. j. Madonna vojvoda Albe), "Madonna di Foligno". Zlasti po.ilcd-nja slika je mojsterska, da jo občudujejo vsi prijatelji umetnosti. Papež Julij II. je bil sicer prijatelj umetnosti, toda ž njo je hotel najprej poslaviti papeško čast in veljavo. Bil je natančen in oster proti sebi in drugim. Tudi je bil varčen; življenje v Vatikanu je bilo skromno. Ratael je delal pridno, imel je pa za delo le majhno plačo. Leta 1513. je umrl Julij II. in njegov naslednik je bil Leon X. Ta papež je bil iz rodbine Medieejcev iz Florcncije in jako velik prijatelj umetnostin. Medicejci so v Florenciji podpirali umetnike in jim pripravili nekako zlato dobo. Papež je ljubil in cenil umetnost že samo na sebi, in tako je postal Vatikan pravo središče učenjakov in u-metnikov. Rafael je bil med njimi svetla zvezda, čislan in ljubljen ; zlasti ga je cenil papež sam. Zato umevamo, da so našemu timet niku zasijali jasni dnevi sreče in zadovolj-nosti. Iz nekega pisma z dne 1. julija leta 1514. povzamemo, kako je bil tedaj zadovoljen^ in vesel. Hvalil se, ds ima dobro letno plačo, vrh tega še posestva in svojo hišo, kar je vredno kakih 3000 zlatov; dalje pravi, da pričakuje še mnogo de la in zaslužka, zakaj papež sam mu je prijazen. Tako se pri Rafa elu ni uresničilo, da bi bii vsak umetnik nesrečen in ubog. Kako so ga tedatf čislali in občudovali, kažejo tudi tedanja pisma raznih imetnih mož is Vatikana. Lahko umevamo tudi, kako je taka sreča navduševala in priganjala našega umetnika, da je delni še ■ : V'tej dobi j« ustvaril največja, najpopolnejša slikarska dela. Ko je dovršil slike v "staiicah", dobil je naročilo, naj sliki* hodišča, ki veda v dragem nadstropja Vatikana od stopnic do "dvoraue Konstantinove'Hodiače ima 13 manjših oddelkov, podobnih kupolam; v vsakem so po štiri šti-rivoglaste slrke, skupaj 52. Te so preslavne slike v "Rafaelovih ložah" (doggie). Slike so povzete večinoma (48) iz staregi, le štiri so iz novegs zakona, delali so z Rafaelom tudi njegovi učenci. Že poprej mu je bil naročil Leon X., naj slika 10 kartonov (slik na papirju) z vodenimi barvami, da naredi po njih na Nizozemskem krasne tapete ali preproge za Sikstinsko kapelo. Izdelal jih je v letih 1513. in 1514. in naslikal na njih dogodke iz zgodovine apostolov. Doživel je se pred smrtjo veselje, da je videl krasne preproge narejene. "Še nikoli ni noben mojste globlje prodrl v skrivnosti čiCvešUe-ga srca in življenja, nikdar .;i pokazal večje nravue resnobc in živahnosti, kakor Rafael v teh delih. To je najvišja stopinja v čisto zgodovinskih slikah. Do poslednje malenkosti je vse dovršeno." (Passavaitt.) V istem času je slikal tudi z oljnatimi barvami na platno več slik, največ Madon, katere se vidijo pogostoma v posnetkih, manjših in večjih. Posebej omenjamo samo 4'Sv. Cecilijo" iz leta 1516., "Zveličarja, ki nosi križ" iz leta 1517. (slika je sedaj v Madridu) ."Madonna della ten-da" in pa najlepšo izmed slik M. B.: "Madonna di S. Sisto." Jcd-nako pe slikal večkrat sveto drur žino; Jezušček je narejen tako ljubko in preprosto, da se takoj pozna Rafaelovo delo. Jako lepa slika, sv. družine — če tudi je ni slikal Rafael sam — tista, ki je v Madridskem muzeju in sc imenuje "biser". Ko jo jc namreč videl kralj Karol IV. zaklical je: "To je moj biser." Rafael ni slikal v onem času samo v Vatikanu, ampak tudi — kakor mislijo — v svoji hisi ali vili in pa v "villi Farnesini". Predmeti so iz grškega bajeslov-ja. Pokazal je tukaj isto spretnost, kakor v drugih slikah: vBC podobe so navdihnjene s čvrstim, cvetočim življenjem; kajpada nimajo Iste nravne cene, kakor verske slike. Njegova slika: "II tri-onfo della Galatea" se vidi mnogo krat v posnetkih. Leta 1514. je umrl slavni stav-bar Donato Bramante, kateremu je bii papež Julij II. izročil zidanje nove cerkve sv. Petra. Po njegovi smrti je vodil stavbo Rafael, kar mu je prizadevalo veliko tru-. da in zahtevalo mnogo časa. Dela je bilo čimdalje več, umetnik je napenjal vse moči, da bi mu bil kos. A prav to mu je trlo duha, postal je otožen. Neko pismo iz leta 1519. pravi o njem: "Tako veliki možje, kakor je Rafael, so vedno otožni. In Rafael je prav sedaj tožnejši, ker «o mu naložili po smrti BraimantoVi vse zidanje na ramo." Hotel je dovršiti nfckaj slik na presno v Vatikanu. V veliki dvorani zraven prej omenjenih "stane" naj bi se bila naslikala zmaga krščanstva nad poganstvom pod cesarjem Konstantinom. Na platno je hotel naslikati Kristusovo vstajenje in njega iz-premenjenje na gori Taboru. Kdor je izkusil, ta ve, kako je mučno tako stanje. Mnogo dela, malo časa, zapreke, zamude, naglica — napake in zmote--vse to se vrsti, razburja dušo, vznemirja živce, in človek je skoro sit takega življenja. Želi si miru, a ni ga. Tako je bilo pri Rafaelu. V nje govih poznejših delih se pozna — tako pravijo — neka razburjenost, če tudi le malo. Saj ni moglo biti drugače. Ne samo, da je skrbel za pretežavno stavbo cerkve sv. Petra, kjer je hotel vse sam videti in sam storiti, tudi vse slikanje, nabiranje starin, — s kratka: vse umetnostno delovanje v Rimu je nadziral on, vedno pripravljen za vsako delo. Tfiko in toliko delo je moralo končati moža, če bi bil tudi iz železa. Kakor drugi umetniki, tako se je oziral tudi Rafael jako rad na umetnine iz starega veka. Pred krščanska dobe ni poznala prave rssniee, pa tudi ni imela tako veličastnih vzorov, kakor jih ima krščanski umetnik. Toda v obliki io se povspeli stari umetniki ču nes prekosili, sti, posebej še kiparstvo, so krasno cvetle pri starih Grkih in Rimljanih. Ker niso imeli vzvišenih mi- slij ali idej, zato se tembolj gledali na lepo obliko. Prav te oblike se uči od njih vsak izobražen umetnik. V Rafaelovih slikah se kaže tu pa tam, posebno v rimskih njegovih delih, da je poznal in v svoj prid obračal starodavne umotvore. Nikakor pa ni posnemal slepo, ampak je po svoje predeloval lepe oblike in jih prestavljal na krščanska tla. Ker je tako cenil stare umotvo* re, zato, se ne čudimo, da je imel posebno skrb za izkopavanje in ohranjanje starih spomenikov. Okrog Rima rtamreč in se bolj v Rimu samem je bilo ob njegovem času še jako mnogo spomenikov iz rimskih časov. V poprejšnjih dobah res niso vedno pazili, da bi se ti spomeniki ohranili. Med drugimi papeži je pa zlasti Leon X. mnogo storil, da se pe spravilo na dan in čisto ohranilo, kar se je našlo iz nekdanjega Rima. V posebnem pismu je izročil vneti papež vso skrb za starinarstvo Rafaelu. Ta se je poprijel dela jako goreče. Ne samo kipe, ampak tudi stare stavbe je odkrival, ogledaval, meril in sestavljal tako natančno, da so v obče rekli o njem: Rafael je odkril in zopet sestavil ves stari Rim. A prav to mu je dajalo v poslednji dobi življenja preveliko opravil^. Česar sc jc namreč lotil, ~fo jc hotel dognati in zvršiti popolnoma. Kajpada ni popustil pri takem delu svojega najljubšega upravila — slikanja. Delal je tako priljubljeno delo: Gospodovo izpremenjenje. Dovr-ševal je jc polagoma. Skoro gotovo mu je pomagal njegov učenec Giulio Romano. Pomladi leta 1520. ga je zgrabila huda mrzlica; osem dnij ga je mučila, kakor hoče močna sapa upihniti svečo. Dobil je menda bolezen, ko je izkopaval v nekih razvalinah stare spomenike. Dne 6. aprila, veliki petek, ga je mrzlica premogla, na spominski dan smrti Kristusove je izdihnil dušo, star še le 37 let. Poznejše poročilo pravi, da ni dovršil "iz-premenjenja", smrt ga je odtrgala od njegovega poslednjega, pa tudi največjega, najveličastnejšega dela. Smrt ga je privedla do pVavegft "izpremenjenja". Neizmerna žalost je legla na Rim ob tej novici. Tuga jc zavladala povsodi, in zdelo se je, da ni mogoče prav umeti, tem manj prenašati' grozno nesrečo. "Ko je umri ta umetnik, tedaj je skoro umrlo tudi slikarstvo; ko je bn za-tisnil oči, tedaj jc oslepelo tudi slikarstvo". Tako je vzkliknil Vasari o njegovi smrti. Njegovo truplo počiva v Panteonu v Rimu ; na njegovem grobu stoji kip Ma-donne. Hudo je žaloval za svojim ljubljencem sam sveti oče. Pač se je težko ločil od njega, ki se je bli-ščal blizu njega kot največji slikar ves čas njegovega papeževa-nja.in je prav njegove načrte zvrševal z udanostjo, ljubeznijo, s požrtvovalnostjo do smrti. Poročilo pravi, da so se naredile na Vatikanu ob Rafaelovi smrti nekatere razpoke, kakor bi bilo velikansko poslopje občutilo hudo izgubo. Katere prednosti ima Rafael, to smo že omenili. Sedaj, stoječi ob njegovem grobu in občudujoči njegovo neumrljivo slavo, ozrimo se na njegovo življenje in se vprašajmo: "Kaj je dalo Rafaelu tako nenavadno duševno moč, kaj ga je napolnilo s tako vzvišenimi vzori?" To je bila njegova živa katoliška vera. O Rafaelu lahko rečemo, da je — ako izvzamemo neka tere stvari— v najlepši čutni obliki pokazal katoliške vzore. In če jih je tako čudovito lepo pokazal in izrazil, kako krepko so pač ti vzori živeli v umetniku samem! "On ima navdušenost in svoje čudovite misli kot darove cd zgoraj. V ljubezni in pobožnosti se je tako tesno sklenil s podobami svojega notranjega sveta, v teh podobah je tako živela njegova duša, da je slikal nekako samega sebe, ko je kazal na vidni način svoje vzore. V njegovih delih je izražen umetnik sam; zato so Rafaelova dela tako mila ,polna življenja, veličastna, poveličana; srce jc zlivalo vanja vso svojo ljubezen. Rafael je čista, popolna lepota dovršena jednota vseh namenov umbrijske in florenske šole. S tem je pa povedano vse." (Dr. Sorg.) Kako jasno nam kaže Rafaelo- od kodi zajema lušenja, prave | in neumrljivega življenja! | Jedino le is prave vere. Neki pro-testantovski pisatelj primerja Rafaela s Lutrom, ker sta bila oba rojena istega leta. Dasta se primerjati, teda ne po je4nakostih, ampak nejednakostih. Luter, duhovnik In menih, padal je is duševne višine in iz katoliške vere! v napuh, čutnost, mesenost in kri-vovero: Rafael, neduhovnik, dvigal se je z vero, ljubeznijo in ponižnostjo iz nizkega stanu vedno više, da je tako s čudovito duševno močjo gledal najboljše vzore in jih predočil človeštvu. Zato je Rafael velik mož v zgodovini človeštva. Kar je v človeštvu pristnega, pravega in večnega, namreč resnica in lepota, "to je pokazal vsemu človeštvu s svojim čopičem. Čas bode polagoma oglodal in zatemnil izvirne slike Rafaelove. Toda, dokler bode živelo človeštvo, živele bodo njegove slike, saj se zdi, da osebe, ki jih je on postavil na platno in na steno, ne morejo umreti. Dandanes se je jako razvila pomnoževalna umetnost. Z raznimi pomočki znamo slike in risbe natančno posnemati v raznih oblikah. /Tako potujejo dandanes Rafaelove slike, zlasti s fotografijo natančno posnete, po vsem svetu. Njegova Sikstinska Madonna z angeljčkoma je najbolj znana slika. Bog daj, da bi te iskrice iz krepkega ognja padle pri mnogih Slovencih na dobra tla in bi mnoge vnele za neutešno hrepenenje po večnih vzorih naše nebeške vere. NEKATERE NARODNE VRAŽE PRI HRVATIH. dovito visoko. V stavbarstvu ni-1 vo življenje in delovanje, od kodi Hrvatje denejo na "badnjak", t. j. dan pr:d božičem na mizo slame, denarja, vsakovrstnega žita in sočivja; to pokrijejo z belim prtom in tako puste do sv. Treh kraljev. To Da delajo zato, da bo pri hiši denarja in htrane. Da bodo kokoši bolje nesle, dajejo jim na božič pred zoro v o-bfoču pšenice. Kdor hoče biti celo leto zdrav, ta se mora na novo leto pred zoro pri studencu umiti. Ako na Florijanovo deži, bo Oho leto mnogo ognja. Dan pred sv. Ivanom Krst., 'I-vanjem', idejo po ivanjske rože; vfcakdo si izbere svojo in jo dene na rešeto; in kogar roža je do jutra najbolj zvenela, ta bo umrl najprej. Da neoniožena dekleta že na • prej spoznajo svoje ženine, posti-jb se celi dan pred svetim Andrejem!; ker ako ni deklica celi dan nič jedla niti pila, prikaže se ji ženin v sanjah. "Lucijin stolček." Kdor hoče delati Lucijin stolček, mora vstati na Lucijino opolnoči, zamesiti kruh, speči ga in potem ta kruh jc.*et zgrudil se & n*vt?la in prilel " tuliti in puliti svoje osivele lase raz glave. Janeza so drugi dan našli vaški Otroei, ko so ill v šolo — zmrznjenega. Ns preužitku. "Oj, o j, oj! Kako zebe, kako zebe. Oj, oj! To skeli! Obraz, u-še8a, roki, nogi, ničesar ne čutim. Moj Bog, taka zima, tak sneg! Kaj bo, kaj bo! — No, hvala Bogu, da sem doma pod streho, ker še malo kaj, in ostal bi v snegu, kot uboga žival, ki zgreši pot do brloga. Ali to je bilo pa ttidi strašno, kar SO morale danes prestati moje stare kosti, — prositi! Ubogajme prositi! Grozno! Temu bi se pred letom ne bil nadejal! In zdaj je moralo biti! Ako bi bila smrt svojim groznim obličjem stopila pred me, ne bi bil osupnil toliko, kakor sem, ko so zrle oči mojih znancev na-me, med tem, ko je njihova roka blagodar božji molila. Bral sem v teh očeh: Tomaž, ti najbogatejši mož cele vasi, pa prosiš, moraš prositi! Črno se mi je delalo, vse črno!" Tako je govoril sam s seboj zvečer ob solnč-nem zahodu v malej borni koči stari Tomaž, in nadaljeval : "Toda kaj! ali sem se smel meniti za sram, za vse, celo za mraz, ki je stiskal in krčil moje ude, ko sem stopical od hiše do'hiše proseč, ali sem smel, ko je pa silila k srcu vroča skrb? Samo zdaj še, dejal sem, prihodnjič bo že božja volja kako drugače obrnila, samo da ona okreva. Njej je treba dobre hrane, reva, saj samo to jej je tolikanj prizadejalo, ker mora uživati jedi, ktere niso za nežni, slabotni njen želodec. Jaz že, jaz sem krepkejši, če tudi trhla gruda, prenesem le še kaj, ali ona! Potem pa ta žalost, ta skrb, to vse se je združilo, da ugodnobi nesrečno siroto. Oj sin, sin, kako daleč je moralo priti s teboj! Oh, kar misliti ne smem! Pred dvema letoma še, kaj je bilo, kako je bilo pri nas! Travniki, njive, gozdi, vse, vse je bilo naše, krasno, rodovitno! ali zdaj! izginilo je, kakor izgine snežena kepa v solncu, vse je proč, vse je šlo v goltanec onemu peklenskemu oderuhu Volčiču, ki je znal zastavljati mreže okolu reveža! in pa njegova pokojna, Bog se usmili njene duše, saj ona je bila največ vsega kriva. Vrag vzemi tisto gladko kožo in kačje oči ti/tih žensk, o kterih človek prav ne ve, ali so njegova plemena ali so zavrženi duhovi, samo da zdaj v tej lepi podobi nasičujejo blagor in zadovolj-nost človeško na svetu. Saj ne pravim, ženska mora biti grda, tudi moja Marjeta je bila brhko dekle, ko sva se vzela, ali bila je brhka po človeški. To pa je imelo nekaj na sebi — kaj vem kaj! Fant je zvrtoglavil, ko jo je zagledal, in ni odnehal, predno je ni dobil, če tudi ni imela okrog-ljega v žepu in se ni niti vedelo, kje je prav doma. Nato pa so bili vsi križi in nadloge pri hiši. Za vse je izgubil pamet in um, vse zanemarjal in le okolu nje se je sukal, da se Bogu usmili. Še na cerkev, na božjo besedo je pozabil ; kaj bi ne, ona mu je bila oltar, mati božja, x angel j, svetnica, duhovnik in prižnica! Kaj ni vse storil za njo! Enkrat se mu je nasmehnila, pa jej je kupil novo krilo ; enkrat ga pobožala s tisto svileno ročico, pa je prodal njivo in peljala sta se v Ljubljano in po tri dni ju ni bilo nazaj. A nazaj z Marjeto ni mogla trpeti, kača! ker sva svarila in opominjala, žal, le zastonj. Iz početka sta nama še dajala tisto bore izgovorjeno, seveda z nevoljo,. potem pa, ko so prišle slabe letine in nesreče Aed živino, morala sva delati, trdo delati, da sva si prislužila za potrebo. Od njiju sva dobivala le Se ko j tfrvi dan po poteki videti da bi se MI ddprl nad listna črni grob; m še iz te uboge koče bi bila naju izgnala* da se nisva n-knjižila. Na to oiia utorje, oj, saj ne 2eQm nikomur smrti, i da bi bila umrla že preje, bi se moglo še pomoči. Tako pa je proč. Več ni njegovega, kot bi se zavrtel na peti in še to mu sodišče proda radi dolžnih davkov. Kdo ve, ako že danes ali jutri ne prestopi pfraga cesarski mož, kot angel j z gorečim mečem in mu veli iz pod stre he. Saj pa je tu ž njim že kar pod zlo. Nekaj žalost po izgubljeni že ni, nekaj skrb, nekaj jeza in največ še tisto žganje, kteremu se je udal, Morilo ga je sftmemu sebi ne več podobnega. Kar po tleh blodi z očmi in s seboj govori, naju niti več ne pozna. Danes je šel z doma in Bog ve, kdaj se vrne in kakov! Toda glej, kako sem se zagovoril, — ko treba pripraviti zdravila ! Da, ljuba moja, imam zdravila in če Bog da, v kratkem bode ti boljše. Ker ne samo to, še mnogo več naju Čaka, kakor sem prinesel danes. V župnijo smem priti slednji dan in gospa sodnikova pošlje sama vsak dan dobre juhe, dokler se ne okrepiš popolnoma blaga žena, solze so jej Stale v o-čeh, ko sem jej pripove^pval tebi. No, reči smem, Se se nahajajo dobri in blagi ljudje na svetu, to sem izprevidet danes, ven dar v sramoto svojemu Sinu." Potem je govoril proti Marjeti, katera je sedela pri peči: "Na tedaj; — toda kaj, ali jne ne čuješ, Marjeta? Ali spis? t>a bi le imel užigalico in bi naredil luč; o luni se vse tako slaflo razloči. Marjeta! vse tiho! morda pa je ni doma in je zlezla k sosedu, kjer imajo toplo in tu notri pe mraz, da, reva, prav si sjorila, ti potrebuješ toplote. Ali vendar* bi se morala skoraj vrniti, tako dolgo mi ne bode izostajala. Grem pogledat za njo. (Stopi k oknu.) Žako tiha noč je, nikjer ni sledu o življenju — pač, tam doli je zle tel baš črn gavran čez pobeljeno polje, domu se napravija; — morda mora tudi k bolni tovarišibi, kakor — jaz. Kaj je bilo tO? (Skovir zaupije.) Skovirt ČUdribf mraz mi leti po kosteh in zima me prehaja. Jezus Marija! to pa ni kar si bodi! (Čuje se votlo bobnenje in piš.) To bo spomin, prav spomin bo! Baš tako sem ga Čul, ko so mi umirali pokojna mati. — Zopet; sveti križ božji; da bi saj Marjeta že prišla, strah me je stopiti čez prag, da bi jej šel nasproti. (Obrnivši se od okna zagleda pri peči Marjeto, kterej je baš luna razsvitljevala obraz.) Moj Bog! Marjeta si tu ? kako sem se ustrašil. Spi. Trdno spanje je, da me ni čula. Meta, vzdrami se, glej, jaz sem tu, Tomaž. Ali ne čuješ? Nič! to me pa skrbi — pa ne — ko bi — ko bi( dene jej roko na obraz) Jezus Marija! je že! mrtva je, mrtva! O joj, o joj, o joj! Oj tako hitro mi vendar nisi smela umreti; lahko, lahko bi bila še živela. In zdaj je proč, proč! O sin, o sin! to je tvoje delo! Zgrudivši se polegv nje po klopi objel je Marjeto. Nato priropoče po veži Janez ter jeclja: "Ale, oče, mati, kje ste? Nič? nič doma? Hej, oče!" "Oj sin, sin!" "No kaj? Vi ste, oče? Vi ste? Kaj li hočete?" "Sin, Janez, moj sin! Poglej to je tvoje delo, mati, o joj, o joj!" "Kaj mati? Bolni?" "Mrtvi, mrtvi, sin!" Tine se je mahoma streznil in se približal starišem. "Ka-aj! mrtvi? mati! mati!" — "Oj ne kliči, ne kliči! prepozno je, mrtvih ne vzbudiš, prej, prej . . .!" "Da bi ja^. pravite, oče, da bi jaz bil kriv materine smrti? jaz? jaz? "Bog odpusti tebi in tvoji ženi!" Janez je padel pred očeta," z grozo vzel iz žepa bel papir rekoč: "Oče, če je pa tako — glej- — to sem dobil od sodišča, jutri prodajo vse, — vse, vse oče! Oče odpustite! Oče! Bog vas obvaruj i" Še enkrat je objel očeta in mrtvo mater ter zbežal skozi vrata* * 'i —: Stari Tomaž hoče za fljim, a zgrudil se je pred durmi, ktere je Janez za seboj zaloputnil. "Janez! kam hočeš, kaj hočeš storiti? o joj. o joj!'' tarnal je stari Tomaž. 4 * ; ! HAJKI 8TVAEI. ======= ST5 en* čum » OLAKTCt fnt ČITATEUI! Kupujte pri tvrdkafa Jb podpirajte trgovce, U oglašujejo t našem listu! Kaj Jo milijarda? Da je milijarda tisoč milijonov, to ve vsakdo. Milij&rda pešcev, razdeljenih v polke po 300 mož, bi dala 333,333 polkov. Ako bi korakali ti polki po 4 možje v Vrsti, trajalo bi to celih 11 let, preden bi šel zadnji mOŽ mimo nas. Za prevoz tega moštva bilo bi treba 20 milijonov vos po 50 mož; ako računamo dolžino voza na 10 metrov, bi bil ta vlak dolg 200.000 kilometrov; segal bi pet krat okoli cele zemlje. Strojna puška, ki odda 25 strelov na minuto, morala bi streljati neprenehoma sedem in pol let, da bi pora-taš, čigar premoženje znaša eno čigar premoženje znaša eno milijardo dolarjev, izda lahko brez skrbi vsak dan 1000 dolarjev, ne da bi mu bilo treba naložiti denarja na obresti, dosegel bo starost 2740 let, preden bo izdal zadnji bankovec za 1000 dolar.ir Ako štejemo v eni minuti do 200, bi potrebovali ravno devet in pol leta, da naštejemo eno milijardo, če bi šteli neprenehoma nočindan. Koliko zavžije 300,000 vojakov na dan? -"Fremdenblatt" poroča: Koliko je treba za aprovizacijo mo -derne armade to je spoznal urednik lista "Journal de Geneve", ki je pred kratkim posetil kraj, kjer je središče za aprovizacijo nekaterih francoskih armad. To središče mora preskrbeti vsak dan živila za 300,000 mož. Vsak dan odide od tam šest dolgih) vlakov, polnih kruha, mesa, prikuh, sladkorja, kave, vina, riža, toba-ka. ovsa in lesa za kurjavo. Vojaštvo 300,000 mož poje vsak dan 1200 glav živine, med njimi 600 volov, in požge 40,000 kilogra -mov lesa. En sam vlak tranepor tira 270,000 porcij kruha , 37 fcvintalov sardin in 35 kvintalov sira. Vsak francoski vojak dobi na dan poleg zajutreka, obeda in večerje tudi 15 gramov tobaka, eq četrt litra vina in eno šest najstinko tropinovca ali drugega žganja. . Bela vrana mod sodniki. V Philadelfiji, Pa. je v neki bolnišnici nedavno umrl 70. letni sodnik Mc Quiggan, kojemu bi morali iskati para po vsem svetu Quiggan je imel to lepo lastnost, da je imel vedno usmiljenje z obtoženci, katere je moral on soditi. Tekom njegovega 241etnega služ bovanja kot sodnik, ni poslal niti enega zatoženca v ječo: V raznih slučajih je sodnik sam večkrat prosil lastnike zemljišč in posestev, da so stavili poroštvo za te ga ali onega obtoženca. Lansko leto je pok. sodnik dal celo sam poroštvo za nekega Italijana, ki je v prepiru z nožem ranil nekega svojega prijatelja. Pač redki slučaji med sodniki! Dvojna pot. Katera pot je vam bolj povolji: Da trpite vsled neprebave, zaba-sanosti, da se počutite vedno slabega, da vas boli glava in da imate neprilike na ledicah ali pa ste vedno trdni in zdravi, kar vam pospešuje dolgo in srečno življenje. Če ste si izvolili drugo, ali slednje imenovano pot, skrbite v prvi vrsti, da si ohranite zdrav želodec; to pa lahko dosežete s po močjo Trinerjevega ameriškega grenkega vina, ki vzdržuje in urejuje ves notranji prebavni sistem. Trinerjevo ameriško eliksir vino vas bo oprostilo vseh želodčnih ne-prilik, ki povzročajo tolikim ljudem težave. Opozarjamo vas pa, da ne kupujte »ali jemljite kake ga ponarejenega in po ceni grenkega vina. Dobre nspehe vam jamčijo samo tvarine, is katerih je to Trinerjevo zdravilo pripravljeno. Dobiva se v vseh lekarnah. Drugo izborno zdravilo priporočljivo za sedanjo sezono je Triner-jev Cough Sedative, ki daje hitro odpomoč pfi prehladu, kašlju, hri-pavosti, bronchitis L t. d. Dalje je tudi isborno zdravilo Trinerjev Liniment. Istega hvali na tisoče ljudi, ki so trpeli za revmatizmom nevralgijo, hrbtobolu i. t. d. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1343 So. Ashland ave., Chicago, HI. (Advert w.) KDO VE? za naslov rojaka Kick Rus-a, doma iz vasi Dobravice, štev. 20, fars Podzemelj. Nahajal se je nedavno v Steelton, Pa. — Prosim cenjene rojake, da mi sporočijo njegov sedanji naslov, ali naj se pa dotičnik sam zglasi pismeno. Zanj bi rad zvedel njegov sosed JOHN zuasu, 75 Sheffield, Ave. Hammond, Ind. (No 43—45). V NAJEM se odda dve sdbi za moške in posebej še eno meblirano so hO iea moškega. Stanovanje je v sredini slovenske chikaške naselbine blizu slovenske cerkve. Vprašajte na: 1926 W. 22nd Place, x Chicago, HI. MARIJA SLUCA 1828 W 22nd St. Chicago, lil. TcUphoM Canal 4739 izku lena in z držav-nim dovoljenjem potrjena BABICA m ulja dno priporoča slovenskim in hrvaikim tenant in ogrskim Slovenkam. J OS M* TEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 298. « Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba ln dobra pijafia", to je moj« geslo. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva io Befstareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaika MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete novs društvena pravila, lično izdelana pisma, kovarta, vabila in vstopnice za r—ellce, ali kake druge tiskovine, obrnite •a na največjo slovansko unljsko tiskamo v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2141-5« Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljno«* glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Tam priporočamo salo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iopnem formatu ln trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnico. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjše in poosbae polo za vodstvo članov, da se ima na podlagi 4eh pol lahko vedao natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih. (7 Na sahtovo pošljemo vsakemu druitvu vzorec gortnaredeslk tiskovin na ogled brezplačno! _ OPOMBA: V nafti tiskarni m tiska "Glasilo £ B. K. Jedaete". Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. [ 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po ____svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj * am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naše banka j« depozitni urad sa irezao poštno hranilnico, sa mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih drŽav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS $150,900. Rezervni sklad $360,060. Kapital II TT Junaštvo in Zgodovinski roman is časov francoske revolucij«. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Bpillmann 8. J. Poslovenil • • • prav! A kam (Nadaljevanje.) Naposled se je nam posrečilo, priti čez boulevard, in tedaj smo bili kmalu v Rue Sainte Apolline, (Ulica sv. Apollonije.) kjer je imel veliki sodnik Marko Fidel Keyser, oče moje drage Vereni-ce, najeto malo hišico s prijaznim vrtom. Ker smo se bili za ta dan napovedali, so nas pričakovali. Brž ko se je ustavil voz z v razmeroma tihi ulici pred vrati, je že Verenini brat. Karel Franc, komaj dve leti starejši od mene, nam planil naproti in je po vojaško pozdravil stotnika Re-dinga, potem pa s hrupno radostjo drage Ziržane. V veži je stala postarna, rejena žena, sodnikova gospodinja, in njen dobrodušni rdečelieni obraz, kazoč skoro materinsko blagohotnost izpod bleščeče bele avbe, mi je koj vzbudil zaupanje. Prijazno se mi je nasmehnila; stotniku Redingu, ki ga je že poznala, se je nalahno, kapucinu pa zelo spoštljivo poklonila ter je poklicala delavca, ki je na dvorišču drva cepil, naj pogleda h konjem in naj jih dene v stalo v bližnji gostilni "pri Zlatem Grozdju." Zdaj je stopil k nam g. veliki sodnik, nekoliko svečano in formalno, da nas pozdravi. Na svoji plavi suknji z velikimi gumbi in širokimi zasleci kakor je moda hotela, je nosil trakove pape-žkega reda od zlatega meča in Francoskega od sv. Ludovika, kojih vitez je bil. Njegov fini, malo bledi obraz, iz katerega sta zrli dve umni očesi polni odločnosti in moči, se je bil postaral, kar ga nisem videl; tudi postava se mi je zdela neznatno upognjena. Zdaj, ko sem gledal v njem Vereninega očeta, me je navdajala še večja spoštljiva bojazen pred njim, nego tačas, ko sem še deček občuduje zrl v imenitnega in častitljivega moža. Gospod veliki sodnik je najprej pozdravil kapucina ki je skromno zadaj o-stal, nato barona Redinga, in naposled je tudi meni stresel roko. Sprevedel je nas v sobano na vrtu, kjer je bilo za nas pogrnjeno." Ko sem po prvih pozdravih oddal pisma od Verene, od botre od Zurlaubena in od drugih Zuftkih prijateljev in sorodnikov, smo ravno hoteli sesti k večerji, ko je vstopila gospodinja in vprašala, kaj naj stori s čudovito lepimi kozami in z dečkom, ki jih varuje. O kozah in mladem Brunnerju nismo začudenemu sodniku nič povedali, ker smo bili za hip živali in pastirja čisto pozabili. Popravil sem torej zamudo in pripovedoval o pismu maršala d'Her-villy in o Zurlaubenovi pošiljat-vi. Gospod Keyser je bil iznena-den, premišljuje je potegnil tobak v nos in utdi nam po vrsti ponudil iz pozlačene tobačnice. Nato je rekel: ""Ni napak to. Hm, pri tem bi se utegnila ponuditi zaželena prilika ki jo že dolgo i-sčem, da bi Njegovemu Veličanstvu potom kraljice predložil neko zelo važno stvar. Govorili bomo o tem še pozneje, kadar pride gospod major pl. Bachmann, ki se je povabil ha čašo vina po obedu." Nato je rekel gospodinji francosko: "Rozalija, spravite živali za prvo silo v malo drvarnico. . ." * "Toda, ^gospod veliki sodnik, blagovolite oprostiti. To ne gre — živali so sicer jako lepe, da, nad vse lepe, če cmem z vašim dovoljenjem tako reči o živalih. Toda pardon! — kozel — pardon že enkrat! — diši, da tako rečem" in si je tiščala rob belega predpasnika k nosu. "In potem meketajo živali glasno, da bi gospod veliki sodnik pri svojih ve-levažnih poslih ne imel nobenega miru več doma. Tudi bi se nabra-li otroci iz sosedaeine — že zdaj jih je polna cesta pred hišo. Nazadnje tudi nimamo v hiši prostora za pastirja, ki povrh« še nič francoščine ne razume. . .' "Dovolj, dovolj, Rozalija!" jo je prekinil Keyser. "Kadar vi odprete zatvomice svoje zgovor-onsti, se mora vsak odvetnik premagan vdati. Torej vi koza ne marate tu v hiši pa z njimi?" "Moj Bog, gospod veliki sodnik, kako le morete tako govoriti? Jaz da nočem! Kaj pa hočem drugega ko vaš mir in vašo udobnost tu doma? A saj je zunaj v predmestju Saint-Martin moj zet, in v njegovi hišici in v njegovem vrtiču se lahko prav pri-ložno spravijo živalice in mladenič, ki ne ume nič francoščine. Saj moj zet je Švicar in torej lahko gopori z mladeničem, ki ne zna nic francosko, in moja hči, ki kupčuje z zelenjavo, lahko krmi živali z ostanki svojega bla-i» ga- Tako je bilo preskrbljeno za Brirnnerja. In ko se je fant v kuhinji okrepčal z dobrim prigrizkom ; je bil koj pripravljen iti /:i Rozaljinim zetom ven v predmestje. Kletko s kozami je na ročnem vozičku peljal s sabo. Zdaj smo hoteli sesti k večerji. Toda o. Sekundus se ni dal pie-govoriti, da bi jedel z nami. Da je skrajni čas, je rekel, da še pred nočjo pride v svoj samostan, in da sveti post, ki je na potovanju že tako hudo trpel, vsaj zadnje dni zopet malo strože drži. Tako ga je tedaj spremil na o-četov migljaj poročnik Keyser v veliki Kapucinski samostan, l