Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 82.
JOLIET, ILLINOIS. 10. SEPTEMBRA 1915
LETNIK XXIV,
ar Nikolaj prevzel
vrhovno poveljstvo.
' knez Nikolaj, dotedanji vrhovni poveljnik ruske voj-ake, premeščen v Kavkaz na boj proti Turkom. Ob vsej ruski fronti zopet ljuto bojevanje. Rusi se krepko upirajo.
Z italijanskega bojišča malo novic. Lahi povsod odbiti.
Vrh"—' 6" Sept' (CeZ L01"10"') ~
Vno vojno vodstvo je danes ob-Redeče naznanilo:
ški {r°bniorskem okrožju in ob koro-šn0 , So bili Italijani včeraj splo-daljs: elavni- Poskušali
so pa po
našim
še
bergjo ?Pniški Pripravi v odseku Kreuz
posteč se zopet približati na
ni prij," ,,am' Do naskoka doslej A%stnjski zrakoplovci nad Benetkami.
• ^ini 7
plovcj' \Sept' — Avstrijski zrako-v petijS° ombardirali Benetke včeraj Vražna 'ZZa pr'četka vojne. Dva so-naPada 2r<?koplovca sta se udeležila "ah (m Puščala sta bombe ob lagu-ni ita] °rskl11 Plitvinah) in v sosešči-pl0v je1Ja"skih trdnjavic. En zrako-ža strel'- Zbit po italijanskih topovih adel v "lanje Pr°ti zrakoplovom in je mož L3?"110- Njegova posadka dveh Je b,la ujeta.
Lahi
ariz, 7.
prevažajo vojake.
<ste N ' sePt- -Vo2nrha?hr'chten"
^ovu r z vojaki in strelivom na Vojvodap|ulo iz Taranta neznanokam. iUlijln d'Aosta, vrhovni poveljnik hodu \*e armade, je prisostvoval od-P'ula r„ r®Jkone je ta ekspedicija od-
Ptotl Dardanelam. Italijani odbiti.
°unaj o
"4inan;i' ' sept- ~ Današnje uradno „ItJl10 Pravi:
^Uzbf"-1*0 bojišče: V okrožju
89 doživf r30Cha izza P°raza. so ?al tnir i lta'ijani v ponedeljek, vla-nego - °ya^ne izgube so bile več-bile od začetka precenjene. lzgub je londonski cenzor
;sept. — Baselski list "Neu-pravi, da je 117 pre-
dotičnem poročilu gotovo črtal, ker niso bila navedena.)
"Italijanska pehota, ki je poskušala naskočiti vzhodno od Vermiljana, je bila z ročnimi granatami pognana v beg.
"Tudi v doberdobskem odseku so naše čete davi odbile s.ovražen napad."
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 6. sept. — Danes izdano avstrijsko uradno naznanilo pravi:
"Ob besarabski meji in vzhodno od ustja reke Seret so Rusi včeraj obnavljali svoje hude protinapade, ki so bili povsod odbiti s težkimi izgubami.
"Na fronti ob Seretu in na naši liniji vzhodno od Brodyja in zapadno od Dubna je silnost bojevanja nekoliko odjenjala. V okolici Tarnopola smo zavzeli neko po Rusih utrjeno vas.
"Naše čete, prodirajoče vzhodno od Lutska na Ruskem, so pod najtežjimi razmerami prekoračile močvirno in poplavljeno nižavo pri Putylowski, severno od Olyke. Ob gorenji Jasjolki so naše čete izgnale sovražnika iz njegovih zadnjih utrdeb. Dalje južno so se naše čete na več točkah ustanovile na severnem bregu reke."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 6. sept. — Nemški vojni urad je danes priznal, da Nemci niso mnogo napredovali proti Rigi in Vilni v zadnjih oseminštiridesetih urah, ko o-pisuje položaj od Baltika do Grodna kot neizpremenjen. Maršala von Hin-denburga desno krilo se bliža reki Nje-men pri Lunnu, petintrideset milj ju-
govzhodno od Grodna. Uradno naznanilo se glasi:
"Od Baltika do vzhoda od Grodna je položaj neizpremenjen. Maršala von Hindenburga desno krilo se bliža reki Njemen.
"Armade bavarskega princa Leopolda, ki se bojujejo s sovražnikovimi zadnjimi stražami, prodirajo čez Ros, južno od Volkovjaka in so prekoračile močvirne poti blizu Smolanice, severovzhodno od Pruzane.
"Maršala von Mackensena armade prodirajo."
Riga resno ogrožena.
London, 6. sept. — Riga, važna ru ska luka v Baltiku, je resneje ogrožana. Nemci še obdržujejo predmostje pri Friedrichstadtu in zavzetje tega branika je dejansko pretrgalo železniško zvezo Rige z jugom, dočim so nemški zrakoplovci delavni v zajivu, kar je morebiti znamenje, da je blizu zopetna pomorska bitka, tako da bi napad na suhem in mokrem osamil Rigo in prisilil Ruse k umiku.
Nemške ladje zopet v zalivu.
Kodanj, 6. sept. — Nemške vojne ladje so zopet priplule v Rigovski zaliv ter prisilile ruske ladje k ubegu, kakor neuradno poročajo danes semkaj iz Berlina. Rusi so baje zapustili otok Dago med Rigovskim zalivom in Finskim zalivom. Ta otok je najsevernejši izmed trojih pred Rigovskim zalivom.	„
Rusija neprestrašena.
Petrograd, 6. sept. — "Rusija je odločna za boj pet, tudi deset let, če treba," je rekel danes v razgovoru g. Rodzjanko, predsednik dume.
"Če se prigodi, da bomo prisiljeni zapustiti Petrograd in Moskvo, se u-maknemo v obrambne postojanke U-ralskega gorovja in bomo nadaljevali vojno.
"Rusija ima 12,000,000 vojakov, ki se bodo bili do zadnje kaplje krvi. Na mir ne bodo mislili, dokler ostane le en sovražen vojak na ruski zemlji."
Dunaj poroča ruski poraz.
Dunaj, 7. sept. (Čez London.) — Uradno so danes naznanili popolni poraz Rusov vzhodno od Brodyja na fronti kakih petindvajsetih milj. Sovražnik je bil povsod pregnan iz svojih postojank in ga Avstrijci zasledujejo. Naznanilo vrhovnega vojnega vodstva se glasi:
"Armada generala Boehm-Ermollija je porazila Ruse včeraj blizu Podka-mjena v Galiciji in Radziwilowa na Rilcem. Sovražnik je bil napaden na mor->o utrjeni fronti kakih petindvajset milj. Po krvavem spopadu smo zavzeli grad Podkamjen, višino Maku-tro, jugozapadno od Brodyja, postojanke blizu Radziwilowa in mnoga druga opirališča, ki so bila krepko branjena.
Rusi prisiljeni k umiku.
"Bitka se je nadaljevala na nekaterih; točkah do davi. Povsod poražen, se je sovražnik končno umaknil, zasledovan po naših četah. Število ujetnikov,; privedenih do snoči, je preseglo 3,000.
"pb besarabski meji so Rusi zapustili ?voje postojanke.
"Napadi proti vojni skupini Pflanzer-Baltin so nehali. Armada generala Bothmerja je odbila prav silen sovražni protinapad.
"fefizu Novoselice je neka -ruska baterija- streljala na neko farmo na ru-mun/kem ozemlju.
"\'a fronti ob Jasjoldi so imele naše četi" žainamovati krajevnih uspehov.
"V Volhyniji je minil dan primeroma mirno."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 7. sept. — Veliki glavni stan je danes objavil sledeče dnevno naznanilo:
"Vojna skupina maršala von Hindenburga: Oddelek konjikov, ki je pro diral proti Daudsewadu, jugovzhodno od Friedrichstadta, je včeraj ujel ?90 Rusov in zaplenil 5 strojnih pušk. Vz-hoV-iv/n jugovzhodno od Grodna se je sevr.ižuik ustanovil na novi fronti, ki se razteza od okraja zapadno od Skidela, kakih 25 milj jugovzhodno od Grodna, do mesta Volkovyska. Med neprestanimi boji prodirajo paše čete dalje čez pritoke rek Pyre in Kotre.
Napredujejo na Poljskem.
"Med Njemenom in Volkovyskom se je armadi generala vonf Gallwitza posrečilo, zasesti nekaj toček na vzhodnem bregu pritoka reke Ros. To se je posrečilo s ponočnim napadom. Več nego 1,000 mož je bilo pri tem ujetih.
"Vojna skupina bavarskega princa Leopolda je prisilila sovražnika v bitko jugovzhodno od Volkovyska na fronti, ki >se razteza od tega mesta do gozdnega okraja južno od Pružane, kakih 25 milj jugozapadno od Sloni-ma. Dosedaj naša armada v svojem napadu na tej fronti zadovoljivo napreduje.
"Vojna skupina maršala von Mackensena: Sovražnik je bil pregnan iz svojih postojank pri Chomsku in Dro-hiczynu.
"V Galiciji:.Bitka za posest Seret-skega okrožja se še nadaljuje z dobrimi uspehi za nas."
Car vrhovni poveljnik.
Zeppelini zopet
strašijo London.
Nemške vodljive zrakoplovnice spuščajo bombe na vzhodno bre-žino angleško.
NAZAPADNEM BOJIŠČU MIRNO
Samo zrakoplovci onegavijo, a sicer sovražniki počivajo.
Pariz, 6. sept. — Štirideset zavezniških zrakoplovcev je danes napadlo železniške postaje, tvornice in vojaške zavode v Saarbrueckenu, po nocoj izdanem uradnem naznanilu. Poškodbe so bile baje znatne.
Topniški boji se nadaljujejo ob celi
fll0".d'„.V,0duekU--SeV"n0 °d '^rra!a nih ali rešno7oškVd"ovanih7n'^požarov povzročenih a brzo ugašenih.
padne brežine francoske po nekem nemškem U-čolnu torpediran. Posadka je bila rešena. "Bordeaux" je bil 370 čevljev dolg in zgrajen leta 1891.
Zeppelinski napadi blizu Londona.
London, 8. sept. — Nocoj v London dospela poročila kažejo, da je bilo trinajst oseb usmrčenih in triinštiride-set ranjenih po deseterih bombah, ki so jih spustili trije Zeppelinski napad-niki na vzhodno brežino angleško snoči. Vsi razun enega so bili civilisti. Izmed usmrčenih je bilo deset žensk ali otrok, a trideset žensk ali otrok je bilo med ranjenimi.
Petnajst stanovališč je bilo razdeja-
so francoske baterije zelo poškodovale nemške zakope.
Civilisti žrtve zrakoplovcev.
Berlin, 7. sept. — Sedem belgijskih civilistov je bilo usmrčenih in dva sta bila ranjena po zavezniških zrakoplov-cih, ki so spuščali bombe na neko vas severno od Roulersa včeraj, kakor poroča vojni urad danes popoludne.
Neki francoski zrakoplov je bil zbit blizu Sankt Avolda v Lotaringiji in zrakoplovci usmrčeni.
Pariz, 7. sept. — Nemški zrakoplovci so davi bombardirali Gerardmer in u-smrtili več civilistov. To je mesto 10,000 duš v Vogezih, zelo obiskovano po turistih.
"Bordeaux" pogreznjen.
Pariz, 7. sept. — Francoski parnik "Bordeaux", 4,500 ton, je bil blizu za-
Imena napadenih krajev se še prikrivajo.
S tem je doseglo skupno število žrtev vsled Zeppelinskih napadov 102 usmrčenca in 263 ranjencev.
London v strahu.
London, 9. sept., 2 zj. — Sovražni zrakoplovski napadi na vzhodne okraje angleške v londonskem okrožju so se nadaljevali snoči. Zrakoplovi so spustili mnogo bomb in prizadeli več nezgod.
Uradno naznanilo se glasi:
"Sovražni zrakoplovi so obiskali vzhodne okraje in londonsko okrožje v sredo zvečer ter spuščali zažigalne in razpočne bombe. Opolnoči je bilo naznanjenih nekaj smrtnih slučajev in požarov, ki so bili kmalu pogašeni.
"Število usmrčenih oseb še ni znano/
* icon ./vrtaucmwuxi.
MEHIKA, KJER SO SE PRED KRATKIM ZOPET PRIPETILE DEMONSTRACIJE PROTI AMERIČANOM.
,8 . -JU p -- j v, zavzel novo in nevarno obliko ter se tako zapletel, da utegne prisiliti Združene Države - *	govorniki so hujskali prebivavce v Vera Cruzu proti Američanom in drugim tujcem, in ta-
3li pr0fre.So Postale tako kritične, da sta bili Združenih Držav bojni ladji "Louisiana" in "New Hampshire" V v skri, VJUgU in bosta p,uli do im',liSke lukc' " ne prenehai° P'OMujske demonstracije. Vladni uradniki 1,111 ' Z.arai'' Položaja. Na tej sliki so videti vladne ladjenice v Vera Cruzu in mehiške čete pred vera-
izvršena med vojskujočimi se deželami.
Boji povsod ob ruski fronti.
Lcuidon, 8. sept. — Skoraj obenem z naznanilom, da je car Nikolaj osebno nadomestil velikega kneza Nikolaja kot poveljnika ruske vojske, se je spet pričelo bojevanje ob celi vzhodni fronti • vkljub pričetku jesenske deževne dobe. V Kurlandiji, Volhyniji, Podoliji in vzhodni Galiciji se Rusi odločno trudijo, da spet prično z ofenzivo, dočim pridobivajo v središču Avstro-Nemci.
Maršal von Hindenburg in njegovi poveljniki v Kurlandiji še vedno ne morejo čez reko Dvino, dočim se maršal von Mackensen in avstrijski general na drugem koncu linije na moč upirata ruski ofenzivi.
Zavzeli železniško središče.
V središču pa napredujeta general-lajtnant von Eichhorn in bavarski princ Leopold, ki sta po berlinskem naznanilu zavzela Volkovysk, važno železniško vezišče prav vzhodno od Bialegastoka.
Za te železnice se zdaj Nemci bije-jo, kajti po nastopu jesenskega deževja bo velik del ozemlja neprehodno močvirje in potem bodo potrebovali vsako železniško progo v zalaganje svojih armad z živežem in strelivom.
razširjajo v Ameriki. Poluradni Wolf-fov tiskovni urad je bil pooblaščen, da jih označi kot "golo iznajdbo od kraja do konca".
Sodnik umorjen.
Providence, R. I., 6. sept. — Sodnik Willis S. Knowles je bil danes dopoldne zavratno usmrčen, ko je zapustil svoj dom v North Scituatu, da se popelje v Providence.
Zadele so ga tri krogle, dve v hrbet in ena v čeljust. Policija doslej ni objavila nobenih podrobnosti o umoru in njegovem vzroku. Nedavno je sodnik grajal neki saloon v soseščini.
Pariz, 7. sept. — V brzojavki na predsednika Poincare od carja Nikolaja poroča zadnji, da je prevzel vrhovno poveljstvo nad rusko vojsko.
Iz Carskega Sela odposlana brzojavka z dne 6. sept. se glasi:
"Ko sem se postavil danes na čelo mojih hrabrih armad, gojim v svojem srcu, gospod predsednik, najiskrenejše želje za velikost Francije in zmago njene slavne armade. Nikolaj."
Predsednik Poincare je danes poslal sledeči odgovor:
"Vein, da namerava Vaše veličanstvo po prevzetju poveljstva nad Vašimi junaškimi armadami odločno nadaljevati do končne zmage vojno, ki je bila vsiljena zaveznim narodom. Naslavljam na Vaše veličanstvo v imenu Francije svoje najsrčnejše želje.
Raymond Poincare." Izza izbruha vojne so bile ruske armade pod vrhovnim poveljstvom velikega kneza Nikolaja, strica carjevega.
Turška ladja pogreznjena.
Atene, 6. sept. — Turški torpedni rušivec "Yar Hissar" je bil pogreznjen v Marmarskem morju po zavezniškem podmorskem čolnu.
Slučaj Dumba.
Washington, D. C., 7. sept. — Odpoklic drja. Dumbe, avstro-ogrskega poslanika, v zvezi z njegovim namišljenim načrtom za oviranje izdelave vojnega streliva v tej deželi, je smatrali nocoj za manj verjeten vsled njegovega sestanka z državnim tajnikom Lansingom.
Predsednik Wilson in tajnik Landing še nista izrekla svoje sodbe o predloženem načrtu drja. Dumbe, po katerem je poskušal ovirati izdelavo streliva, namenjenega za zaveznike, in sicer s tem, da je odvračal avstrijske in ogrske delavce od tvornic za stre-
Mrs. Armour oropana.
Chicago, 111., 7. sept. — Mrs. J. Og-den Armour je bila v svojem domu na 3724 Michigan avenue snoči kmalu po večerji oropana za $3,000 v dragotinah in $75 v gotovini po dveh razbojnikih, ki sta utekla. Mrs. Armour je bila prisiljena z revolverjem, da se je umaknila v zgornjo sobo, kjer je bila s tremi služabnicami zaklenjena, nakar sta roparja prebrskala hišo in se obogatila s plenom.
Jolietska novica.
— Umrl je rojak John Zdravje in sicer v zavodu za umobolne v Kankakee, odkoder so prepeljali njegovo truplo v Joliet v stanovanje njegove žene Antonije, 512 N. Broadway. Pokojnik je bil rojen dne 15. avgusta 1882 v vasi Loparje na Kočevskem. Zapušča poleg svoje žene tukaj enega brata v Coloradu ter mater in eno sestro v starem kraju. Bil je član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. in zavarovan za $1,000. Pogreb s? vrši danes (v petek) na slovensko pokopališče. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku večen mir in pokoj!
V tej odgovorni službi se je proslavil, in ne le vojaški kritiki Rusije, marveč tudi drugih dežel ga zaznamenjujejo kot enega najsposobnejših generalov vseh časov.
Nikolajevič poslan v Kavkaz.
London, 8. sept. — Car Nikolaj je formalno nadomestil velikega kneza Nikolaja kot vrhovnega poveljnika ruskih armad. Velikega kneza je premestil na kavkaško bojišče ter ga imenoval kavkaškim podkraljem in vrhovnim poveljnikom armade, ki se vojskuje proti Turkom.
To dejanje carja Nikolaja je morebiti najvažnejša izprememba, ki je.bila
livo in vojne potrebščine.
če podrobnosti načrta dokažejo, da ni poskušal nasilnim ali neprimernim potom odvračati delavcev iz tvornic, potem predsednik ne bo povzročil odpoklica drja. Dumbe ali ga odslovil s tem, da mu izroči popotne liste.
Pač pa utegne predsednik predložiti stvar v razsodbo avstro-ogrski vladi, da ona ukrene, kar se ji zdi prav.
Nemci se rogajo mirovnim govoricam.
Berlin, čez Haag, 8. sept. — "Ameriška izmišljotina ali angleška iznajdba", to so po mnenju večine nemškega časopisja mirovne govorice, ki se
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
5 kron pošljemo za..........$ .90
10 "	" " .......... 1.65
lOO
ZA
Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 8. sept. — Danes obhajajo v naši stari domovini vsepovsod praznik Malega Šmarna. Tudi v naši jo-Jietski cerkvi sv. Jožefa je bil današnji polupraznik prav lepo obhajan ob veliki udeležbi vernega občinstva; zlasti naše dobro ženstvo je prisostvovalo službam božjim v največjem številu. In Jolietčanje smo danes v duhu tudi v Brockwayu, Minn., najslavnejši slovenski farmarski naselbini, kjer uživa zasluženi pokoj.. Rt. Rev. James Trobec, ki obhaja danes jubilej svoje zlate maše. Tem povodom se odlični jubi-lar gotovo spominja v molitvi tudi naše nepozabne stare domovine, ki j« tlači in stiska strašna vojna že drugo leto ..
— Novo šolsko leto v naši župnijski šoli sv. Jožefa se je pričelo s slovesno sv. mašo dne 6. t. m. In zdaj že pridno hodijo v šolo naši nadepolni fantiči in dekliči, ki jih je tako lepo število, da je veselje. In če bodo vedno pridni in poslušni in pošteni, jih bomo vsi veseli. Zatorej otroci, bodite pridni!
—	G. Josip Sitar, znani naš trgovec, se je povrnil v nedeljo iz Puebla, Colo., kjer je s svojo družino prebil nekaj tednov na počitnicah pri svojih sorodnikih.
—	Žalosten slučaj. Dobro znani in ugledni g. Nick Kirincich, lastnik sa-luna na voglu Columbia & Chicago sts., bi bil v ponedeljek zvečer, na Delavski dan, skoro postal nedolžna žrtev nekega pijanega pretepača. Okrog 8. ure zvečer se je nahajal v svojem salunu, kjer je stregel gostom. Tedaj je prišel v pivnico dotični pretepač in poklical enega izmed pivcev ven. Zu naj je prišlo do pretepa, med katerim je bil ven poklicani gost ranjen z nožem, nakar je utekel zopet v salun, a napadnik pa za njim. G. Kirincich je hotel posredovati, pa je bil še sam za boden in sicer v leva prsa prav nevarno. Poklicali so brž bližnjega zdravnika, dr. Stephena, ki je oba ranjenca obvezal in prepeljal v bolnišnico sv. Jožefa, kjer ju je takoj operiral. Upali je, kakor smo snoči izvedeli od dr. Stephena, da bosta oba ranjenca ozdravela, dasi sta bila hudo zbodena, zlasti g. Kirincich. Napadnika so prijeli in odvedli v zapor. Ime mu je baje Josip Volič, rojen na otoku Krku.
—	Ozdravljen. Rojak John Ivec, ki ga je dne 28. julija pred nekim salu-ooni na Hickory streetu napadel z nožem njegov "prijatelj" Charles Kaatz, Nemec, in ga v jezi zabodel v leva prsa nad srcem, je srečno ozdravljen, da že zopet lahko dela. Ozdravil ga je dr. Stephen.
—	Parada brez godbe. Prvikrat v zgodovini mesta Jolieta se je vršila na letošnji Delavski dan parada brez muzike. Odsotnost godbe je bila veliko razočaranje za mnoge gledavce. Vreme je bilo ugodno, gledavcev zbranih na tisoče in tudi paradnikov je bilo dovolj, ali muzike pa nobene! Take parade pa še ne. Pravijo, da so godci zaštrajkali, ker pripravljalni odbor za parado ni privolil v neke njihove zahteve. Ta godčevski štrajk je deloval kakor mrzel curek na pričakovanja polno navdušenje tisočerih gledavcev parade. Parada brez muzike! Goodbye. — Popoludne je bil velik piknik v Dellwood parku, kjer se je zabavalo do 5XW0 ljudi. Tam so pa imeli muziko. In imeli so tudi govore razni delavski voditelji, tako n. pr. John B. Lennon i i Bloomingtona, 111., blagajnik ameriške delavske zveze (A. F. of L.), potem Carl E. Person iz Chicaga in dr.
—	Indijansko poletje nam je prinesel mesec september. Soparno vreme je vzbudilo na milijon«! krvoločnih mo-skitov, ki nam zdaj prav lepo muzici-rajo, kadar nas napadajo ponoči. Prespali so ves avgust, zatp so zdaj tem «itnejši.
—	Požar je napravil $10,0(X) škode tvrdki R. W. Kennedy, 210 N. Chicago et., v noči od sobote na nedeljo. Zgorela je vsa zaloga ženskih oblek. Ko so dospeli ognjegasci, je bil že ves blok ogrožen.
—	Jeklarnicc v Jolietu, South Chi-cagu in Garyju, Ind., delajo s polno paro, kajti vojnih naročil je prav mnogo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Baljak Steve, Kokaš Toni.
ene slov. gostilne, v kateri ti postreže naš rojak Joseph Jerman z vsemi za telesni blagor potrebnimi pijačami. Da Vam povem, gospod urednik, povabljeni ste tudi Vi, če Vas kedaj pot zanese. Gospod Jerman in njegova soproga sta Vam pristni gostoljubni slovenski duši, s katerima sem preživel par krasnih dni. Zahvaljujem se tem potom za prijazno naklonjenost in postrežbo! Nadalje bi pa tudi priporočal rojakom potujočim skozi Omaho, da se oglasijo pri rojaku Jos. Jermanu na 26th in Q st., So. Omaha, in postrežem bodete v vseh ozirih po domače.
Torej še enkrat lepa hvala rodbini Jermanovi in rojakom, kateri so mi šli na roko. Živeli!
Frank Završnik, zastopnik Slov. Liquor Co.
Iz pota. — Zanesla me je pot v Omaha, Neb., in evo, da Vam povem, kako je tam. Znana je Omaha po klavnicah, kjer dela na tisoče ljudi, med njimi tudi precej Slovencev. Ravno tako ima Union Pacific železnica veli-Jce "shops", kjer se izdeluje razne že-leznične priprave. Velikanska je tudi topilnica. Slovenci so večinoma v So. Omahi, katera je sedaj združena z ve-Jiko Omaho. Videl Slovencev nisem mnogo, kajti živijo bolj raztreseno po mestu. Nekateri imajo dobra dela v klavnicah in pravijo, da se zasluži še precej dobro po nekaterih oddelkih. Za duše skrbi Rev. Zaplotnik, kateri oskrbuje rojake na irski fari. Slovenci namreč še nimajo svoje cerkve. Trgovine naše nisem videl nobene, razen
Chicago, 111., 20. avg. — Slavno u-redništvo "A. S."! Blagovolite priobčiti te moje vrstice v vaš cenj. list, ki edini resnično zastopa težavno stališče našega naroda v Ameriki.
Kolikor zamorem jaz soditi, je bilo naše stališče z ozirom na bratomorno evropejsko vojno res težavno. Človek skoro ni vedel, kam se bi obrnil. Ali naj bi kakor drugi narodi, držal za svojo domovino (politično) Avstrijo, ali bi postal nekakšen šovinist ali pan-slavist, da bi zaprl oči vsemu, kar mi ne ugaja od strani Rusije, Srbije i Črne gore, itd.
Oči pa ne moremo zatisniti v tako resnem času, temveč je treba čitati in razisojevati.
Ker v mojih žilah bije slovanska kri in ker vem, da od Nemcev ne moremo mi Slovenci pričakovati nobene milosti in ne opore, zato sem bil več ali manj vesel, da so ruski kozaki lansko jesen in zimo dobro napredovali po Galiciji in Poznanjskem.
Srce me je sicer bolelo, ko je lani prišlo poročilo, da je ruska armada za jela ali uničila iskoro ves naš slovenski tretji armadni zbor, pa vendar me je tolažila nada, da je to morda le žrtev, katera bo odkupila Slovencem zaželje no svobodo s pomočjo bratskih narodov ruskega, srbskega in črnogorskega. Mislil sem si, da bodo ruske in srbske zmage konečno prinesle Sloveniji zaželjeno samovlado, da ne bo naš narod tudi nadalje podlaga tujčevi peti.
Ko so ustanovili Slovensko ligo in so razvili njen program, sem se čudil, da je postala ista nekak repič veliko-srbske propagande. Ker mi je prilika opazovati in čitati tudi nekatere srbske liste, sem našel v njih edinole srbsko misel. Hrvate še kaj vpošte-vajo srbski narodnjaki, a za Slovence se niti ne zmenijo. Čakal sem in premišljeval, a nobenega svita od nikjer za zoro boljše bodočnosti naše stare slovenske domovine nisem mogel o-paziti v programu in uvodnih člankih srbskih, hrvatskih, ali celo slovenskih ligašev. Nekateri listi so celo prinesli zemljevide bodoče Jugoslavije (Velike Srbije), katera se naj bi razprostirala od Balkana do Triglava in do Adrijan-skega morja.
Naši ligaši so poveličevali srbskega Petra, črnogorskega Nikico in ruskega Nikolaja in jih stavili v vrsto odreše-nikov slovenskega naroda. Mnogi naši ljudje iso jim verjeli in darovali so nekoliko svojih žuljev z zaupanjem, da bo denar porabljen v prid trpečemu slovenskemu narodu.
Ko je pa prišlo do vojne med Avstrijo in Italijo, je stvar zasukala svoj tir in pokazala ruske, srbske in črnogorske "odrešenike" slovenskega naroda v drugi luči. Ako bi bilo resnica, kar so ligaši pisali, da želijo Rusija, Srbija in Črnogora osvoboditi južne Slovene, bi nikakor ne dovolile te tri države Italijanom napadati in pustošiti slovenske zemlje. Ruski car je ožji sorodnik angleškega kralja in črnogorski Nikica je oče italijanske kraljice. Ako bi bil eden ali drugi le besedico zinil, bi lahko na mah preprečil vojno z Italijo in potem bi se res videlo, da ljubijo naš narod. Ker so pa celo izvabili Italijo, da naj pride po-žigat slovenske vasi in mesta, rušit slovenske cerkve in mučit naš narod na Goriškem in drugod, je to dokaz, da se tem kraljičem ne gre za drugo, nego samo za obstoj svoje kraljevske časti in zasebnih koristi.
Sreča, da so naše gore nekaka naravna trdnjava, da ne morejo Italijani skozi nje na gorenjske planine in dolenjske livade, inače bi že zdaj bila naša slovenska domovina podobna Bel giji in Poljski in to radi prevelike "ljubezni" do naše domovine od strani ruskega cara in srbskega ter črnogorskega kralja.
Nikakor pa ni pravilno, obsojati u-bogo rusko, srbsko ali črnogorsko ljudstvo, katero se morda res čuti našim bratom, a njih kralji so vse kaj drugega in niso istih miisli. Želeti je, da bi se tudi ti narodi otresli svojih kraljev in tujega vpliva, zlasti onega kramarske Angleške, ki se širi in napreduje na stroške drugih narodov, ki se ji vsedejo na limanice, kar čuti zdaj zlasti Ruisija.
Razvidno je torej, da Slovenska liga ne more uspevati pod tem programom, ker slovenski narod je zopet vsako tako barantijo. Pa tudi ne odobrava, da
bi se nabrani denar pošiljal v Srbijo ali v London, kakor priporočajo njeni voditeljčki. O Slovenski ligi pa ni vredno pisati, ker kdor je za vedno zaspal, se mu naj le še zapoje: Requies-cat in pace!
Visekako izgleda, da se vojna nadaljuje le med Avstro-Nemčijo in Rusijo, ker o bojih na zapadu, bodisi s Francozi, Angleži, Belgijo ali Italijo, še zelo malo čita. Cela stvar tako nekako izgleda, kakor da so se Avstrija, Nemčija, Francija, Anglija, Belgija in Italija domenile, uničiti Rusijo. Žal, da se je dala Rusija zapeljati angleški kramanski diplomaciji. Slovan se ne more bratiti ne z Nemci in ne s Francozi, Italijani ali Angleži, ker vsi ti narodi zavidajo Slovane in jim ><oskuša-jo škodovati na vsak način.
Upanje je, da bo mir, kmalu sklenjen; da dobi Poljska svojo samovlado in da se odstrani Turka iz Evrope popolnoma.
Prišel pa bo čas, ko bo Slovan bolj zaveden in ne bo sklepal zveze z Germani in ne Romani, temveč bo z združenimi močmi nastopil v boj do ziVia-ge nad svojimi krvnimi sovražniki, ker le z združenimi slovanskimi močmi in brez tuje pomoči bo celemu slovanskemu svetu zasijala zora samostojnosti, enakopravnosti in pravice, ko bodo strti vsi okovi in zveze kateregakoli slovanskega naroda s tujimi narodi, kateri že od nekdaj zakotno krama-marijo na račun slovanske krvi in grude.	Rodoljub.
Chicago, 111., 6. sept. — (Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki.) Zveza ima že postavljen svoj cilj na podlagi svojih pravil. Treba je le še z delom praktično začeti, to se pravi: delo praktično porazdeliti v podružnice.
Pravilnega razvitja, trajnih uspehov in neomahljivega navdušenja za to jo pa pričakovati le, ako se pravilom in cilju Zveze takoj v početku najvišja in stalna stavba postavi, z razločno porazdeljenimi oddelki in z zmožnostmi podprtimi z vidnimi koristmi tfiko jasno in umetno, kakor bi to želel najvišji in obenem najnižji član Zveze, katerega Zveza enkrat upa pridobiti, ali pa že ima v svojem okrilju.
Kot bivši sotrudnik Katoliško-Slo-venske Ljudske Stranke v stari domovini in kot somišljenik tukajšnje Zveze Kat. Slovencev v Ameriki si dovolim tem potom glede praktične poraz-delbe Zvezinega dela nekaj nasvetov podati, v upanju, da v naših tukajšnjih razmerah odbor Zveze ne bo štel v /Jo rojaku navadnemu delavcu nesluiiie-nim potom vsiljevanih nasvetov. *
To storim na tem mestu tudi glede na splošno vprašanje tukajšnjih rojakov: Kaj naj bi se ukrenilo, da bi se naš narod tukaj bolje zjedinil, da bi vzljubil in cenil svojo narodnost; da bi se na omiki, oliki, moči in materi jelnih dobrinah dvignil in utrdil svoj obstanek, v zagotovilo bolje bodočnosti, tako da bi se mu ne bi bilo treba valjati nizkotno, po lastni krivdi, tujim narodom pod nogami v toliki meri kakor sedaj. Kako odpomagati temu, da bi poštenemu rojaku ne zalivala rudečica obraza v družbi svojih sorojakov, temveč da bi mu igrala v očesu solza ginjenja, navdušenja, >za-dovoljnosti in veselja pri sladki zavesti, da se nahaja med rojaki velikani na zaslugah in čednostih, med rojaki pravimi prijatelji, kateri z dobrimi deli in požrtvovalnostjo dokažejo znak pravega prijateljstva.
V takih sladnostih se je lahko nahajal sleherni pristaš Slovenske Ljudske Stranke v stari domovini, kateri je delo svojih prvakov in sotrudnikov prav poznal in znal prav ceniti.
To zadružništvo treba prenesti na naš narod tukaj v Ameriki potom naše Zveze. S tem bi se dalo ohraniti naroden stik s staro domovino in obdržati vsporeden korak z njimi.
To izpeljati, našim razmeram in potrebam prilagoditi pa bi se dalo (al<0 bi državno pravo v to ne nasprotovalo, tega jaz ne vem) po mojem mnenj" takole:
Zveza naj bi razdelila svoje delo v 3 dele: 1.) Izobraževalno-zabavni; 2.) Gospodarski, in 3.) Politični del.
Prvi del naj bi vseboval sledeče odseke: 1.) Knjižničarski; 2.) Govorniški; 3.) Dramatični; 4.) Pevsko-muzi-kalični, in 5.) Telovadni odsek.
Drugi del: 1.) Hranilno-posojilni;
2.) Zavarovalni; 3.) Meščanski, in 4.) Kmetijski odsek.
Delokrog odsekov pa naj bi bil sledeči:
Knjižničarski, naj bi skrbel za nabavo knjig, katere naj bi posojeva! v berilo svojim članom.
Govorniški, naj bi skrbel za izobrazbo, ozir. potrebno število govornikov, za prirejanje predavanj in drugih izobraževalnih govorov,
Dramatični, za izobrazbo dramatične umetnosti, s prirejanjem dobrih ig<r.
Pevsko-muzikalični, za vzgojo metnosti na glasbenem polju, za razvedrilo in zabavo.
Telovadni, za telovadbo in tudi drugi, po mladini zaželjeni, telo in duha krepilni šport.
Hranilno-posojilni odsek, naj bi vodil narodno denarni promet potom tukajšnjega bančnega reda, bolje pa, ako bi bilo dopustno, po načinu Rajfajz-novk, tako da bi denar rojakov obračal edino le lastnemu narodu v napredek. V to svrho naj bi deloval za spo-razumljenje z vsemi že obstoječimi de-narnemi prometi.
Zveza naj bi postavila v tem smislu osrednjo blagajno. Podružnični od-
seki naj bi bili te blagajne postojanke ali pa agencije.
Zavarovalni odseki pa že obstojijo v lastni moči, najbolje na isti podlagi, kamor se želi Zveza postaviti. V tem oziru Zvezi ni treba nič bolje prisvajati.
Mestni odsek naj bi zbiral rojake v skupine. V ta namen naj bi vodil štatistiko izpraznjenih stanovanj, ali pa posredovalni urad za stanovanja; v tistih okrajih, kamor bi želel rojake naseliti. — Vodil naj bi tudi posredovalnico za delo, katero bi obstajalo v bližini naselbine, z urejevanjem plač, za kakoršne bi se rojaki zjedinili delati. — Skrbel naj bi za razvitje narodne trgovine in obrti. V ta namen naj bi vodil posredovanje med tistimi rojaki, ki bi se prijavili z željo, stopiti v tem smislu v kompanije. Podajal naj bi nasvete glede obrti in trgovine, potrebne ali mogoče izvedljive v svoji naselbini. Za svoje priporočilo naj bi vse narodne obrti in trgovine, brez izjeme, vlistil na tablo in jo razobesil v društvenem Domu, brezplačno.
Kmetijski odsek naj bi imel glede zbiranja rojakov v naselbine isti red.
V	vseh drugih točkah pa naj bi držal najožji stik z Zvezinim programom.
V	potrebi delavnih moči naj bi se o-bračal na Zvezino-zadružne posredovalnice. Svoje potrebščine naj bi kupoval kolikor mogoče pri svojih rojakih in istotako tje prodajal svoje pridelke. — Skrbel naj bi tudi, kolikor bi bilo to izvedljivo in potrebno, vpeljati svoje strojne in živinorejske zadruge itd. na podlagi Zvezinega programa.
Politični del naj bi vodil pouk o državnem pravu. Pomagal naj bi rojakom priti do državnih pravic. Skrbel naj bi za politično edinost vseh roja-■kov in obenem za politično veljavo, oziroma, narodno zastopstvo v mestnih in državnih zadevah.
V tretjem delu in tudi v drugem d' lu, kolikor bi se vrhovnemu cilju Zveze izkazalo neškodljivo, naj bi Zveza potisnila v stran vsako strankarstvo; bila naj bi pripravljena tudi izven verskih ozirov z vsemi obstoječimi nasprotniki v gmotnem narodnem deiu skupaj iti. To bi tukaj ne škodovalo kakor v starem kraju, Zveza pa bi s tem pridobila ugled in zaupanje pri narodu.
Zveza in podružnice bi si morale postavljati lastne domove.
Delo naj bi bilo v prvem in tretjem delu častno. Plačljivo le, kolikor se materijelnih izdatkov tiče. Drugi del pa naj bi vodil svoj plačljivi urad.
Potrebna denarna sredstva naj bi Zveza in podružnice iskale 1) s članarino, 2.) s prirejanjem iger, 3.) z raznovrstnimi srečkanji, kakor za dobitke, lahko tudi s šaljivimi panoram-nimi predmeti, 4.) z različnimi tekmami, tako n. pr. bogate dohodke nosijo tekme narodnih lepotic; obnesle bi se tudi narodno rokoborbne, telovadne tekme in še več drugih takih in edna-kih stvari.
Vse take reči imajo svoje korenine zasajene v naravno naturen nagon slehernega naroda. Razlika pri tem je le ta, kakšen duh te naturno naravne zanimivosti izrablja tukaj in kakšen tam. — Te zanimive, mlado in staro mikavne, razvedrilne sladnosti, treba zavrženemu duhu iztrgati in prilagoditi našemu programu. Potrebo k temu daje se prav posebno moda sedajnih razvedril, kakor: duha in živčevje uničujočih kino-gledišč in tujerodnih plesnih veselic itd., kar mladino našega naroda >edaj na tihem, toda z groznim učinkom, v pomenu dobre izobrazbe in narodnega napredka naravnost rečeno — javno ubija.
Mladino našega naroda treba odtod iztrgati, to je pa mogoče le, ako se ta razvedrila nadomestijo z domačimi v izdatni meri.
Dohodki od navedenih strani bi bili s pravilnim vršenjem dela lahko toliki, da bi se za potrebna denarna sredstva na članarino smelo staviti najmanjše vsote.
Nikakor tudi ni potreba zato vseh rojakov naenkrat v Zvezi. Dvanajgorica značajniii somišljenikov, ki bi ime h resnično voljo vztrajati pri delu, narodu koristiti in odtod veselje do zadružnega dela, bi zadostovala in za-mogla s časoma spraviti v tir vse od seke.
Najprej naj bi se vršilo tisto, ki bi nosilo potrebna sredstva za nadaljnje delo.
Zveza bi morala imeti svoje glasilo, ki naj bi bil neomejen list. Moral bi imeti opraviti poleg tega, da bi dal vsemu Zvezmemu poslovanju prostor, tudi z nasprotstvom. Imeti l.i moral vsestransko zanesljivo in izdatno, oj-stro krtačo za odstranitev vsakovrstnega prahu. Tak list naj bi postal naš "Amer. Slovenec".
Kar se pa tiče glede vprašanja, kako bi potem napredovalo cerkveno in šolsko življenje v našem katoliškem narodu, ko bi isti imel nove naklade z.a vzdrževanje takega zadružništva sem jaz prepričan, da bolje kakor brez tega. Zakaj rojaki bi se nam pridruževali, nekateri vsled naših prireditev lrugi iz zavednosti, da jih veže dolžnost, k nam pridružiti, se, in zopet drugi vsled naklonjenih koristi od strani zadružništva. Povečano število naše ga kroga bi odtehtalo trud in zadrtiž nostranska bremena: prvič in drugič tisti denar, ki ga rojaki za svoja razvedrila nosijo sedaj tujim narodom," bi dobivalo naše zadružništvo, in tretjič koristi zadružništva. Slednje, samo' nasebi, bi izdatke z dohodki prej »H
slej odtehtalo, vsikdar pa lahko v ravnotežju držalo.
V kolikor bi pa zadružništvo pridobilo naraščaja župnijam in narodnega premoženja, izdanega za sedajna razvedrila tujim narodom in tudi drugih narodnosti pritegnilo k sebi, v toliko bi bile naše naselbine gotovo bogatejše in odtod bi, lahko umevno, cerkve in šole gotovo bolje napredovale.
K tej razlagi imamo dovolj zgledov. Le tisti narodi, ki so zadružni, podjetni, požrtvovalni in delavni, tisti se za-morejo izobraziti, kateri se potrudijo vsakovrstne dobrine izrabiti, se z njimi ojačiti in obogatiti. Kateri se pa truda bojijo in delu za skupne koristi izogibajo, tisti so pa tujcem za v peto in ena coklja zavora, kjer se pojavijo.
Zveza naj bi ta delokrog podvzela. Prvi korak k temu naj bi storila s po-jasnjenjem poslovnega reda, poleg duhovnega, ki ga je že objavila, še mate-rijelnega, po tukajšnjem ali pa odkod drugod podanem boljem nasvetu. Kajti Zveza zamore na svoje oživljenje računati le, ako bo zmožna naklanjati koristi, ki bodo zamogle tekmovati z nasprotnimi, narodno materijelnimi družbami v vsakem oziru.
bini v zadnjih par letih veliko zanima; nje za lepe dramatične predstave, Prl katerih dobi človek dušno in telesno razvedrilo. Razna podporna društva prirejajo igre v korist društvenih blagajn, oziroma v podporo bolnih članov. Samo ob sebi je umevno, «J> ako se hoče igrati na odru, je treba to-di zato potrebnih kulis. Teh pa žab' bog nimamo v našej naselbini. I®a pač Pevsko in dram. društvo "Ljubljanica" par že obrabljenih in strgam" kulis, katere pa ne odgovarjajo zahtevam.
To je izprevidelo tudi društvo "Lj"' bljanica" isamo, ter je poslalo štiri® tukajšnjim podpornim društvom P02'' da naj stopijo z društvom "Ljubljan1' ca" v zvezo ter naj plača vsako štvo po $12.50 in je tudi potem lastni* strganih kulis. Društva so sev ponudbo odbila, ker so izprevidela,» ako stopijo v zvezo z društvom "L)a ljanica" in plačajo v blagajno društ*" "Ljubljanici" po $12.50, bode treba vseeno nabaviti nove kulise, in čeffl0 potem plačevati stare in strgane k"' se, potem jih pa zavreči? Nadalje f
bilo v dotičnili ponudbah označeno"
di, da ako društva ne otopijo v zveZ" se bode za naprej računalo za rabo

Drugi korak začetka naj razširi s	.	* č &
tem, da poleg že objavljenih pogojev | ganili kulis po $6 za vsakikrat. Sev za pristop v Zvezo pristavi še to, da da so se društva zgražala nad ta mora biti vsak član Zveze naročnik postopanjem. Vsakdo je priprav« glasila, "Am. Slovenca", in pristopnino naj zviša od 25c na 50c na leto.
Prvi člani Zveze naj služijo kot zaupniki v naselbinah, kjer bo Zveza želela raztegniti podružnice.
Somišljenikov prvi korak pa bodi ta, da stopijo vsi takoj v Zvezo in se naročijo na "Glasilo Zveze".
Kakor se bo število somišljenikov oglašalo s pristopom, tako naj se Zveza in podružnice razširjajo. Ako pa stvar med našimi tukajšnjimi rojaki zanimanja in sodelovanja ne najde, potem pa bodi to dokaz, da je treba nadaljnih pojasnil in navdušenja.
tako f SeM
Da pa do tega prepričanja ne bo treba priti, zato pa na noge takoj, somišljeniki Zveze Katoliških Slovencev v Ameriki!	Jernej Zupan.
Waukegan, 111., 2. sept. — Cenjeno uredništvo! Prosimo, da priobčite ta dopis v imenu pripravljalnega odbora združenih društev, katera so se združila, da si nabavijo nove kulise. Dopis vsebuje nekaj odgovora in pojasnila na dopis Slov. pevskega in dramatičnega društva "Ljubljanica" iz Wauke-gana, 111., v št. 202. Glasa Naroda z dne 27. avgusta.
V resnici je v našej slovenski nasel-
postopanjem.
plačati primerno vsoto, ne pa deruško se pustiti izkoriščevati. so si začela društva misliti, kaj 11 je storiti, ali si nove lastne kulise n® baviti, ali se pustiti tako brezves'" izkoriščevati.
In res, osnoval se je zato odbor poslal vsem slovenskim podp°r"'' društvom vabilo na prijateljski se> nek, da se kaj stori za nove kubse' Odzvalo se je šest društev, ';at so za nove kulise, in naša želja -e izpolnila, ker nove kulise so že "a,( čene in prihodnja igra, katero j)0tl igralo dne 12. septembra, uprizoril* bode z novimi kulisami, in dohiček de za pokritje stroškov. Nobeno ^ štvo, katero je v zvezi, ne bode p'a" niti enega centa iz društvene blagaJ niti tistih $12.50, katere je drus "Ljubljanica" zahtevalo, ampak k se bodejo plačale iz popolnoma P' I stovoljnih dohodkov.	*
Sedaj je pa ogenj v strehi. DrU" . "Ljubljanica" sedaj vpije na vse tege, češ da te nove kulise so 11 ne Slov. Narodnemu Domu in "Ljubljanici". Prijatelji, le počasi ', li niso večinoma vsa ta društvat se zavzela za nove kulise, se se "
(Nadaljevanje na 5. strani)
HHHHiafflH^
BOL V HRBTU
a s s s s a a a
in v straneh se hitro prežene z rabo
S
a a a a a a a a a a a a a a a a
everas
Gothard Oil
(Severovejra Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper
revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost V sklepih, krče, bolečine in poškodbe.
Je mazilo preiskušene vrednosti.
Cena 25 in 50 centov.
S. Štefan Plačko, lz Marietta, N. Y., nam je pis*1 sledeče:
"Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več n«" bo pet let ter sem med tem časom poisknsal razna zdravila toda brez uspeh*' Čital sem v Vačem Almanahu o Severovem Gothard-ekem Olju ter sem ga iskusil in so mi bolečin« kmalu izginile. I.ahko»u' di rečem, da je izborno z«; per bolečine v nogah. "J}' poročam ga vsim, ki trpi)" vsled krajevnih bolečin.
RANE,
otiske, ureze, odprt® rane, tvori, bule, peklihe in ožganin« se hitro zacelijo, a^o se nadene
S EVERAS ,
Healing Ointment
(Severovo Zdravil"0 Mazilo). Cena 25c.
Severovo PrlpravkMo naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severov«. nite nadomestitve, Ako vas ne more lekarnar založiti, naroČite jih od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids,
HHHHHHfflHHHfflHfflHHm^
Iz malega raste ve'
• t
Resničnost tega pregovora je ncovigljiva. Ako želite imeti starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno a J^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka Je nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The
Joliet f
Nation* Bank )5
JOLIET, ILL
Kapital in reier^B1 ^ $400,000.00»
v v k
stor %
sed-JO ](
Hi i
v4 j
s
"'ka
Pri, ",'«11
ROBT. T. KELLVj. CHAS.G.Pl
o\w

- Veliko narodno romanje k Ma-r,)i Pomagaj na Brezje so priredili Slovencijlne 16. in 17. avgusta t. 1. v Proslavo rojstnega dne avstrijskega cesarja Franca Jožefa. V pripravljalnem odboru so bili dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar kranjski; dr. Anton Korošec, državni in deželn iposlanec, Štajersko; dr. Evgen Lampe, stolni kano-n'k in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Frančišek Pavletič, odvetnik v Go-r,ci; Karol Pollak, veleindustrijalec v Ljubljani; Ivan Stefe, urednik "Slo-venca", in drugi.
Silna toča. Dne 11. avgusta popoldne okolu 4. ure se je nad Ljublja-no 'n enim delom ljubljanske okolice vsula tako debela toča. kakršne že nekaj desetletij tu ne pomnimo. Posa-mezni ledeni kosi so bili težki 5^ dkg, menli so v premeru do 6 cm. Toča je tollsla četrt ure. Hudourni oblak je Pridrvel preko Sv. Jošta proti Šmarni S0" ter se je obrnil na ljubljansko P°'je pri Jezici in preko Ljubljane. <-"» oblak je bil širok 2 do 3 km, na °beh straneh oblaka je bilo pa jasno.
Toča
Je v Ljubljani pobila na stotine
flp' oklestila drevesa, po ljubljanskih b'ižnjih vrtovih je uničila sadje, aj-0 Popolnoma, deteljo, repo, fižol, pe-kumare, solato, zelje itd. Ljudje Ponekod jokali ob teh strašnih pri-on"' Okolu 11. ure ponoči je toča ^°Pet bila. — Poroča se, da na Pasjem ja° v Sneberjih, na enem delu bar-^ ni bilo toče, v Štepanji vasi in v ^ostali je pa napravila ogromno ško-
v 77 Njegova ekscelenca gospod po-W'k 5. armade je poslal gospodu e|neniu predsedniku sledeči dopis:
Ust 'tCV 4000 zavez za nosove in Se a za m°je v bližini Gorice boreče
sr |r'e "te 12 zasebnih sredstev in
stev vojnega pomožnega fonda po-
va 6 U0V	patriotičnega sodelo-
lunjpdeŽele kranjske pri velikem de-
' "rosim torej Vašo ekscelenco, da
,obv'me zato v imenu čet mojo naj-
ist;-ejšo in najtoplejšo zahvalo in
list Spo.ro^' tl,di vsem udeleženim. —
Po •	želji gospoda armadnega
|n. . J11'ka se daje is tem pričujoča za-
a na splošno znanje.
zn- ^0novno Najvišje pohvalno pri-rac"J\ ^sre')rno svetinjo z vojno deko-k.1Jo) je dobil Ljubljančan Franc Mu-c- '» kr. nadporočnik pri 97. peš-
Mku.
— V
£eli • e krone. 15. aygusta so za-VaneZdaiati
nove krone, in sicer so ko-«tra • "eko!iko drugače. Na zadnji no imajo letnico 1914—iS, ovenča kr * av°rovim vencem. Dosedanje «c"e se bodo
1; '1 1)0 mogoče rabiti najkasneje do Plač <jVembra- Po tem dnevu se bo iz-. odr ,a samo vrednost srebra. S to ttlno >0 uPajo privabiti na dan ogro-® v š^ ,mn°žino kron, ki sedaj počivajo nnJah in nogavicah
llestPr°daja mesa na prosti stojnici. tia V "i ai>rov'zac'ja je pričela 7. avg. Prod- u,'k°vem trgu na prosti stojnici PonefU.' meso take živine, ki ,se je ?akiatiecila in se je vsled tega morala Meso, ki je zdravniško ogle
da
'Osti,
tio, je
stj Slcer po imenu slabejše kako-vi (j.^ otla povsem užitno in ceno. Pr-kra\'(. ,e b,!° meso take v sili zaklane Kil0„rV najkrajšem času razprodano.
'Na
ta
Je veljal 1 krono 60 vinarjev.
iejšim , .'u jc omogočeno tudi rev 'Slojem kupiti si košček mesa.
Prod-Ii",UOn€ so tul V mestnih vojnih ' Jalna1' v Ljubljani se od 7. avg
Prodai
■<Ul,e
veljH '^^»Jajo tudi limone. Komad vrst0 "! Vlnarjev. Kasneje pride na 'iražip l\n°So lepše in tudi nekoliko ' ago.
novilQ M,valide. Ministrstvo je usta-'adnii, ('ira.cln° organizacijo v obliki u-ine	posredovalnic za delo
voi
'nvalije
Ce«e
Deželna vlada
, Jsku je določila najvišje cene
krc
Zlv>no. Ali so tudi v so>ed-
določene? Ce
*a ui.
Kia »Jih
"S boo"0-'"4'1 c"c
!laiat v " z'v''io izvažali in gonili pro-anisk. Soseclnje dežele in mi na 'i0 'noj]'11 tudi za drag denar ne bo-S,<H °«iasi.me*a kupiti! Naj se gospo-~~ Poroča "Slov."
— S
ane 24 j"ur-rnega b°j'Siia p°roča z
V j 1,1)a: Preseljujemo se iz kraja *ari|j šc .°80rel° vas sin" zapustili, St0r»em 1 f m*tra globoko na pro-
klas- Vskem 1>olju src(li <lozo" ^^ Pral ' J'1, Tri dni nas jc pošteno
jc posti > nas obiskale žabe.

H e--kom. ...
io^ s° v£ar|l 1>ikai°- še manjše stva-t01?ro8le ^ 1 ze'° s'tne, redko šviga-Hi'n Pu l>ra8railate in šrapneli, pri vsem U t' VZap'av počivamo. Med na-n- Pa" i :e,vije skozi močvirje "Zlo-
' v idilično jezerce in - ,e.. ° žju istega je videti o-
njP želne,« ,unsta Masiča, ki je pn 1 1 il „ °dl)oru kranjskem. Ra-
Pred krat-od kompanije poroč-
l'ča Je bil v t,
Skoda veselega in zc-
in krogla mu je ob- »ar.
lo pridnega oficirja. Imam prav dobro kritje .s posteljo iz prsti, poleg imam telefon, v bližini "hladnjak", pokrit s plahto. Tam je jedilnica, sprejemna soba itd. Pričakujemo vsak dan napada in takrat bo treba zopet ven iz prijetnega labirinta. Vse kokoši smo pojedli in moj sluga dela žalostne obraze, ker mi nima s čim postreči. Postal sem nadporočnik in moji morilci se čutijo počaščene, ker je njih vodja avanziral. Pri tem polku smo tukaj ostali še štirje Slovenci, poročnika dr. Olip, dr. Ples in praporščak Pipan; eden, Mašič, je dobil zaslužni križec, ravnotako poročnik Sušnik, ki je težko ranjen pred tremi tedni odšel v domovino. Ne da bi se hvalil, moram reči, da Slovenci v primeri z drugimi izredno dobro drživo.
O uporabi sočivja, ki je zaplenjeno po notranjem ministrstvu, razglaša c. kr. korespondenčni urad, da se uporaba kmalu uredi in da je prosta prodaja sočivja do takrat prepovedana, a lastniki smejo svoje sočivje vporabiti zase in za svoje rodbine.
Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. I. Bore piše prijatelju Henriku Sotlarju, Martinova cesta št. 10: ti naznanjam, da .sem na Ruskem ujet. — Poročnik Josip Trtnik piše: ... Kako si želim nazaj v drago domovino. Hudega mi sicer ni tukaj, ali življenje je tako monotono. Sedaj se pričenja velika vročina. Za branje nam je preskrbljeno. Bavimo se z godbo. Preganjam si čas s kopanjem, ali soln-ce je jako vroče, da nam kar kožo žge. Kako je bilo letos 6 kresom? Kakor rečeno, mi gre dobro. Spati pa ne moreni nič kaj prida, ker je tudi ponoči precej vroče. Prisrčne pozdrave vse mvkup. V Kuganu (Sibirija), dne 20. junija 1915. — Ivan Šaleliar in Lo-vro Nachtigall, oba uslužbenca z ljubljanske glavne pošte, sta se oglasila iz Rusije.. S popotovanja v notranjost ruske dežele pošiljata pozdrave ljubljanskim kolegom. Kakor pišeta, sta bila ujeta dne 11. maja.
—	Po enem letu se je oglasil iz ruskega ujetništva iz Bijska Aloj. Rems, uslužbenec gostilničarja Babnika na Fužinah pri Ljubljani.
—	Ljubljana je bila povodom padca Varšave in Ivangoroda vsa v zastavah.
—	Ranjen v nogo je prišel 6. avg. v Ljubljano poročnik bos.-herc. polka Stanko Masič. Ranjen je bil v boju pri Zloti Lipi od krogle iz puške.
—	Umrl je v bolnici v Marmaros Szigetu rez. poročnik 17. pešpolka Jurij Wirnsberger.
—	Padel je na ruskem bojišču nadporočnik princ Louio Auersperg.
—	Na bojišču pri Soči je padel nadporočnik Franc Šega.
—	Samomor goriškega begunca. V Št. Vidu pri Zatičini se je ustrelil okoli 20 let stari trgovski pomočnik Bal-tič, begunec z Goriškega, baje radi nesrečne ljubezni.
—	V c. in kr. rez. bolnišnici v novomeški gimnaziji je koncem julija umrlo pet ranjenih vojakov. Pokopali so jih na novem pokopališču, kjer se do sedaj še ni pokopavalo.
—	Iz Leskovca. Dne 8. avgusta je v Leskovcu imel novo mašo goriški bogoslovec Herman Terdan. Pridigal mu je bratranec profesor dr. Franc Terdan. — C. kr. rezervna bolnišnica posluje že deset dni v Leskovcu v o-beli šolah in v turitskem gradu. Dose-daj sta umrla dva vojaka. Pokopujejo se na bolniškem pokopališču blizo občinske bolnišnice.
—	Zasebna pisma v Italijo niso dovoljena. Ljudje se obračajo na ameriško poslaništvo in konzulate, da bi poslali njihova pisma v Italijo. Ameriški konzulati naznanjajo, da tega ne morejo storiti.
—	Nepremagljivi v hrambi domače grude. Alojzij Cvelbar piše od se-verozapadne jadranske obale dne 5. julija: Zadnje dni .so bili tu siloviti boji. Italijani trosijo municijo prav po ruskem načinu. Streljajo kar tja-vendar. Zlasti 29. in 30, junija ter 2. julija je bil pravi pekel od Gorice dol. Na tisoče in tisoče granat so zmetali v bela kraška rebra, toda brez uspeha. Topniškemu ognju so vselej sledili pe hotni naskoki, pa tudi pešci so morali s krvavimi glavami nazaj, kdor je sploh še odnesel glavo. Izgube imajo grozne, kajti naše postojanke so močnejše nego italijanski pohlep po tujih deželah. Pa tudi drugačen duh na navdaja nego Italijane, kajti vemo, kaj branimo: Avstrijo in svojo ožjo domovino. Zato' smo nepremagljivi. Re bo marsikak avstrijski junak padel za domovino in cesarja, toda ne zaman Z dragimi žrtvami bomo odkupili zmago, a odkupili jo bomo! — Prisrčen pozdrav vsem znancem in prijateljem! Alojzij Cvelbar.
_ ]2 ruskega ujetništva Jožef Šusteršič iz Šmartnega pri Litiji, sluga kn. šk. ordinarijata v Ljubljani sporoča iz Ufe: Zahvalim se za poslani de-Denar, ki sem ga še od doma
zopet preskrbljen za par mesecev, ker drugega denarja tu ne dobivamo, razen od doma. Brez denarja biti pa jc težavno. Tako <si pa lahko kupim kos belega kruha ali pa sladkor za čaj. Prodaja alkoholnih pijač je strogo' prepovedana ob času vojske, zato smo vsi strogi abstinentje. Veseli me, da nisem strasten kadilec in da lahko živim brez tobaka. Tobakarji tu ilno trpijo. Prodajajo kruh in meso, da si morejo tobaka kupiti. — Pismo je bilo' oddano dne 5. maja, semkaj je došlo koncem julija. Denar, odposlan preko Švice, pa je rabil samo en mesec do Ufe pod Uralom.
— Umrli so v Ljubljani: Matevž Vrhunec, postrešček, star 55 let. — Andrej Škrabe, hiralec, star 69 let. — Fran Kocjančič, ?in pismonoše, 7 mesecev. — Ema Mohorovič, hči trdnjav-skega komisarja, 17 mesecev. — Jakob Laznik, mizarski pomočnik, 41 let. — liinko Žitko iz Verda pri Vrhniki je umrl na ranah, dobljenih na južnem bojišču.
— 80 letnico starosti je slavil te dni gospod Janez Saje, posestnik ter šolski vodja v pok. v Št. Jerneju. Rodovom lepe šentjernejske doline je bil on vzgojitelj; ljubi ga staro in mlado. Možu visoke rasti je duh še čil ter hoja pokončna. V deželi ima lepo šte vilo prijateljev.
—Umrli so v Ljubljani: Peter Lanc-;ik, Velimir Marko, Mihael Horvat, Ivan Fedel, pešci. — Josip Kotan, Martin Stepovič, domobranca. — Ana Slak, rejenka, 9 tednov. — Terezija Martinelli, mestna uboga, 77 let. — Frančiška Kastelic, udova železniškega sluge, 61 let. — Stanko Kozlevčar, čevljarjev sin, 3 dni. — Viljem Brandt, zasebnik, 73 let. — Frančiška Kalte-nekar, užitkarica, 70 let.
strašne izgube. Sedaj je v ozemlju Ploeckena razmeroma mir.
—	Laško letalo nad Trstom. Dne /. avgusta, je iskal laški dvokrovnik tržaško ladjedelnico, zadel je pa pri plinarni kup premoga in tako provzro-čil — nič škode.
—	C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Na tem zavodu je bilo vpisanih v preteklem šolskem letu 477 učencev (med temi 14 privatistinj in 2 privatista). Med šolskim letom jih je izstopilo 42. Odlično sposobnih je bilo koncem šolskega leta' 70 učencev, sposobnih 242, v obče sposobnih 61. Xa zavodu je v preteklem šolskem letu poučevalo 17 profesorjev in 4 stran-ski učitelji. Pod orožje je bilo klicanih 10 članov učiteljskega zbora, od teh so bili 3 že odlikovani.
— Iz goriške okolice. Št. pri Gorici je razdejan. Vrh cerkvenega stolpa je odbit, hiše okolu večinoma posute, najbolj je razdejana Lut-manova hiša poleg cerkve.
— Vojaki ob Dnjestru pozdravljajo brate ob Soči. Prejel je "Slovenec" to-le vojnopoštno dopisnico: 28. julija 1915. Od tihega Dnjestra pošiljamo srčne pozdrave bratom ob Soči! Trdo ^Iržite, hrabri junaki, Lahona na uzdi in mu jih mažite po izdajalski butici, .dokler ne pridemo k Vam tud'i mi. Naš obračun z Moskalom se namreč bliža svojemu koncu. Zx veseljem in navdušenjem beremo o Vaših junaštvih, kako varno nam čuvate dom ob južnih vratih; komaj čakamo, da se Vam pridružimo in pokažemo Italijanom, da Slovenci nikdar nočemo biti pod framasonsko italijansko vlado, marveč da je naš dom edino le v veliki, mogočni Avstriji! Samo čez naša mrtva trupla pelje pot v našo domovino. Naprej, bratje! Vse za vero, dom cesarja, zmaga ali smrt! Bog z Andraž nami! — V imenu Slovencev pri 6.
škadronu 5. dragonskega polka: Tomo Malte.
odlikovan s srebrno svetinjo I. in II. razreda, postal je četovodja pri 97. peš-polku. Ruska krogla ga je še precej opraskala na desni roki, mudil se je nekaj časa doma, toda kmalu je bil vpoklican. Kot izvrsten pevec je prepeval v cerkvenem zboru, pa tudi zbor "Katoliškega bralnega društva" ga je ponosno prišteval med svoje najdelav-nejše ude. Še na dan smrti je prepeval Marijine in navduševalne vojaške pesmi, vnemajoč svoje tovariše k hrabrosti in junaštvu. — "Z Bogom in Marijo za cesarja in domovino! so bile njegove zadnje besede, kar je storila sovražna granata konec njegovemu mlademu življenju. Trda, skalovita kraška tla krijejo njegovo telo.
—■ Granata je zadela na italijanskem bojišču Franceta Šturma iz Kobarida. Služil je pri 27. dom. pešpolku pri 3. stotniji. Bil je star 20 let.
-VELIKA PONUDBAH
Spredti del Nebo ikitljice vreden Ac. t (oteTiai Celi knpoo vteden i cest« t fetoriai

HRVATSKO.

— Padel je stotnik bos.-herc. pešpolka šte\^ 4 Ludovik Zwirn iz Maribora.
ŠTAJARSKO

n
—	Aretirani odvetnik v Osijeku. Hrvatski listi poročajo: Odvetnik in bivši poslanec mesta Vukovar dr. Lazar Mi-količ je bil te dni na zahtevo osje-škega državnega pravdnika aretiran in izročen sodišču v Osijeku. Obdolžen je, da je z agentom Kavičem, ki je pravočasno ušel v Ameriko, goljufal kmete. Dr. Mikolič je oženjen in ima šest otrok.
—	Toča v Sremu je napravila ogromno škodo.
—	Cene moke in peciva v Zagrebu. Upravni odbor za aprovizacijo Zagreba je dne 30. julija določil naslednje cene: Cena krušne moke se zniža od 54 na 50 vin., cena mleka od 40 na 32 vin. in cena krompirja od 24 na 20 vin. Belemu pecivu (žemljam), ki mora tehtati po 4 dekagrame, se določi cena 6 vin. za kos.
C«b kuponi ia »prej^i dtli ikatfcic (nuj« uts vredusl. Se jii Utto izmenja u totoriao ali Trtdne predme!«.
' <Ta pogodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc., New York Est. 1760
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
-- Izgubljeni se zopet našel. Jurij Speglič, .trgovski pomočnik iz Ptujske Gore na Štajerskem, se je po enoletnem molčanju oglasil, da je ruski ujetnik, ranjen na roki in se nahaja sedaj mestu Wenew, Tulska gubernija.
—	Padel je pri Sokalu kadet Maks Topolšek iz Konjic. Lani je v Galiciji padel njegov brat.
—	Odlikovanja. Vitežki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik generalnega štaba 5. armade Otokar Landwehr pl. Prage-nau. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 17. pp. Maks Pitner, stotnik 87. pp. Rudolf Kubat, stotnik 28. pp. pri 17. pp. Josip Schrott, nadporočnik 17. pp. Aleksander Bischoff pl. Wid-derstein, podpolkovnik 2. bos. here. p. Boguslav vitez Mihalič, .stotnik 97. pp. Ot. Petrič, stotnik 7. pp. pri 17. pp. Rudolf Riedlinger pl. Kastrenberg in poročnik 47. pp. Arrton Novak. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 17. pp. .Karel Gressel, stotnik 87. pp. Franc Breisach, nadporočnik 87. pp. Alojzij Gierlinger, stotnik 87. Alfonz Hofmann, nadporočnik 72. pp. Franc Cik pri 10. letalni stotniji in nadporočnik 97. pp. Franc Mulaček. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 7. pp. pri 17. pp. Kajetan Gartlgruber, nadporočnik 12. ulanskega p. Bogdan Divjak, podpolkovnik 97. pp. Peter Giraldi, nadporočnik 7. lov. bat. Bruno Lesch-ke, pri 3. armad. etap. poveljstvu, poročnik 17. pp. Ivan Garimberti, nad ročnik 17. pp. Aleksander Taxenbach-er, nadporočnik 47. pp. Ivan Garimberti, nadporočnik 7. polk. top. p. Rudolf Stolla, stotnik 97. pp. Rudolf Ste-fič in nadporočnik 7. pp. Julij Jereb.— Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač podčastnik 17. pp. Miroslav Strauss.— Bronasto hrabrostno svetinjo so dobi li' Babič Ivan, Mirtič Ferdinand, Sir gelj Anton in Planinšek Jurij, vsi pri 27. pp.; poddesetnik 47. pp. Kotnik Dominik; infanterist tit. poddesetnik Pristan Albert, infanteristi Golob Ciril, Korošec Franc, Lojen Ivan, Luk-man Matija in Orel Ivan, vseh šest pri 87. pp.; ognjičarja Krell Josip in Trav-niezek Koloman, četovodji Otto An-zelm in Ritter Rudolf, desetnika Hiris Oton in Miklič Anton, predmojstri Pesjak Ludvik, Puschnegg Adolf, Spur Franc in Wolf Josip, topničarji Stangl Ludvik, Štrus Franc in Zainida Mihael vseh trinajst pri 7. polj. top. polku.
iimel, mi je že skoraj pošel; sedaj sem
—	Po osmih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva pogrešani Pavle Janežič iz Bistrice v Rožni dolini.
—	Iz ozemlja pri Ploeckenu poročajo celovškim "Freie Stimmen" z dne 30. julija, da so Italijani v zadnjih dneh julija z vsemi sredstvi skušali prodreti. Zastavili so en polk berzaljerov in dva pešpolka in obsuli branilce s točo krogel vseh kalibrov. Kljub temu so bili v.si napori zaman. Naval je bil zmagovito odbit in laški napadalci so imeli
—	Padel je na bojišču pri Delatynu v jugovzhodni Galiciji Rudolf Poren-ta, sin c. kr. carinskega revidenta-v Trstu g. Davorina Porente.
—	Odlikovan je bil z veliko srebrno hrabrostno svetinjo narednik Ludvik Ličen iz Preserij pri Rihenbergu. Zaslužil je odliko 22. jodktobra 1914 pri Višegradu v Srbiji.
—	Slovenski planinci v bojih za do-berdobsko planoto. V strašnih bojih za doberdobsko planoto imajo bogat delež naši slovenski planinci. Brezkončne dni in noči so prebili v zako-pih; podnevi je bruhalo nanje ogenj dvesto sovražnih topov, da je pokalo skalovje in se trgala zemlja, ponoči je prihajala sovražna pehota. Celih dvanajst dni so vztrajali v zakopih in niso odstopili ni koraka zemlje. Po kratkem odmoru v ozadju so bili znova poklicani v bojno črto z nalogo, da preženo na planoto udrlega sovražnika. Šli so v smrt in peklo in izvršili isvojo nalogo. Kar so 'prestali, je nepopisno. Le tisti, ki ve, da brani lastni dom, za katerega je pripravljen žrtvovati zadnjo kapljico krvi, je zmožen tolikega nadčloveškega junaštva.
—Nova sv. maša blizu bojne črte.—-Temnica. Dne 1. avgusta je daroval naš rojak č. g. Peter Pahor novo sv. mašo. Ni bilo navadnih zunanjih slovesnosti, ne lepega pritrkovanja zvonov, ne slovesnega pokanja topičev, ■saj je Temnica oddaljena komaj dve do tri ure od bojne črte. Dan je bil bolj miren. Grmenje topov se je skoro poleglo, le tupatam je padel kak šrapnel ali kaka granata na Martinšči-no nad Zagrajem, kar pa ni prav nič Vznemirjalo tihe slovesnosti. Okolij polnoči pa do osme ure zjutraj je tako strašno bobnelo in grmelo, da se je daleč okoli tresla zemlja.
—	Zadnji oddelki goriškega deželnega odbora so se premestili iz Gorice v Divačo. Vztrajali so toliko časa, dokler ni granata razbila vsa okna na deželnem dvorcu in nekemu uradniku kar pred očmi uničila sobo in vse akte v njej.
—	Tudi starinski vodnjak na Travniku v Gorici je dne 29. jul. zjutraj ob petih moral okusiti grozoto vojske in barbarstvo Italijanov. Priletela je namreč granata, ki se je predrznila poiskati svoje bivališče v notranjosti vodnjaka. Negalantna, kot sploh vse granate, si je napravila vrata skozi trebuh in povzročila, da je moral ubogi vodnjak spustiti vso svojo vodno zalogo po suhem Travniku. Žalostno stoji sedaj stari vodnjak, ki je skozi stoletja nemoteno opazoval življenje Goričanov podnevi in ponoči, in premišljuje o nehvaležnosti sveta. Koliko Italijanov je on napajal s svojo vodico in jim močil v vročih julijskih dnevih njih suha laška, požrešna grla, in sedaj se predrznejo ti nehvaježnjži motiti njega, ki bi ravno sedaj v starosti zaslužil, počitka, in ga obmetavati z granatami. Res si mora misliti, ni je hvaležnosti na svetu.
—	Z Bogom in Marijo za cesarja in domovino! Ena najuglednejših družin v Števerjanu pri Gorici "Pri Ipavče-vili" je izgubila v tej svetovni vojski že dva otroka. Meseca maja je umrla v graški bolnišnici hči Ernestina. Bila je usmiljenka pri "Križarkah", stregla noč in dan na legarju obolelim vojakom, a podlegla je tudi sama tej bolezni. Na dan sv. Ane, dne 26. jul., je pa padel na južnem bojišču junaške smrti mlajši njen brat Jožef Klanjšček. V Karpatih je bil za svoje, junaške čine
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in .vreme.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Joliet Steal Dye House
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Mm $100,000.00 M hit $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRK, Fred.
ERVIN T. GEIST, kaitr.
THOS. F. DONOVAN, PodprO.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330.00« KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOB* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANII> NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vsr* šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki doki Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjig« je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji ra*g*TO-ri. Angleška pisava, Spisovanj« pisem, Kako se peetane driavijaa polog največjega Slov.-Angl. in Aagl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokasnj«-jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nebedea naseljeaee, Cena knjige v platnu trdo vetane je $2.00, Ur se 4*bi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
V $
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N, Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
12.	sept. Nedelja	Macedonij, škof.
13.	" Pondeljek Virgilij, muč.
14.	" Torek	Povištanje sv. kr.
15.	" Sreda	Nikomed, muč.
16.	" Četrtek	Ljudmila, vdova.
17.	" Petek	7. žal. Marije.
18.	" Sobota	Tomaž Vil., škof.
CERKVENI GOVOR ZA ŠESTNAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O krščanski ponižnosti.
Prijatelj, pomekni se više!
Luk. 14, 10.
1.	Kdo je oče smrti in pekla? Greh (Rim. 5, 12). Kdo je oče greha? Hudič (Joan. 8, 44). Kdo je oče hudiča? Napuh in prevzetija sta ga iz angela prerodila. Kdo je tedaj oče vsega hudega, ki se po svetu godi? Napuh (Sir. 10, 15).
2.	Kdo je smrt in pekel premagal? Usmiljeni Jezus (I. Kor. 15, 21—27). Po čem je Kristus premagal? Se svojo ponižnostjo (Fil. 2, 8—11). Ravno zato pa se tudi po dan. sv. evangeliju ponižnost tako lepo priporoča (Luk. 14, 8—10).
1 3. Kaj je hujšega tudi med nami od napuha? Kaj bolj potrebnega od ponižnosti? Hočem torej po vzgledu Jezusovem govoriti:
I.	O najhujši pregrehi.
II.	O najpotrebnejši čednosti, posebno v sedanjih časih.
Napuh zaničuje besedo božjo; le kdor je ponižnega srca, jo posluša in v svojem srcu ohrani. Tako je Marija istorila; storite tudi vi!
Justin, tovariš sv. Joana Kapistrank je bil toliko pobožen, učen in izvrsten da so ga-vsi visoko čislali, in sv. oče Fvgen IV. videti hoteli. Papež ga ob-jamejo, in poleg sebe posade. Ko si toliko počeščeni Justin k sv. Kapistra nu povrne, ga ta pogleda, in jnu žalostno reče: "O brate Justin! angel šel. hudič si prišel!" Taka je bila Čedalje huje Justin preveetuje, za vsako malo reč huduje, poslednjič tovari ša, ki ga razžali, z nožem prebode, po-btgne, veliko hudobij učini, in v ječi brez vere v nepokori -.trašno umrje. Kdo je iz angela hudiča naredil? Napuh. To dela tudi med nami napuh.
1. Kaj pa je napuh? Previsoka misel do sam sebe, premalo čislanje drugih, ki visoko leti, pa nizko obsedi (Luk. 11); ji; neredno poželenje svoje časti in visokosti, je pijanost duha (Hab. 2, 5). Napuh ima petero otrok: a) predrzno prevzetnost, kakor farizej v tem peljnu (Luk. 18, 10—13); b) častila-ikoinnost, kakor pri Abimelehu (I. Kralj. 9, 1) in Herodežu (Mat. 2, 13— 18); c) bahanje ali hvaloželjnost, kakor pri farizejih; d) gizdost v noši, ka-
kor na Jezabeli (IV. Kralj. 9, 30); e) hinavščino ali duhovni napuh, ki se zato ponižuje, naj bi ga hvalili.
2.	Kaj pride iz napuha in prevzetnosti? a) Vse druge pregrehe (Sir. 10, 15), kakor po Adamu in Evi; posebno pa nepokorščina po hišah pri otrokih in družini, punti in prekucije v cerkvi in državi, trdovratnost in nespokor-nost ljudij, kar nam zgodovina sedanjih časov kaže. Napuh iz ljudi hudiče stori, b) Zapuščenje božje (Sir. 10, 7, 15), kakor pri Babiloncih (I. Petr. 5, 5)). c) Zguba časne sreče in večnega zveličanja (Mat. 6), kakor se je Amanu (Est. 6, 7), Nebukadnezarju, Antijohu in Herodu Agripi godilo. Lepo svari stari Tobija svojega sina pred napuhom. (4, 14.)
3.	Kako se imamo napuha varovati? a) Premišljevati, kdo je Bog? nad katerega se napuh povišuje, in zoper nja vojskuje, kakor Lucifer (Skriv. razod. 12, 7). b) Premisliti, kdo je človek proti Bogu, od katerega vse ima (I. Kor. 4, 7); kako slabi smo v primeri svetnikov in drugih ljudij na duši in na telesu? (Luk. 17, 10). c) Ne pozabiti grdobe in hudobe napuha, in njega strašni konec (Sir. 10, 16—18). d) Premišljevati, kako ljuba je sv. ponižnost Bogu in ljudem.
II.
Krščanska ponižnost je v naših dneh najpotrebnejša čednost.
1.	Kdo je ponižen? Kdor svojo slabost spozna, in za vse dobro le Boga hvali. "Ponižnost je ljubezen božja in zaničevanje samega sebe". (Sv. Avg.) Prava ponižnost ima tri stopnje: na prvi stoji, kdor posvetne dobrote in časti ne ceni, kakor sv. Pavel (Til. 3, 8—12). Na drugi stopnji stoji, kdor drugih ne zaničuje, marveč sam sebe za najbolj nevrednega ima, kar mu še manjka (Luk. 22, 24—26). Na tretji stopnji ponižnosti stoji, kdor se zaničevanja veseli (Ps. 118, 71). "Naj višja stopnja ponižnosti je, da se ponižanja in zaničevanja ravno tako razveselimo, kakor se prevzetneži velike časti vesele. Zaničevanje in zasramo-vanje po krščansko prenesti, je poskus ponižnosti in prave kreposti" (Sv. Sa-lez). Kriva in lažniva ponižnost pa je, kadar zasramovanja in ponižanja ne prestojiš, da te kdo drugi ponižuje, tr-peti ne moreš, in se jeziš" (Sv. Sera-pijon).
2.	Kako potrebna je ponižnost? Tako, da brez nje nobene kršč. čednosti, pa tudi izveličanja ni. Sin božji je visoka nebesa zapustil (Fil. 2, 5—8), in nas je ponižnosti učil (Mat. 11, 29). "Kristus nam ne veli, se od njega učiti, kako bi svet stvarili, čudeže delali mrtve budili, ampak ponižni biti iz srca. (Sv. Avg.) a) Ponižnost je dno ali podloga vseh drugih čednostij. 'Kdor nima prave ponižnosti, ne bo isoko v kreposti rastel" (Sv. Terez).
Kristijan brez ponižnosti je drevo brez korenine. "Ponižnost je mati mnogih čednostij; ona porodi pokorščino, bo boječnost, potrpežljivost, sramežljivost in mirnost" (Sv. Toni. Vil.). Ni svetnika brez ponižnosti v nebesih, b) Ponižnost vse skušnjave premaga. Sv. Anton je videl vso zemljo z mrežami hudiča preprežano. "Kdo bo zamogel uiti?" je izdihnil, in glas zaslišal: "Sa ma ponižnost bo srečno ušla, zakaj o-na je še nižej ko mreže; nje zajele ne bodo." c) Ponižnost nam nebeško kra ljestvo odpre (Mat. 18, 3). S prevzet nostjo je bilo nebeško kraljestvo izgubljeno, s ponižnostjo pa zadobljeno, po Jezusu, ki je podobo hlapca nase vzel (Fil. 2, 6—7), po Mariji, ponižni dekli (Luk. 1, 38). Prevzetnost je pregreha pogubljenih, ponižnost pa čednost izvoljenih (Luk. 14, 11).
3.	Kako se pa ponižnost pridobi? Menihu Kartuzijanu je devica Marija tri vaje ponižnosti priporočila: v jedi, da si le najslabša jedila poželi in izbira; v obleki, naj si najbornejše oblačilo po svojem stanu izmisli"; in v opravilu, naj si najporednejša dela izbira, kojih se drugi sramujejo, ako so mu na voljo. Menih si te tri reči globoko v srce vtisne, in doseže veliko popolnost in svetost. Hočeš ponižen biti, premišljuj, kaj si bil? kaj si zdaj prav za prav? kaj boš nekdaj? Odgovor na ta trojno prašanjc te hoče ponižnosti naučiti (Sv. Bern). Hočeš ponižen biti, moraš moliti in za krščansko ponižnost Boga prositi (Luk. 11, 13).
Konec. Sv. Alojzija je vselej srce zabolelo, ako ga je. kdo pohvalil, da je imenitnega stanu. Pogosto je torej molil: "O vi sv. angeli! pomagajte mi vsaj, in za roko me peljite po kraljevi stezi ponižnosti, po koji ste vi prvi hodili, naj da bom enkrat jedno mesto tistih angelov posedel, kateri so po napuhu zavrženi." Tudi nas vse, stare in mlade, visoke in nizke, vodite, vi, ljubi angeli, naši varihi po potu sv. ponižnosti v večno veselje! zakaj: "Vsak kdor se povišuje, bode ponižan, in kdor se aam ponižuje, bo povišan. A-men.
delali, da bi jih ne spodili. Nadzorniki bi spregledovali napake in pustili, da bi se blago kvarilo, katero bi lahko spravili ali obvarovali. Pisarji, knjigovodje in državni uradniki bi nalašč delali napake, katerim bi ne bilo mogoče slediti in bi tako delali ogromno škodo državi, katero sovražijo. Take udarce bi jim zadajali zmerni sovražniki. Misliti si pa ne moremo, kaj bi storili njeni smrtni sovražniki, da bi spravili državo v denarni polom. Vsekakor smemo verjeti, da bi požigali ladno last, metali bombe, trli zelez-nice, podirali mostove in poslopja in kradli brez meje.
Nova vlada bi vzela v last vse rudo-kope, velike kmetije, oljne vrelce, tovarne, mline, skladišča, železnice, eks-pres, brodarstvo, brzojav in telefon in druge lastnine. Če bi bili socijalisti pošteni in vse to plačali, si skoro ne moremo predstavljati, kako denarno breme bi država prevzela.
Če bi država hotela si sposoditi denar, da bi vse omenjene stvari kupila, kakšne bi bile pa obresti. Nekateri socijalisti so svetovali, da bi dobili denar po dednem davku. Če so razmere kar najugodnejše za državo in če bi ne bile osebe, katere so prejele denar, celo življenje centa tistega denarja zapravile in nadalje, če bi država vzela ves denar namesto, da bi ga sorodniki podedovali, tudi pod temi pogoji, ko bi bil dedni davek 100 odstotkov, bi s tem pokrili komaj posojilo. Bilo bi pa brezmejna izguba, ker bi morali plačevati obresti toliko let. Veliko so-cijalistov pravi, da bi bil dedni davek veliko manjši, kakor 100 odstotkov. Če se torej poprimejo tega nasveta, izguba bo brezmejno večja.
Če bi sovražniki naše države sledili "Appeal to Reason" z dnem 20. aprila 1912 in vzeli posestva, namesto, da bi jih plačali, bi se bogastvo premožnejših skrčilo in dedni davek bi ne zadostoval za pokritje tekočih stroškov.
Zapomniti si je pa tudi treba, da ugrabljena posestva ne bi mogli prodati; kajti če bi kdo lastoval precejšen del posestva, bi država ne bila več socialistična, ker je bistvo te države, da država lastuje in ne posameznik.
Marxova država bi pa tudi malo pridobila po dednem davku, ker bi si ne smela nakopati še večjega sovraštva na strani revnejših slojev, s tem, da bi jim vzela denar, katerega so jim zapustili sorodniki ali pa da bi vzela po njihovi smrti hiše, male kmetije in trgovine, katere še niso socijalizovane.
Skoro neverjetno je, da bi najemnina donašala kaj prida dobička. Najemnina hiš bi skoro nič ne donašala, ker bi socijalistovska država ne prevzemala posesti te vrste, ali bi jo ugrabila in si tako nakopala še več sovražnikov, ali pa kupila in tako plačevala visoke obresti. V teh slučajih bi se denar porabil za popravila, ker bi delavci dobivali štiri ali petkrat v«^jo plačo. Vlada bi pa rabila tudi vsa. večja poslopja zase in bi jih ne mogla dati v najem.
Ker bi država lastovala rudokope, kamenolome, kmetije, oljne vrelce, tovarne. železnice, ekspres, mornarstvo, brzojav in telefone in vse druge priprave za izdelke, prevažanje in občevanje, je razvidno, da bi država ne dto-bila nikakih davkov do njih.
Marxova državna blagajna bi tnjdi ne postala nič težja od tarifov in pravic. Svote, kakor $318,891,396 od cQl-nine, ali $344,410,966 notranjih dohcSl-kov bi ne padale v brezne socijalisto,v-ske blagajne. Ameriški socijalisti nameravajo imeti nikake eolnine ali tarife in notranjih dohodkov ali p vic, kakor si so sklenili tudi njih'q' nemški tovariši v Frfurtu leta 1891. fc bodo "opravili vse posredne davke,-eolnine in drugi ekonomični uvoz."
To nam potrjuje tudi "Appeal (o Reason", 7. septembra 1912, kateri Je imel jeseni, leta 1912, okrog tisoč bralcev, pravi namreč: "Vsi socijalisti lahko rečejo, da bo davek samo neposreden in nikaka nadloga vsled pravic, tarife ali nabrani državni dohodki.
Vsak bralec pa naj sedaj sam sodi, če se sme prepustiti vlada Združenih držav vodstvu socialističnih denarni1-kov in njihovim računarjem, ki pravijo, da bodo odpravili revščino v Ameriki in jo nadomestili z obilico za vse brez izjeme.
(Nadaljevanje sledi.)
sebojni blagohotnosti in spoštovanju pravic in časti drugega, kakor pa na množici oboroženih in strašnih trdnjavah. .."
Papeževe besede so vzbudile pri raznih narodih razno razlago. Znana je iz časopisov. Pristavljamo še glas dunajske korespondence "Information", ki piše pod zgorajšnjim naslovom:
"V papeževem mirovnem oklicu se opozarja na potrebo, da se reši narodnostni problem, pri čemer se poudarja da se da to rešiti tudi mirnim potom na ta način, da se začno direktna pogajanja. Ententino časopisje, • zlasti laško hoče v opozoritvi na narodnostni problem najti kritičen očitek osrednjima silama, predvsem proti Avstriji, kateri njeni sovražniki posebno radi očitajo, da zatira svoje narode. Po našem trdnem prepričanju pa je to zavestno zlobno podtikanje, ki hoče napraviti zmešnjavo in zmoto."
O načinu narodnostne politike, 1ca-
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland.0,
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,®
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A«. Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin »Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, H
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
VZJ S]
DRU;
free
Zapi
Vsa pisma,
pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
kor jo cesar Franc Jožef I. vodi že
preko 60 let, sodijo ravnokar poklicani je P» bilo premalo prostor aza nadalj
narodi sami in njihovo zvestobo in patriotizem moramo smatrati za zahvalo in plačilo za pravično in milo narodnostno politiko monarha. Monarhija se je vedno izkazala kot najbolj zvesta in ti narodi so vdani državi in prestolu do zadnjega zdilia.
Kako je pa z narodnost politiko entente? Italija, ki zadnji čas pljuva o-koli sebe z ljubeznijo do narodnosti, najbrže ni iz ljubezni vzela Turčiji Libije in dvanajst otokov? Ali je zasedla Valono morda iz ljubezni do Albancev? In njene zahteve po Avstrijski zemlji, v kateri stanujejo deloma Nemci, deloma pa Slovenci? Ali so angleško s krvjo in sramoto oblito koloni-jalno politiko morda kdaj vodili oziri na narodnost? In Francija? In Rusija? Kako je ravnala s svojimi soro-jaki, s Slovani, Rusini in Poljaki? En-tenta res ne sme biti ponosna na svojo narodnostno politiko in ima dovolj vzroka, da se boji javnega in odkritega razgovora. Osrednji sili pa začneta ta pogajanja lahko z mirnim in zaupnim srcem. Če je v mirovnem oklicu Benedikta XV. kaka obtožba, potem osrednji državi nista obtoženki. Pač pa ima ententa in v prvi vrsti Italija dovolj povoda, da se skesano trka na prsa.
Sicer pa se peča veleugledni strokovnjak v mednarodnem pravu profesor dr. Lamasch v nekem dunajskem listu s papeževo opombo o narodnem vprašanju in odgovarja na vprašanje, kam nekam meri papeževa opomba, zelo dobro: Papež je najbolj v skrbeh za njemu najbližje stoječe narode, tedaj za Poljake na Ruskem in za Irce na Angleškem. Izvrstno. Temu odgovoru moremo popolnoma pritrditi. Kajti papež je imel v mislih ruskemu, katoličanstvu sovražnemu pravoslavju služečo velesrbsko propagando ravno-tako malo, kakor za nacionalistično propagando takozvanih 'irredentistov', katero zlorabljajo prostozidarji v svoje cerkvi in papežu sovražne namene." * * *
Mi ne bomo preiskovali, komu je hotel sv. Oče dati v prvi vrsti in poseben nauk. V spominu bomo ohranili veličastne besede sv. Očeta kot take, kajti po našem mnenju imajo veljavo za vse slučaje, ker vsebujejo temeljni načeli krščanstva: pravičnost in ljubezen. Spominjamo^da je ravnokar ime-
ne krste. Ko je potem grof Cham-bord, vnuk Karola X. v Frohsdorfu pri Dunaju umrl in bi ga bilo treba prepeljati v Gorico, so pod glavnini oltarjem izpraznili dva prostora stare kripte, da ju prirede za grofa in grofice krsti. Tušem so spravili nato tudi krsti iz Ludovikove kapelice. V temotno grobno kapelo se pride po neke vrste predsobi; na njenih stenah vise zaprašeni venci. Sredi kapele stoji podoba Kristusova iz kararskega marmorja, na visokem podstavku pa so izklesane francoske lilije, insignije reda Sv. Duha ter ostali znaki stare francoske kraljeve družine. Na levi in desni Kristusa so po tri krste. Na desni strani počiva v sredi kralj Karol X., ob traneh mu vojvoda in vojvodi-nja Angoulemska, na levi je krsta grofa Chamborda, "Henrika V.", kakor ga francoski rojalisti imenujejo, poleg njega na eni strani njegova soproga, na drugi pa vojvodinja Parmska. Sarkofaga kraljev sta višja od drugih ter od dragocenejšega marmorja. Tudi u-metniški okraski, ki jih pri ostalih krstah ni, kažejo, da tu počivata visoki osebi. Za krstami so v steno kripte vzidane plošče iz črnega marmorja z vzvišenimi napisi, ki pripovedujejo o življenskih podatkih tu pokopane gospode. Poseben okrasek je dobil grob "Henrika V." Nad njim je razpet francoski kraljevi prapor z lilijami, ki je nekdaj senčil njegovo zibelko. Izpolnili so niu željo, da se naj razprostira tudi nad njegovim grobom.
družbe, ki si je dala patentirati svetil"1 svinčnik, katerega z uprav aniens reklamo priporoča zdravnikom, strel ilicam, detektivom, časnikarjem, rtt niškim inženirjem, mornariškim £as' nikom itd. itd., sploh vsem, ki prideP v položaj, da si morajo kaj zabela v temi. Če se reč obnese, bo a°D služila tudi vojakom na bojišču in 113 vedena družba bo zaslužila mil'i°ne' Mala naprava ima predvsem naval
svinčnik. Ta je združen na eni
stram
s cevkasto svetilko ozkega prefflera' na drugi pa z majhnim suhim elewe" toni. Porineš obod malo naprej, Pa obe električni struji spojita in nastane luč, pravzaprav lučica.
POLJAKI O OSVOJITVI VARŠAVE.
Predsednik vrhovnega poljskega narodnega odbora, W. L. Jaworski je izjavil: Poljakom je danes posijala zarja v njih temno usodo. Prav nič ne dvomimo. da bo sedaj objavljen manifest poljskemu narodu. Naj bi vsi razumeli, kako velike politične posledice ima lahko ta manifest. Želeli bi, da v tem manifestu ne bi bilo diplomatične boječnosti in hladnega diplomatičnega sloga, ampak, da bi se manifest prilagodil zanosnemu čustvovanju poljske duše ob rešitvi izpod ruskega jarma. Politiki naj se zavedajo, da je od tega manifesta odvisen odgovor 20-milijon->kega naroda, odgovor ne v besedah, novana "Information" pred par dnevi ampak v dejanjih. "W. Kuryer Pol pisala, da v tej svetovni vojni največ ski" piše: Varšava, ti srce Poljske! Od-trpijo trije slovanski narodi: Poljaki,' prli so se grobovi temnih trdnjavskih Rusini, Slovenci in Hrvati. Ti trije rovi hin iz njih so vstale sence poljskih narodi imajo s papežem isto željo in junakov, rešene verig svojega sovraž-sto mnenje o mogoči rešitvi narodnih nika. Izvršilo se je prvo dejanje: Iz-sporov: da je mogoča le na temelju gnani so roparji, napuh je kaznovan, krščanske pravičnosti in medsebojne , Začenja se drugo dejanje: Vrnitev po-
Na Poljskem svoj griček imam-"
Na Poljskem svoj griček imam. pa ne vem, kje se nahaja, a vendar tja mi hrepenenje trenotek slehern uhaja.
Stali so, stali cvetovi, • J tu divji voj je prisršal, oko je krik in vik in prah zastr'-Oh, tako mi je žal!
Padajoč mi je z roko namignil,' bil je konec zadnjega pozdrava. Zdaj pa griček na Poljskem imam. pa ne vem, kjer se nahaja.
To pesem Karla Denkwarta ja je prinesel linški "Tagespost' pombo, da jo je že stov uglasbilo, med
Legef'
nad 25 komP°n(
njimi tudi FJ Lehar. Prestavljena je že v vec 1 ' jezikov, med njimi tudi v tursk Skropino prestavo*- pa vendar lZ . čuvstev podarjam tu slovenski de*
B
S.
Najbolj strašno leto, ki je pozn» zgodovina.
objavi)' prib°-
Kodanj. "Nationaltidende" ob obletnici vojske: Nemčija je
rila veliko zmag, a gigantski bo)1
trajajo in pridružitev Italije tr1
osp"'
razumu dokazuje, da so vsekakor Rimu verovali na
k o"' Rilcem majnika v Rimu verovali na ^
čno zmago velesil trosporazunia- ^ nekem trenutku so se bali v Pariz«-prične Rusija omahovati in niso ^ popolnoma zaupali francosko-r11'^. angleški izjavi s 5. septembra, k' ^
V
«e n«
P« bodi D, 16. d
12 ^Stitl
IZ]
Z t; ti ti l-c ti t t ti. Ito d,
IZ se jz etikr;
Z:
več t Plača kpla,
V
Jih d
S Čl

fcazr 1 2
3
4
5
6 7 t
PAPEŽ IN NARODNOSTNO VPRAŠANJE.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Denarni polom socijalistovske države.
Priobčuje Rev. j: Plaznik.
(Nadaljevanje.) še dalje gredo velikodušni socijalisti. Ne samo, da bodo dajali po več milijonov pokojnine, ampak imajo v svoji platformi leta 1912 tudi prosta sodišča.
Sovražniki dozdevne države bi vse storili, da bi jo spravili v denarne zapreke, da bi država preje razpadla. Ker bi večina državljanov bilo zaposlenih po vladi, bi najmanjši državljani lahko nagajali s tem, da bi le toliko
ljubezni in spoštovanja.—"Slovenec".
GROBNICA BOURBONOV V GORICI.
V frančiškanski cerkvi avstrijske Nizze, v Gorici, ki se zdaj zanjo bijejo tako ljuti boji, je grobnica zadnjih Bourbonov. Prvega so v njej pokopali leta 1836. kralja Karola X. Pd smrtivgrofice Chambord so grobnico Je za vedno zaprli. Do leta 1883. so počivali kralj Karol X., vojvoda in vojvodinja Atigoul^me (hči Ludovika XVI.) ter vojvodinja Parma v Ludovi-kovi kapelici v ladji na levi strani. Tu
teptanih pravic. Varšava, zopet se obnavlja tvoja vera v vstajenje nekdanje pravične moči, nekdanje slave in svobode poljskega naroda. Z mučeniško krvjo oblita Varšava, z zvezdo svobode na ponosnem čelu, kliče: Tako mine vsaka na krivičnosti osnovana sila, tako ginejo tlačitelji Poljske.
Poljska je že zedinjena pod žczlom centralnih velesil. V nju rokah je u-soda Poljske. Od obeh centralnih veil pričakujemo odrešilne besede.
vezuje
tri velesile, da ne sklene
Zdaj ne kaze
n"
na posebnega miru. na to, da se mir, ki ga želi pv• t> sklene v dogledni bodočnosti. 1870-1871 je bilo strašno leto za -cijo, leto 1914-1915 je strašno za

Svetilni svinčnik.
"Hawthorn Manufacturing Comp.., Bridgeport, Conn, je naslov ameriške
ropo, strašno, pač najbolj stra!"'l'JrUti« jih pozna svetovna zgodovina 12 fljr vojskujočih se držav na mrtvih, r' {, nili in ujetnikih znašajo na m1 ' ,y Beseda "bankerot Evrope" ni ve1- ^ zna beseda strahu. Vse kulturno^, počiva. Evropa ne živi več v zn ^ nju prometa, sovraštvo in
•i"' >
tako močni, da ne more nihče kako naj bi se zopet obnovile^ mednarodne razmere. Tako se jj,-va strašno leto, velikovojno let°jfj s« hče ne ve, če drugo vojno leto.^|f prične jutri, prinese konec stras g, tev na krvi in na denarju, ki	v
ropo za nedogleden čas poP°,1K> slabiti.
Od
Na obletnico svetovne vojne je sveti Oče še, bolj krepko povzdignil svoj očetovski glas in je poglavarjem narodov zaklical "Vi nosile pred Bogom in pred ljudmi strašno odgovornost za mir in za vojno. Poslušajte naš opo min, očetovski glas zastopnika Vec nega in Najvišjega Sodnika"... Nada lje se bere v papeževem mirovnem pozivu "Naj se niker ne reče, da se groznega spora ne da rešiti brez orožja; vrzite od sebe sklep medsebojnega u-ničenja in preudarke, da narodi ne umrjejo. Če se nacode poniža ali stiska, tedaj tresoči prenašajo naložen jarem in se pripravljajo na odrešenje in rod rodu zapuščajo žalostno ded-ščino sovraštva in maščevanja. Tedaj zakaj ne pretehtati z neprestanostjo pravic in pravičnih stremljenj narodov. Zakaj ne radevolje začeti naravnost ah posredno razgovora o raznih stališčih, da se v mejah možnosti upošteva te pravice in pravična stremljenja in tako doseže konec strašni borbi, kakor se je to že zgodilo v podobnih razmerah' ...Ravnotežje na svetu in cvetoč in gotov mir stojita bolj trdno na med-)
"ARABIC", TORPED1RAN PO NEMCIH OB JUŽNI BREŽINI IRSKI.
Kakor smo svojčas poročali, je bil parnik "Arabic" dne 19. avgusta ob južni brežini irski torpedi"". greznjen, in pri tem je utonilo devetintrideset oseb, med njimi dva Američana. Lewis C. Thompson konzul v Queenstownu, je uradno naznanil, da so preživelci s pogreznjeneg, "Arabica" izpovedali, da je torpediran brez svarila.
Družba
sv. Družine
VZSJ|WNJESIH DRŽA.VAH »kVERNE AMERIKE
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seflež: JOLIET. ILL.
Vsbinovljeuii 29. novembra 1914 lnkor. v drž.111., 14. maja 1915
°RU2biNO GESLO: ' VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: redsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 j| -	Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111.
Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
I
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika.
bod'Qdrejen° ^ru®tvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-
^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola, jg ' S- D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ' 0 leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ^PLaČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana "istin n° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne
izp V redu in spreiete v gl- uradu-
PLAČUJE ODŠKODNINE, kate re je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
*	Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00;
*	|z8ubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; ;zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 12gubo ene noge nad členkom vsoto $100.00;
^'zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
za iz8ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za i"**0 naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko deZlo°m'Jen° llr')ten'co vsoto $100.00? če je ud za vedno nezmožen za vsa-
ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer '"krat * VSOta	za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
n° operacijo na kili ali vtrganjem. Vt.Z»Poškod:
Plačati . 1 w ■ ..." na »a*-	t......— --------------------- J -------—
kp'ač'1 P odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
Vsak m °Peracije-
jih <ja. S?an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. g	S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
? Čl P°leg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
02iro^"^Ce) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost oJ> pristopu in z na vsoto zavarovalnine:
*azred 1
2 "
3	"'
4	""
5	"• <>"'•
i ""
nine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-čat'ZPl^ tainik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz
?olei
Za $250.00:			Za $500.00:	
Starost.	Asesment.	Razred.	Starost.	Asesment
16—20 ....	...... 18c	1 ......	... 16—20 ....	...... 35c
20-25 ....	...... 20c	2 ......	... 20—25 ....	......40c
25—30	23 c	3 ......	... 25—30 ....	......45c
30—35	____25 c	4 ......	... 30—35 ....	...... 50c
35—40	...... 28c	5 ......	... 35—40 ....	...... 55c
40-45	____ 32c	6 ......	... 40—45 ....	......63c
45—50	. 38c	7 ......	... 45—50 ....	...... 75c
50-55 ....	...... 45 c			
* te8a plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
dr,
PRISTOPILI ČLANI(ICE.)
je dovolj visok, da se bo plačevala podpora in smrtnina. Društvo bo plačevalo $1.00 na dan bol. podpore, i Družba sv. Družine v Jolietu, s katero je to društvo v zvezi, je stara še le dobrega pol leta, pa ima že nad $2,000.00 gotovine v blagajni. Ce bi asesment ne bil dovolj visok bi ne bilo toliko denarja že zdaj v blagajni. Sicer ni namen, da bi nakupičevali milijone na k.up, saj moramo plačevati asesment na vsak mesec, če je blagajna majhna ali velika. Zakaj bi potem plačevali več kot je potreba. Če bi pa bilo slučajno potreba, saj bi vsak rad plačal par centi več. In ker je D. S. D. domača prganizacija, inkorporo-vana v državi Illinois, zato je ne bo država Illinois silila za večje asesmen-te ako tudi kdaj sprejme zloglasni "Mobile Bill". D. S. D. pa ne bo sprejemala društev v onih državah, katere zahtevajo lestvico. S tem je do-povedano, da D. S. D. ne bo zvišala asesmentov, razun če se primeri kakšna katastrofa in izprazni blagajna, kar se pa še ni primerilo nobeni organizaciji, pa se ne bo tudi tej, ki ima sicer najnižji asesment, a vendar je veliko višji kot ga je imela katera druga ob svojem začetku.
"Iz malega raste veliko" je slovenski pregovor. Začeli smo z malim številom, kakor druga društva. Nobeno društvo ni koj prvi mesec zrastlo temveč se počasi nabirajo udje. Tako je tudi pri nas. Vsaka stvar počasi raste, a le- da raste, bo že dorastlo svoje vrstnike. Polje je veliko in rodovitno. V Chicagi je še veliko mož, žen, deklet in fantov, ki niso pri nobenem društvu, pa jih je tudi veliko, ki so v enem ali dveh društvih.. A, ni pa dovolj enega društva za samca in ne dveh za zakonske. V slučaju bolezni ali smrti je dobro, če je človek član več društev, zato je bilo in bo tako, da ljudje vstopajo v več društev in več družb ali jednot.
Rojakom in rojakinjam v Chicago in okolici se nudi zdaj najlepša prilika, da se vpišejo v naše društvo zdaj dokler je pristopnina v društvo popolnoma brezplačna.
Kdor se želi vpisati v naše društvo se naj zglasi pri tajniku Ant. Verbi-ščar, 2105 Coulter St., ali pa pri katerem drugem uradniku, ali naj pa pride na .prihodnjo sejo v nedeljo pop. ob 2. uri v Hoerber Hali, 2131 Blue Island Ave., da pristopi.
Naše geslo je: "Vse za vero, dom in narod", in "Vsi za enega, eden za vse". Po tem geslu bo naše društvo delovalo v prilog vere naših očetov in jezika materinega. S pomočjo in pri-prošnjo naših sv. patronov bomo preprečili vse zapreke in nadloge, ker smo vsi temeljito prepričani, da imamo pravi namen in cilj.
Pričakujoči, da se našemu vabilu odzovejo rojaki in rojakinje v obilnem številu, pozdravljamo vse sedanje in bodoče ude D. S. D.
Za društvo §v. Družine št. 9, Chicago, 111.
John P. Pasdertz, preds., Anton Verbiščar, tajnik, M. Brintz, blagajnik.
m r-Ustvu št. 1, Joliet, 111.: John Živalj, Apolonija Verbič, Ana Tushek, K dr • 'CS dicker.
r«stvu št. 5, Ottawa, 111.: Anton Kezerle.
IfM
r«stvu
Od
drUi
st- 9, Chicago, 111.: Anton Stipanič.
BRISANI ČLAN(ICA). stva št. 6, Waukegan, 111.: Jacob Petays, Johana Pustavrh. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Ustvu št. 1, Joliet, 111.: Frank Rifel, John Musicli.
tuW V SCpt ~~' Društvo sv. dry;? Jol*t" je največje sloven-^ilorn -1° V osrediu Zjed. držav. S JJ°. kaWC!anstva «a ne prekosi nobe-b0 „ . ejo Poročila.
Kakor vse
u tudi"aŠe društvo v blizni' bodoč-n0 rir. 'la,Večje jugoslovansko pod-
Ameriki.
kdo J1*0 ze zdaj, vendar še ve-
m s«, j SK0pi v naš kr0K •» nade" eikQ'bra bo štelo 1000 članov(ic) >venci Staro nekaj let. drUštVo 'J1 ^rvat' se zanimajo za . ^"je „ ' ,er inia bodočnost in za->Pi v a' V t« dru štvo lahko
značS0' ako >e zdrav 111 d°'
^k ila»i	rrtem društvu
se °r ('a J!0.15?"'11 drugih dolžnosti, io Ol)llašaio ' Ca^0 Sv0^e Prispevke in Pri?dre(H>e ,Spodob"o, kakor zahteva-br na s°i"osti. Ako član(ica) v,.. Edino' d°bro' če ne- tudi do_ t* meSe(-.„ ar se zahteva je plače-'Si, ].•
fah.a društ!.„S° udje tega našega veli-
popolnoma brezplačen. Da bi pristopili v tako veliko društvo brez pristopnine. Vam se ne nudi prilika vsak dan Kdor želi biti vpisan naj se zglasi pri tajniku, kjer dobi vsa pojasnila in navodila. Če mu ni mogoče priti naj se zglasi pismenim potom.
Člani in članice, ki so zaostali z me-sečnino, naj isto blagovole poravnati. Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
Chicago, 111., 7. sept. — Prihodnjo
sprotstvo? Po vašem, mnenju bi ni-kdo drugi ne smel prirejati igre, kakor vi, pa vendar nimate vsaj patenta od iger? Ko bi le vi sami prirejali igre, bilo bi jih žal malo v našej naselbini. Po eno igro že še zbijete na leto, pa še tisto brez petja.
Ni naš namen, ustanavljati nova pevska ali dramatična društva, tudi ne čitalnic. In naš namen tudi ni, da bi z dobičkom prirejenih iger namakali svoja grla, ampak naš namen je, pomagati svojim bolnim sobratom v bolezni in nesreči. Brezpomembno je tudi, napadati uradnike pripravljalnega odbora. Še vedno smo se podpisani uradniki udeleževali vaših redkih prireditev, če je bilo le mogoče. Tudi bili smo že vsi člani Slov. narodne čitalnice, dokler je bila pod pravim nadzorstvom. Ravno tako smo tudi prispevali po svojih močeh za Slov. -Nar. Dom. Toliko v pojasnilo društvu "Ljubljanici" in njenemu dopisovalcu.
Vsa slavna društva in posamezne rojake in rojakinje pa vljudno vabimo, da se v obilnem številu udeležite igre in veselice. In nikar ne poslušajte vpitja par kričačev, katerim je skupni napredek deveta briga. Zatorej pridite vsi v nedeljo 12. sept. 1915 v Matt Slanovo dvorano na 10. cesti, kjer se bode uprizorila veseloigra "Črevljar" v treh dejanjih v korist novih kulis!
Za odbor združenih društev:
Predsednik Frank Jerina. Zapisnikar Math. Ivanetich. Blagajnik Math Ogrin.
IZ "OSVOBOJENIH" KRAJEV.
Italijani so zasedli obmejno tirolsko vasico Alo, ki so jo bili prostovoljno zapustili Avstrijci. Kdorkoli se je kdaj vozil preko Brennerja v Italijo, pozna to dolgočasno carinsko mestece. No, danes je italijansko. Tedaj: "Evviva, evvjva la citta gloriosa di Ala — evviva!"
Giuseppina, po poklicu perica v Ali, kliče ravnotako. In zakaj tudi ne? Končno to ne stane denarja. In potem: — tudi ona mora biti valežna za . kako 'so že pisali zadnja leta listi, ki so prihajali izza meje? — aha, za blagre višje italijanske kulture".
Ne more namreč biti nikakega dvoma, da bodo ti blagri dospeli tudi v Alo. Saj je še včeraj govoril o tem trgu italijanski polkovnik.
Naenkrat jo prevzame misel — Giuseppina je bila namreč kritična glava— 'blagri"? Kakšni blagri bi to mogli biti?
Tu pride mimo občinski pisar. Giop-pino. Hm, ta bo gotovo vedel. "Giop-pino, hej, Gioppino, kaj je prav za prav s temi blagri?" "S kakšnimi blagri?" "I, z blagri... kako so že pisali?... aha, ^sffdaj vem: — z blagri višje italijanske kulture?"
Hm, hm — natančno bi niti jaz ne vedel povedati, Giuseppina, toda na vsak način mora biti nekaj posebnega.
La Salle, 111., 8. sept. — Tem potoni se naznanja vsem članom(icam) društva sv. Družine št. 3, D. S. D., da se vrši posebna seja v nedeljo 12. sept. po prvi maši v prostorih br. Wood-shank ker je več važnih in nujnih zadev za rešiti.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj želi pristopiti v naše društvo naj pride na sejo ali pa se naj pri meni oglasi. Zdaj je pristop v naše društvo še popolno ma prost.
Z bratskim pozdravom
A. Kastello, tajnik.
Rockdale, 111., 8. sept. — Vsem cenj članom in članicam društva sv. Družine št. 8, D. S. D. v Rockdale, 111., se naznanja, da «e vrši prihodnjo nedeljo pop. ob 1. uri seja tega mladega in cvetočega društva.
Prijavilo se je lepo število kandida tov za pristop, ki bodo na tej sej sprejeti. Kdor izmed rojakov želi pri
nedeljo ob 2. uri popoldan bo imelo | stopiti v to naše mlado in napredujoče naše Društvo sv. Družine št. 9, D. S. društvo v tem mestu, naj se zglasi pri D., svojo drugo mesečno sejo, in sicer tajniku, da se ga vpiše in mu da na-
k
^ i^. Pridno
!>iSo
«&ty
"i """no vpisujejo svoje 3 števil	imamo že zdaj
2 /tari ?n° ,Clan°v in članic, ki še * 4. a> let.
35. ,ra*re<t,
Največ članov pa
t ta st.'u.; katerem so oni od 30 stl- Najmanj jih ima-tl» so oni nad 50 let
M V'af edu';
kot nekatero celo e je storilo v teku Lahko smo ponosni
tolik v nnT. niegnega razreda
"•fiišt0 ^ove"? ^ruštvu ®teic skoro
t^' ko1,k° storili tekom prve-Hko"10 v |j "ekateri celo dvomi-
^•Oiakov • še več' kcr Je *
° "anl'^Pili. r°jakinj, ki bodo k več ni dvoma tva in D. S. D.
? ker zd"i st,.. ela„ . e8a druš>i
N ""»i n,
1U	6iaUica naj pridobi dru-
H ,>štVo 'ana ali Danico in kma-
^6laCb?,ružine v Jolie,u
f'te Se članic.
doltle'U- k' nameravate ,e pristop v društvo
Siti.
v Hoerber-jevi dvorani na 2131 Blue Island Ave., pol bloka severno od 22. ceste.
Tem potom ulj ud no vabimo vse Slovence in Hrvate, ter njih žene in dekleta, ki še morda niso pri nobenem društvu, ali pa hočejo pristopiti še kam, da pristopijo v to naše novo društvo sv. Družine v Chicagi.
Pristop je v društvo popolnoma brezplačen za nedoločen čas.
Sprejema se može, žene, fante in dekleta, in sicer od 16. do 55. leta starosti, in sicer se lahko pride vsak vpisati na sejo društva, ali pa kar pri tajniku se vpiše, ker pri tem društvu nimamo nikakšnih obredov (Red Tape), pa tudi ni nobenih posebnih dolžnosti in ne nobenih kaznij. Mi mislimo, da vsakdo, ki bo k nam pristopil, bo to storil za to, da bo po svoji moči deloval po pravilih in sklepih društva, a če se mu primeri nesreča, bolezen ali smrt, da bo dobil podporo. Dober član stori svoje dolžnosti brez kazni in pripenjanja. Kogar je treba vedno nadzirati, opominjati in kaznovati, je bolje, da ga ni pri društvu. Če lepa beseda ne pomore, tudi kazen nima vpliva.
' Zavarujte se lahko za $500.00 ali $250.00, kolikor želite. Asesment dovolj nizek, in sicer je nižji kot v kateri drugi slov. organizaciji, a vendar
vodilo za pristop. Zdaj je najlepša priložnost, ker društvo ne računa nobene pristopnine. Edino kar imaš plačati je $1.00 za pristop v Družbo pa asesment za en mesec in zdravniško preiskavo.
Društvo namerava prirediti veselico to jesen, zato naj se vsak udeleži seje da se sklene potrebno.
Z bratskim pozdravom
V. Fajnik Jr., tajnik.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
udeleževala veselic, ki so bile prirejene za sklad Slov. Nar. Doma?
Dalje se piše, da so se dramatične igre pričele prirejati iz samega so.vra štva do "Ljubljanice". Ne iz sovra štva do "Ljubljanice", ampak iz Iju bežni do svojih društvenih bratov pomoč bolnim so začela društva prire jati igre in jih še bodejo zanaprej, pa če tudi vi trdite, da naj črevljar ostane pri .svojem kopitu. Mi pa še to tud pristavimo, da
"Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!"
t e vam je vseeno, ako se prirejajo 'gre, čemu sedaj takšno vpitje" in na-
Ali morda veš, Giuseppina, da smo sedaj osvobojeni?"
"Da, da, to je tudi kolonel govoril včeraj na trgu. Toda kaj pa je to prav za prav: osvodeni, povej mi Gioppino!'
"I, osvobodeni se pravi osvobodeni, in blagri... veš, Giuseppina, sedaj-le nimam veliko časa, ker moram h ko-lonelu." "In jaz moram h Curinu." Francesco Curina je bil kramar. Ta je vedno vse vedel. Tudi v politiki je bil znajden kakor nihče ter je zadnja leta neprestano pripovedoval o priklju-čenju Trentina materni deželi.
"Dobro jutro, signor Curina," ga pozdravi Giuseppina ob prihodu v bra-njarijo. "Evviva 1'Italia!" . "Prosim vas — —" "Evviva 1'Italia, Giuseppina!" "Dobro, dobro, tedaj: Evviva 1'Italia — toda potrebovala bi zopet malo one kave, katero..."
"Da, da, Giuseppina, sedaj živimo v velikem času.. . pomisli samo, Giuseppina, končno smo vendar osvobojeni!" "Od česa, signor Curina, od česa?" "Pa zaboga, kaj ne veš? Od česa dru gega pa bi mogli biti osvobojeni nego od zanikarnega avstrijskega nazadnja-štva?" "A tako!"
"Sedaj se bodo vsuli blagri od vseh ^trani."
"Kakšni blagri, signor Curina?" "I, blagri višje italijanske kulture, Giuseppina, kaj ne veš?"
"A tako, tako!... Sedaj pa mi dajte, signor Curina, 100 gramov tiste kave... veste, ki jo vedno jemljem." "Stane dvanajst soldov." "A prej sem jo vedno dobivala za osem soldov, signor Curina!"
"Žal mi je, Giuseppina. Carina je v Italiji znatno višja nego v Avstriji, in
ker smo sedaj prišli pod Italijo--"
"Potem bi potrebovala še pol kilograma sladkorja." "Osemnajst soldov." "Gotovo se šalite, signor Curina. Za pol kilograma sladkorja sem vedno plačala največ sedem soldov."
"Pa kaj ne veš, Giuseppina, da je italijanski davek na sladkor..."
"Potem prosim še pol kilograma soli."
"Morske ali kamene?" "Menda ne bom jemala odvratne morske soli —"
"Kamena sol stane deset soldov kilogram."
"To ni mogoče, saj sem jo doslej
dobivala za dva--"
"Da, tako je bilo, dokler smo bili pod Avstrijo, Giuseppina, toda italijanski davek na sol--"
"Evvivav 1'Italia!"
"Giuseppina, meni se zdi, da se ti posmehuješ —"
"Bog varuj, signor Curina, ravno nasprotno... sedaj sem popolnoma o-
svobojena--"
"Da, osvobojena mojih soldov, signor Curina. No, povejte mi resno,
signor Curina, ali bo v Italiji vse dražje?"
"Ne, ne bo — glej, ravno mi pride na misel, Giuseppina, da je gospod kolonel vprašal za dobro perico, pa sem tebe priporočil."
"To je lepo od vas, signor Curina, lepa vam hvala!"
"Vendar ti takoj povem, da se v Italiji ne plača tako za pranje kakor v Avstriji; dajal ti bo samo polovico tega, kar ti je plačeval avstrijski polkovnik za pranje---"
DRUŠTVO SV. DRUŽIN*
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L
Geslo: "Vse za vero, dom in narodt* "Vsi za enega, eden za vs«.™
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stoniclt
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepe«
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr,
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan,
Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnin« in za operacije, za plačila, kakor kaž« oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, na} piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejša postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvo ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni ia drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
SfM«
ICHi

CHARLES D. DIBELLi
ADVOKAT—LAWYER 1
Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet
-:CHICAGO PHONE 245:-
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni.
Govorimo slovenski jezik.
Kolektujem in tirjara vsako vrstne dolgove. Ali pa se'oglasite pri
g M. J. TERDICH, 1106 Chicago St- 8
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko Citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žolenem riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdraženosti in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenostif Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošljite kupon za brezplačno knjižico.
DR J. RUSSELL PRICE CO., S. 900, 208 N. Fifth Ave.. Chicago, 111., U. S. A.
Gospodje:—Pošljite mi takoj, svojo brezplačno knjižico.
Ime................................................ ..................................................m
Naslov ...., ...........................................................................................i
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
--DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE--
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
Y stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.50
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma ia pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevski).	Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
Bilo je že skoraj poldne. Prvo, kar sem zagledal, je bilo to, da so viseli v kotu zastori, ki sem jih prejšnji dan kupil, napeljani na vrvico. To je bilo, delo Helenino, ki si je napravila v sobi svoj posebni kotiček. Sedela je pred pečjo in kuhala čaj. Videvša, da sem se zdramil, se je veselo nasmehnila in stopila takoj k meni.
"Dušica," sem dejal in jo prijel za roko, celo noč si pazila name. Nisem si mislil, da si tako dobra."
"Kako pa veste, da sem pazila na vas? Morda sem vso noč prespala?" je vprašala ona, gledaje me z dobrodušno in sramežljivo šegavostjo, in zardela.
"Prebudil sem se včasih in sem vse videl. Zaspala si šele, preden se je zdanilo."
"Ali hočete čaja?" me je prekinila ona, kakor bi ji bilo nadaljevanje pogovora mučno. Tako se godi z vsemi čistilni in do cela poštenimi srci, kadar slišijo svojo hvalo.
"Daj pa," sem odgovoril. "Ali si včeraj obedovala?"
"Obedovala nisem, pač pa-večerjala. Hišnik je prinesel. Toda ne govorite toliko; ležite mirno, ker še niste po polnoma zdravi," je dodala, ko mi je prinesla ,čaja in sedla na mojo postelj.
"Ležite, seveda! Do mraka ostanem v postelji, potem pa moram od doma. Na vsak način je treba, Leniča."
"Treba, da! kam pojdete? Pa ne k nočnemu gostu?" "Ne, ne; k njemu."
"To je dobro, da ne k njemu. Samo on vas je snoči razburil. Torej greste k njegovi hčeri?"
"Kako pa veš, da ima hčer?" "Včeraj sem slišala vse," je odgovorila in povesila oči.
Njen obraz se je zmračil in obrvi so se stisnila nad očmi.
"Hudoben starec je to," je dodala potem.
"Ali ga mar poznaš? Nasprotno, zelo dober človek je."
"Ne, ne, hudoben je," je odgovorila trdovratno.	v
"Kaj pa si slišala?" "To da noče svoji hčeri odpustiti." "In vendar jo ljubi. Ona je kriva pred njim, on pa Skrbi zanjo in trpi zaradi nje."
"Zakaj pa ji ne odpusti? Zdaj bi hči ne šla k njemu, tudi ako ji odpusti.' "Kako da ne? Zakaj ne?" "Zato, ker ni vreden, da bi ga hči ljubila," je odgovorila ona z vnemo. "Ona naj bi ga pustila za vse čase in rajši miloščine prosila, da bi g^ peklo, ko bi videl svojo hčer prosjačiti."
Njene oči so se iskrile in ličici sta ji zagoreli. "Gotovo ne govori kar tako takšnih besed," sem mislil sam pri sebi.
"V njegovo hišo ste me hoteli spraviti?" je vprašala ona po kratkem molku. "Da, Helena." "Ne, rajši grem za deklo/ "Ah, Leniča, vse to, kar govoriš ni lepo. In kako nespametno je; kdo te vzame za deklo?"
"Vsak kmet," je nestrpno odgovorila ona, činidalje bolj po višajoč oči. Bila je vidno vročekrvna. "Toda kmetje ne potrebujejo takih /lelavk," sem rekel jaz in se nasmehnil. •"Pijjdetii pa h gospodi."
"Ti s svojim značajem da bi živela pri gospodi?" "Jaz s svojim!".
Čimljolj je_ bila razdražena, te.ni krajši so postajali njeni odgovori. "Ne zdržišl'' '
"Zdržim. Zmerjali me bodo, a jaz bom nalašč molčala. Bili me bodo, toda molčala bom venomer; naj me te-po, plakala ne bom za nobeno ceno. Še huje jim bo od jeze, ker ne bom plakala."
"Kaj govoriš, Helena! Kakšno jezo imaš v sebi, kako ošabna si! Gotovo si skusila mnogo gorja..."
Vstal sem in stopil k svoji veliki mizi. Helena je ostala na divanu, zamišljeno zroča v tla, in s prstki ščipala obrobek. Molčala je. "Ali *e je mar razsrdila nad mojimi besedami?" sem si mislil.
Ob mizi stoječ, sem mehanično razložil včerajšnje knjige, ki sem si jih bil prinesel za kompilacijo, ter se polagoma zaglobil v čitanje. Večkrat se mi zgodi tako, da za hipec odprem knjigo; začne mi ugajati in začitam se tako, da pozabim vse drugo.
"Kaj pa tukaj vedno pišete?" je plaho vprašala Helena, ki se je potihoma približala mizi.
"Tako, Leniča, raznotere stvari: Denar dobivam za to." "Ali so kakšne prošnje?" "Ne, niso prošnje." In razložil sem ji po možnosti, da opisujem razne dogodbe, o raznih ljudeh; iz tega nastajajo knjige, ki se ime nyjejo povesti in romani. Poslušala me je z velikim zanimanjem.
"Ali opisujete pri tem samo resnico?"
"Ne, izmišljam si."
"Zakaj pa laž pišete."
"Prečitaj, pa boš videla; na tole
knjigo, ki si jo zadnjič že gledala. Ali znaš brati?"
"Znam."
"No torej, videla boš. To knjigo sem napisal jaz..."
"Vi? Jo bom brala..."
Videlo se je, da bi mi silno rada nekaj povedala, a da se premaguje. Bila je zelo vznemirjena; nekaj je tičalo za njenimi vprašanji.
"Ali vam mnogo plačujejo za to?' je vprašala naposled.
"Kakor pride. Včasih mnogo, včasih pa tudi ničesar ni, ker se delo ne izplača. To je težko delo, Leniča."
"Torej niste bogati?"
"Ne, nisem bogat."
"Potem bom delala in vam pomagala.. ."
Naglo me je pogledala, zardela, po vesila oči, stopila par korakov proti meni in me naenkrat objela z obema rokama ter se krepko pritisnila z o brazom na moje prsi. Gledal sem jo z začudenjem.
"Rada vas imam, — saj nisem ošabna," je dejala. "Rekli ste, da sem ošabna. Ne, ne nisem taka, — rada vas imam. Saj me ljubite vi edini na svetu..."
2e so jo dušile solze. Minuto kasneje so ji izbruhnile iz prsi s toliko silo, kakor včeraj, ko jo je napadla bolezen. Padla je pred menoj na kolena in mi poljubljala roke in noge...
"Vi me ljubite," je ponavljala, "vi sami, vi edini!..."
Krčevito me je stiskala z rokami za kolena. Vse njeno toliko časa zadržano čustvo je bilo mahoma prodrlo na dan v nepremagljivem izbruhu, in začel sem umevati čudno trdovratnost čistega srca, ki se je do gotove meje zatajevalo tem uporneje in tem ostreje, čim silnejša je bila potreba, da se izlije in izpove, in vse to do tega neizbežnega izbruha, ko se je celo bitje v hipnem pozabljenju samega sebe nenadoma vdalo potrebi ljubezni, hvaležnosti, nežnosti in solza...
Krčevito je ilitela. Komaj sem ji razklenil roke, ki so me objemale. Dvignil sem jo in jo nesel na divan. Še dolgo je plakala, skrivaje obraz med blazinami, kakor bi se sramovala gledati name; toda krepko je držala mojo roko v svoji mali ročici in si jo pritiskala na srce.
Polagoma je utihnila, a še vedno ni obrnila obraza k meni. Parkrat je bliskoma švignil njen pogled po mojem obrazu, poln mehkobe in plašnega, vedno zopet se skrivajočega čustva. Naposled je zardela in se nasmehnila.
"Ali ti je laglje?" sem jo vprašal." "Ti moja rahločutna Leniča, ti moje bolno dete!"
"Ne Leniča, ne..." je zašepetala o-na, še vedno skrivaje obrazek.
"Ne Leniča? Kako pa?"
"Neli."
"Neli? Zakaj pa ravno Neli? Dobro, to je zelo lepo ime. Tako te bom torej klical, ako ti sama hočeš."
"Tako me je tudi mamica klicala... In nihče me ni klical tako, nihče razen nje... Tudi sama nisem marala, da bi me kdo drugi klical t&o kakor mama... Vi pa me kličite, saj sama hočem... Vedno, vedno vas bom ljubila."
"Ti ljubeče in ponosno srčece!" sem si mislil. "Koliko časa sem se moral truditi, da si postala zame — Neli!"
A zdaj sem bil prepričan, da mi je njeno srce za vse čase vdano.
"Poslušaj, Neli," sem jo vprašal, kakor hitro se je pomirila. Ti praviš, da te je ljubila samo mamica in nihče drugi. Ali pa te tvoj dedek zares ni ljubil?"
"Ni me ljubil..."
"Pa si vendar plakala za njim, saj veš, doli na stopnicah?"
Za trenotek se je zamislila.
"Ne, ni me ljubil... Hudoben je bil.'
In bolest se je izrazila na njenem licu.
"Njega niti ni bilo mogoče izpraše-vati, Neli. On je bil menda že popolnoma slaboumen. Tudi umrl je kakor brezumnež. Saj sem ti pravil, 'kako je umrl."
"Da; toda šele v zadnjem mesecu ga je začel razum popolnoma zapuščati. Včasih je sedel tukaj celi dan, in ko bi jaz ne bila prihajala k njemu, bi bil sedel tako tudi drugi in tretji dan brez jedi in brez pijače. Prej pa je bil mnogo boljši."
"Kdaj prej?"
"Preden je mamiea umrla."
"Torej si mu ti nosila jedi in pijače?'
"Da, jaz sem mu nosila."
"Kje pa si jemala, ali pri Bubnovi?"
"Ne, pri Bubnovi nisem nikdar ničesar jemala," je izpregovorila odločno in ji je glas lahno »trepetal.
"Kje pa si jemala? Saj sama nisi imela ničesar..."
Neli je molčala in strašno preble-dela; nato me je pogledala z dolgo dolgim pogledom.
"Na ulico sem hodila miloščine pro sit... In kadar sem naprosila pet ko-pejk, sem mu kupila kruha in njtthal-nega tobaka..."
"In on je to dopuščali Neli, Neli!"
"Izprva sem hodila, ne da bi mu povedala. Ko pa je vedel, kako je, me je sam začel goniti prosjačit. Stala sem
na mostu in prosila mimogredoče, on pa je hodil v bližini, in kakor hitro je videl, da mi je kdo kaj dal, je planil name ter mi vzel denar, kakor da mu hočem zatajiti in ne nabiram zanj."
Na njenih ustnicah je zaigral oster in bridek nasmeh.
"To vse je bilo po mamini smrti. Takrat je postal popolnoma brezumen."
"Torej je moral zelo ljubiti tvojo mamico? Zakaj pa ni živel pri nji?"
"Ne, ni je ljubil... Bil je hudoben in ji ni odpustil, kakor tisti hudobni včerajšnji starec," je izpregovorila tiho, sW>ro šepetaje. Postajala je činidalje bledejša.
Pretreslo me je. Vozel celega romana se je pri teh besedah zasvetil v mojih mislih. Ta uboga ženska, ki je umirala v rakvarjevi kleti, njena osirotela hči, tuintam obiskujoča deda, ki je proklel njeno mater, in slaboumni starec-čudak, ki je umrl po smrti svojega psa v sladčičarni!
"Azorček je bil prej mamin," je naenkrat rekla Neli in se nasmehnila kdove kakšnemu spominu. "Dedek je prej zelo ljubil mamico, in ko je šla mamica od njega, mu je ostal njen A-zorček. Zaraditega je tako ljubil A-zorčka.. . Mamici ni odpustil, ko pa je poginil pes, je umrl tudi on," je dodaia odurno in smehljaj je izginil iz njenih lic/
"Povej, Neli, kaj pa je bil tvoj dedek prej?" sem vprašal po kratkem presledku.
"Prej je bil bogat... Kaj je bil, tega ne vem," je odgovorila ona. "Imel je neko fabriko, kakor mi je mama pravila. Izprva je mislila, da sem še premajhna, in mi ni povedala vsega. Večkrat me je poljubovala in dejala: "Vse izveš, revica uboga, saj pride čas za to!" Vedno me je imenovala revico ubogo. In kadar je ponoči mislila, da spim, jaz pa nise mspala, temveč sem se nalašč delala, kakor da spim, je vedno jokala nad menoj in me poljubljala in govorila: 'Revica ti uboga'!"
"Od česa pa ti je umrla mamica?"
"Od jetike; šest mesecev bo zdaj."
"Ali se še spominjaš časov, ko je bil tvoj dedek bogat?"
"Takrat me še niti na svetu ni bilo. Mamica je šla od dedka, predno sem se jaz rodila." S kom je odšla?"
"Ne vem," je dejala Neli tiho in zamišljeno. "Šla je v tuji svet, in tam sem se rodila." "Na tujem svetu? Kje pa?" "V Švici. Povsod sem bila, tudi v Italiji in v Parizu."
Začudil sem se.
"Pa se spominjaš, Neli?"
"Kako to. da znaš tako dobro ruski?'
"Mamica me je že tam učila ruski. Bila je Rusinja, ker je bila njena mati Rusinja; dedek pa je bil Anglež, a tudi napol Rus. Ko pa sva se pred poldrugim letom z mamico sem nazaj vrnili, sem se naučila popolnoma. Mamica je bila takrat že bolna. Tu je postala najina revščina činidalje hujša. Izprva je vedno plakala; dolgo časa je iskala tu v Peterburgu dedka in pravila, da je kriva pred njim. Tako je plakala, ah, tako! Ko pa je izvedela, da živi dedek v siromaštvu, je plakala še bolj. Pogosto mu je pisala tudi pisma, toda on ji nikdar ni odgovoril.
"Zakaj pa se jc mamica vrnila v domovino? Samo k očetu?"
"Ne vem. A tam sva imeli lepo življenje!" Heleni so se zasvetile oči. "Mamica je živela sama z menoj. Imela je tudi' prijatelja, ki je bil tako dober, kakor vi... Poznal jo je še tukaj. Toda 011 je tam umrl, mamica pa se je vrnila..."
"Z njim je torej tvoja mamica odšla od dedka?"
"Ne, ne z njim. Mamica je odšla od dedka z drugim, ki pa jo je zapustil..." "S kom, Neli?"
Neli m f je pogledala in ni ničesar odgovorila. Gotovo je vedela. - kom je šla njena mati po svetu in kdo da je bil bržkone tudi njen oče; toda izgovoriti to ime, ji.je bilo tako težko, da ga niti meni ni povedala.
Nisem je hotel mučiti z vprašanji. Njen značaj je bil čuden, vročekrven in nervozen, a je skrival vase svoja čustva; prikupljiv je bil, a vendar se je qdeval v ošabnost in nedostopnost. Ves čas, kar sem jo poznal, je bila redkokdaj zgovorna proti meni, dasiravno me je ljubila z vsem svojim srcem, z najsvetlejšo in najjasnejšo ljubeznijo, skoro ne .manj od svoje rajnke matere, katere se ni mogla spominjati brez žalosti, in razen tistega dne je le redko Čutila potrebo, govoriti z menoj o svoji prošlosti, katero mi je celo nekako odurno prikrivala.
Ta dan pa, po preteku nekoliko ur, sredi muk in krčevitega ihtenja, ki je prekinjalo njeno pripovedovanje, mi je odkrila vse, kar jo je najbolj mučilo in razburjalo med njenimi spomini; nikoli ne bom pozabil te pripovedi. A kar je glavno, šele pride...
To je strašna povest, povest zapuščene ženske, ki je preživela svojo srečo. ženske, ki jo, bolno, izmučeno m od vseh zapuščeno, zavrže poslednje bitje, na katero se je mogla zanesti, —-njen lastni oče, ki ga je nekdaj tako razžalila, da je izgubil pamet od neznosnega trpljenja in ponižanja. To je povest ženske, pritirane do obupa, blodeče s svojo deklico, ki jo smatra še za otroka, po hladnem blatu peterbur-ških ulic in vbogajme proseče; ženske, ki potem cele mesece umira v vlažni kleti, in kateri je oče odrekal odpuščanje do poslednjega hipa njenega življenja ter si šele v poslednjem hipu premislil in ji prihitel odpuščat, a je (Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspresij eno steklenico HAMILTON * CLUB Pl'RK WHISKKY (one^ full quart) in enoqunrt finega SOMA PORT WINE. Obe steklenici oSlJemo v lepem-zaboju—le za en sum papirnat dolar. Pišite C. I1'. ZA-RUBA & CO., 318 Third Av. Pittsburg, Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinoia.
Prejema raznovrstne denarne nlog> ter pošilja denar na vse dele sreta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedaii HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street
JOLIET
STARA
GOSTILNA
-*•••■>—
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL.
g
JOHN
N. W. Phone 348
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
|||ji 915 N. Scott St., Joliet, 111. jj
lllJlJllMlMlllMllllllfll
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, 5i Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen
Bobe 201 ln 202 B&rber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Mi hočemo tvoj denar
ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo v«-lej postregli z najnižjimi tržnim' t* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki«1 trdi les, lath, cederne stebre, desk® šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines u,1(l blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglas' pri nas in oglej si našo zalogo! M' bomo zadovoljili in ti prihranili dea"
W. J. LYOIVS
Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES I NCLINTON S^
^ Kupuje in prodaja zemljišča S I gl v mestu in na deželi.	gŠ
Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ 1 ti ognju, nevihti ali drugi po- S j Hi škodbi.	ffi !
Zavaruje tudi življenje proti §3 nezgodam in boleznim.	£
ijj Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ ^ sko stroko spadajoča pisanja. W
H-S
Govori nemško in angleško. ^
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Geo. Svetleči!
ffiifiifiišiiiiMf^isf1
S5 PRVI SALUN i Sjfi ONKRAJ MOSTA £
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET. 1 DOBRODOŠLI!
___
Garnsey, Wood &
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891.	JOLIET
41
ess
Metropolitan Drog S» -
N. Chicago & Jackso« j H
Slovanska lekaff
+ JOHNSONOVI
"BELLADONNA" OBLI
REVMATEW HROMOSn BOLESTI . KOLKU BOLESTIH » dENHH NEVRALC1A PROTINU OTRPLOSTI MlSlC SLABOTNEM KRIŽU
HUEQ1 KASUU
«u u n£m tmlm » www»»
SLABOSTIH t iB&itdi PLJU&HH »J FRS® , MRAZENJU . Ž|VCW VNETJU OPRSNB PREHLAjmjlI BOLESTIH . LB>JH BOLESTIH '
pomota
Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejš* je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščeval"0 sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljen* nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpom°re pri:
ZABASANOSTI,
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU,
ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost 1 njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih
neredno*"
v prebavnih organih.
V VSEH LEKARNAH
CENA $1-00.
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Tri*1' jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 i®
JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ.-==	I
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
(wtfiafffi
in o
S
s
s
s
s
s
g
/
p [i
BI« ^ffi^K^ffiiaffiiiSiiiSEš ifi jfi «
Učite svojo deco slovensko moliti in čitati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
RATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois

;
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. N
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
PONIŽANI IN RAZŽALJENI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
našel zgolj hladno truplo mesto nje, ki jo je ljubil bolj od vsega na svetu. To je čudna povest o tajnostnih, skoro nerazumljivih odnošajih med slaboumnim starcem in njegovo malo vnu-čico, ki jo je že umevala in umevala navzlic svoji otroški starosti marsikaj, do česar se mnogi ne povzpne v celih gladkega in brezskrbnega življenja. To je temna povest, ena izmed tistih temnih in mučnih povesti, ki se pogosto-ma tako neopazno, malodane tajnost-no vrše pod težkim peterburškim nebom, v temnih, skritih kotih ogromnega mesta sredi blodenega vrtinca življenja, tope sebičnosti, borečih se interesov, temnih pregreh, skritih zloči-brezdna brezsmiselnega, nenormalnega življenja...
TRETJI DEL.
PRVO POGLAVJE.
Šele takrat, ko je bil že davno mrak in se je storil večer, se mse zavedel po stalo pozneje, mučni mori ter se spomnil sedanjosti...
"Neli," sem dejal, "ti si zdaj bolna in vznemirjena, a vendar te moram pustiti samo, razburjeno in plakajočo. Dušica! Odpusti mi in vedi, da živi še eno ljubljeno bitje, ki nesrečno, užaljeno in zapuščeno zaman čaka odpuščanja. Čaka me zdaj. A tudi mene vleče k nji po tej tvoji povesti, in zdi se mi, da ne strpim, ako je ne vidim takoj, še to minuto..."
vedati moram Ivanu Petroviču par besed. Pojdi, Vanja,—na dve besedi..."
Prijela me je za roko in me peljala za špansko steno.
"Vanja," je šepetala, ko me je privedla v najtemnejši kot, "ali mi odpustiš, ali ne?"
"Nataša, pomiri se; kaj ti je?"
"Ne, ne, Vanja, preveč in premnogo-krat si mi odpuščal; vsakega potrpljenja pa je enkrat konec. Da me nikdar ne boš nehal ljubiti, to vem, toda rekel mi boš, da sem nehvaležna, sebična in kruta proti tebi..."
Nenadoma se je razjokala in pritisnila obraz na mojo ramo.
"Dovolj, Nataša," sem jo hitel tolažiti. "Hudo bolan sem bil vso noč, tako da še zdaj jedva stojim na nogah; zato te nisem obiskal niti včeraj zvečer niti danes. Ti pa misliš, da sem se razsrdil. Dušica moja mila, ali meniš, da ne vem, kaj se zdaj godi v tvoji duši?"
"Dobro torej... Odpustil si mi pač, kakor vedno," je dejala ona in mi stisnila roko tako, da me je zabolelo. "O-Mnogo ti moram povedati, Vanja. A zdaj pojdiva k njemu ..."
"Da le brž, Nataša; tako nenadoma sva ga pustila samega!"
"Videl boš, kaj se bo zgodilo, videl boš," mi je šepetnila naglo. "Zdaj vem vse; vse sem uganila. Vsega je kriv on. Nocojšnji večer se bo mnogokaj odločilo. Pojdiva!"
Nisem je razumel, a vprašati ni bilo časa. Jasnega lica je stopila Nataša pred kneza, ki je stal še vedno s klobukom v rokah. Veselo se mu je o-prostila, odvzela mu klobuk in mu sa-
1741 COMMERCIAL
Ne vem, če je Neli razumela vse, kar sem ji govoril. Bil sem še vznemirjen j nla primaknila stol. Tako smo sedeli od nedavne bolezni in od njenega pripovedovanja; a vseeno sem odhitel k Nataši. Pozno je že bilo, deveta ura, ko sem stopil v njeno sobo.
Še na ulici, pred vrati hiše, v kateri je stanovala Nataša, sem zapazil kočijo, o kateri se mi je zazdelo, da je kneževa. K Nataši je bilo treba iti čez dvorišče. Kakor hitro sem stopil na
daljeval, obračaje se k meni z zlovolj-nim nasmehom.
Nataša je zardela od razburjenja.
"Dovolite, Natalija Nikolajevna," je nadaljeval knez mogočno, "priznavam da sem kriv, toda le v tem, ker sem odpotoval takoj drugi dan po tem, ko sva se seznanila, tako da ste imeli vi
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Je-
pri svojem nekoliko sumoljubnem den aker zemlje meri 132x330 čevljev, značaju že dovolj časa, izpremeniti o f jednako šestim ali sedmim mestnim meni svoje mnenje tembolj, čim so h0tam. Ako si sedaj postavite hišo, si prispevale k temu okolnosti. Da ni-1
Hi=D:
^OMACA NARAVNA OHISKA VINA ak°r Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
*iosip Svete
^___1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona
cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovora.
vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Naročilu je pridejati denar ali
topnice, sem zaslišal pred seboj, za'ja Nikolajevna, da sem jaz kriv, da ga eno nadstropje više, človeka, ki je ■ zdaj ni tu pri vas in da sva prišla mi-previdno šel navzgor in tipal okrog ' dva prej od njega; porabil sem priliko
naravna, kar jamčim, ^y Order.

DSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v najveCjo in najmočnejšo banko ^^ v Jolietu
anilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
jj obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
,mmm*^mmmMmmmammmm»mmmmmmmmmmmmmmmšmmmma0mmmmmmammmmmmm»mm»mm»wt^
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP Proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^IlliO PIVO
0 so naši domači čisti pridelki, koje , izdeluje domača tvrdka.
o,« Slovenic Bottling Co.
Srn«l D.	Inliot 1

Scott St.	Joliet, 111
Cl»i. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344

vsi trije okrog njene mizice.
"Govoril sem o svojem vetrnjaku," je nadaljeval knez. "Videl sem ga le par hipov, na ulici namreč, ko je stopal na voz, da se pelje k grofici Zi-naidi Feodorovni. Silno se mu je mudilo; niti toliko ni hotel vstati, da bi me spremil v sobo, po štirih dnevih ločitve, mislite si! In zdi se mi, Natali-
sem odpotoval, bi me bili bolje spoznali, in tudi Aljoša bi pod mojim nadzorstvom ne norel. Slišali boste, kako bom danes govoril z njim."
"To se pravi, kako boste storili, da se začne togotiti nad mano. Ne verjamem, da bi mogli vi v svoji razumnosti zares misliti, da mi takšno sredstvo pomore."
"Menda vendar ne namigavate, da hočem nalašč storiti, da se vas Aljoša naveliča? Žalite me, Natalija Nikolajevna!"
Prizadevam si, da kolikor možno malo namigavam, s komerkoli govorim," je odgovorila Nataša. "Nasprotno, prizadevam si vselej, da bi govorila kolikor najbolj odkrito, o čemer utegnete biti še danes prepričani. Žaliti vas nočem in vas nimam za kaj; že zato ne, ker od mojih besed ne boste raz žaljeni, najsi vam rečem karkoli. O tem sem popolnoma prepričana, ker docela razumem najine medsebojne odnose: kaj ne, da jih ne morete smatrati za resne? Ako pa sem vas i? resnici žalila, se mpripravljena, prositi vas oproščenja, da izpolnim pred vami vse dolžnosti — gostoljubnosti."
Navzlic lahkotnemu in celo šaljivemu tonu, s katerim je Nataša izrekla te besede, celo z nasmehom na ustnicah, je še nikdar nisem videl v toliki razburjenosti. Zdaj šele mi je bilo jasno, kakor se ji je razbolelo srce te tri dni. Njene zagonetne besede, da že vse ve in je vse uganila, so me preplašile, ker so se nanašale naravnost na kneza. Izpremenila je bila svoje mnenje o njem in je zrla nanj kot na svojega sovražnika, — to je bilo oči
prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bidg.	Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. ffletzger
Ruby and Broadway JOLIET
sebe ter- gotovo ni poznal te hiše. Prišlo mi je na um, da mora biti knez; toda kmalu sem začel dvojiti, zakaj neznanec je mrmral in preklinjal svojo pot, in to tem huje in krepkeje, čim više je prihajal. Res so bile stopnice tesne, temne, strme in nikdar ne razsvetljene; toda kletev, kakršne so se slišale iz tretjega nadstropja, bi knezu nikdar ne mogel pripisovati, zakaj človek, ki je šel pred menoj, je klel kakor voznik. Toda v tretjem nadstropju je pos ialo svetleje: majhna sve tilnica je gorela pred Natašinimi vrati. Ravno pred vrati sem dohitel svojega neznanca in videl v svoje največje začudenje, da je v resnici knez. Zdi se, da mu je bilo to nenadno srečanje z menoj nad vse neprijetno. V prvem trenotku me ni spoznal, naenkrat pa se je izpremenil ves njegov obraz. Njegov prvotni, jezni in sovražni pogled na mene je postal mahoma prijazen in vesel, in mi je navidezno z nenavadno radostjo pomolel obe roki.
"Ah, vi ste! Ravno sem hotel na kolena pasti in prositi Boga, naj mi otme življenje. Ali ste slišali, kako sem klel?"
In zasmejal se je nepopisno prosto dušno. Naenkrat pa je postal izraz njegovega lica resnoben in skrben.
"Da je mogel Aljoša nastaniti Natalijo Nikolajevno v takem stanovanju!' je dejal majaje z glavo. "Vidite, takšne majhnosti so značilne za človeka. Bojim se zanj. Dober je in ple menilo srce ima, toda poglejte primero: njegova ljubezen je brez pameti! Tisto, ki jo ljubi, spravi v takšenie brlog. Slišal sem celo, da včasih ni bilo česa jesti," je dodal šepetaje, in iskal ročaj zvonca. "Kar brni mi po glavi, ako mislim na bodočnost svoje g asina, in še bolj na bodočnost Ane Nikolajevne, kadar postane njegova žena..."
Zmotil se je v imenu, česar pa ni zapazil v svoji jezi nad tem, da ni mo gel najti zvonca. Zvonca namreč sploh ni bilo. Stresel sem kljuko, nakar nama je Mavra takoj odprla ter naju sprejela. V kuhinji, ki jo je ločila lesena pregraja od malega mostovža, je bilo skozi odprta vrata zapaziti nekakšne priprave: vse je bilo nekako nevsakdanje, obrisano in osnaženo; peči Je gorel ogenj in na inizi je stala nova posoda. Videlo se je, da naju pričakujejo. Mavra nama je hitela sla čit površnike.
"Ali je Aljoša tu?" sem jo vprašal.
"Ni ga bilo," mi je šepetnila tajuo-stno.
Stopila sva v Natašino sobo. Tu je bilo vse po starem, brez posebne pri prave. Sicer pa je bilo pri nji vedno tako snažno in milo, da ni bilo česa olepšavati. Nataša naju je sprejela stoječa pred vrati. Presenetila me je bolnostna suhost in nenavadna bledost njenega obraza, dasiravno ji je rdečica oblila za hip omrtveli lici. Z nemo naglico je podala knezu roko, mene pa niti pogledala ni. Molčeč sem stal in čakal.
"Kvo me!" je izpregovoril knez prijateljski in veselo. "Pred par urami šele sem se vrnil. Ves ta čas so bil moje misli z vami: o koliko, koliko sem premišljal o vas!" In nežno ji je poljubil roko. "Koliko sem vam skic ml sporočiti in povedati. No, sedaj se nagovorimo! Mojega vetrnjaka seve da se ni tu, kakor vidim..."
"Dovolite, knez," ga je prekinila Nataša in zardela v svoji zadregi, "po-
Samo pri lueni se dobe patentirana in garan-ana sledeča zdravila: za rast in jjroti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo-
in mu naročil nekaj za grofinjo, ker sam ne morem k nji. Toda prišel bo takoj."
"Gotovo vam je obljubil, da pride danes semkaj?" je vprašala Nataša in neprisiljeno pogledala kneza.
"Ah, za Boga, kako da ne bi prišel! Da le vprašajte kaj takšnega!" je vzkliknil on in se začudeno zazrl v Natašo. "Sicer pa razumem, da se srdite nanj. Res ni prav lepo od njega, da pride zadnji med vsemi. Toda, ponavljam, tudi jaz sem tega kriv. Odpustite mu. Lahkomislen in nestanoviten je, ne branim ga, toda nekatere posebne razmere zahtevajo, da ne samo ne opusti grofinjine hiše in drugih zvez, temveč celo čim češče zahaja tja. No, in ker se zdaj nedvojbeno ne gane od vas in pozablja vse drugo na svetu, zato se, prosim, ne srdite, ako ga bom včasih za par uric, nič dalje, rabil zase. Prepričan sem, da od ti stega večera še niti enkrat ni bil pri kneginji A.; ne veste, kako mi je žal, da ga prej nisem mogel povprašati!"
Ozrl sem se na Natašo. Poslušala je kneza z lahnim, polporogljivim nasmehom. Toda govoril je tako naravnost in tako neprisiljeno; zdelo se je,_da ga ni mogoče zasumiti ničesar.
"In vi zares niste vedeli, da ga vse te dni niti enkrat ni bilo pri meni?" je vprašala Nataša s tihim in mirnim glasom, kakor bi govorila o najvsak-dajnejši stvari.
"Kako? Niti enkrat ga ni bilo? Pro sini vas kaj govorite!" je dejal knez na videz nepopisno presenečen.
Bili ste pri meni v torek, pozno zvečer; drugo jutro me je posetil za pol ure, odtistihdob pa ga niti enkrat nisem videla."
"To je neverjetno!" — Čudil se je vedno bolj. "Jaz sem ravno mislil, da se niti ne gane od vas. Odprostite, to je tako čudno, — čisto neverjetno."
"A vseeno je resnica. Kako škoda nalašč sem čakal vašega prihoda, 1 nadi, da izvem od vas, kjer se nahaja!'
"Ah, moj Bog! Sicer pa bo itak vsak trenotek tu. Toda to, kar ste mi po vedali me je tako presenetilo, da — priznavam vam, vse drugo bi bil prej pričakoval od njega, ne — pa to!'
"Kako se čudite! Jaz pa sem mislila da se ne le ne boste čudili, temveč ste vedeli že prej, da bo tako."
"Vedel? Jaz? Verjemite mi, Natalija Nikolajevna, da sva se videla ravno kar za trenotek drugega pa nisem ni kogar izpraševal o njem; čudim se, d mi nekako ne verujete," je nadaljeval motreč mene in Natašo.
"Bog varuj," je dejala Nataša, "po polnoma sem prepričana, da ste resni co povedali."
Zopet se je zasmejala knezu v o braz, da ga je kar nekaj pretreslo.
"Prosim vas, razložite mi —," je re kel v zadregi.
"Kaj vam hoče mrazlagati! Zelo jas uo govorim. Saj veste, da je tako ne stanoviten in pozabljiv; vidite, kakor hitro je začutil sedaj popolno svobo do, pa ga je omotila."
"Toda v toliki meri to ni mogoče za tem mora tičati še nekaj drugega kakor hitro pride, bom zahteval od njega, da stvar pojasni. Bolj od vse ga pa me preseneča to, da me vi ne kako nečesa dolžite, čeprav me niti tu kaj ni bilo. Vidim, Natalija Nikola jevna, da ste zelo nevoljni nanj, — in to umevam! Vso pravico imate do te ga, m in — in razume se, prvi kri vec seni jaz, dasiravno le zato, ker sem se prvi uklonil; kajneda?" je na
kihbrkin brade; za revmatizera kostibolj aii rganje v nogah, rohah in križu, za rime, opekline, bule, ture in kraste, ild. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-.	.	. Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga
vidno. Ocividno je pripisovala vso od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo
______- „ ji- - „:„„„„„„,,, prebere. Pošljite 6 centov v markah, nakar vam
svojo nesrečo z Aljoso njegovemu fo^em Koledarin knjižico.
vplivu; morda je imela svoje vzroke
za to. Bal sem se nepričakovanega prizora med njima. Njen šaljivi ton je bil preveč naravnosten in preveč ne prikrit. Njene poslednje besede, da knez njunih medsebojnih razmer ne more smatrati za resne, to kar je rekla svojo opravičbo o dolžnosti gostoljubja, njena grožnji podobna obljuba, da mu pokaže še nocoj, kako odkrito zna govoriti, — vse to je bilo tako pikro in nemaskirano, da je knez brez dvoma moral razumeti. Videl sem, da se mu je izpremenil obraz, toda znal se je premagati. Takoj se je napravil kakor da ni opazil teh besed in ni raz umel njih pravega pomena, ter se izvil eveda s šalo.
"Bog me varuj, da bi zahteval o-pravičbe!" je pOvzel smeje še. "Tega nikakor nisem hotel, saj sploh ni mo ja navada, zahtevati opravičbe od žensk. Že za najinega prvega svidenja sem vas deloma opozoril na svoj značaj, in zato mi gotovo oprostite majhno opazko tembolj, ker velja o vseh ženskah; ne dvomim, da se boste tudi vi strinjali s to opazko," je nada ljeval, ljubeznivo se obračaje k meni. 'Zapazil sem ravno v ženskem značaju takšno potezo, da, ako je ženska v čem kriva, raje kasneje popravi svojo napa ko s tisočerno ljubeznivostjo, nego da bi takrat, ko se ji pregrešek dokaže, priznala in prosila oproščenja. In zatorej, ako se da le misliti, da sem razžaljen od vas, potem zdaj, v temle tre notku, nalašč ne maram oproščenja; bolj me bo veselilo kasneje, ko boste spoznali svojo napako in jo boste hoteli popraviti — s tisočerno ljubeznivostjo. In vi ste tako dobri, tako čisti in nepokvarjeni in tako iskreni, da že zdaj slutim, kako diven bo trenotek, ko se boste kesali. Za zdaj pa mi me sto oproščenja rajši povejte, če vam morem s čim dokazati, da ravnam nasproti vam mnogo bolj iskreno in pošteno, nego si mislite o meni?"
Nataša je zardela. Tudi meni se je zazdelo, da je v kneževem odgovoru slišati vse preveč lahkoten in malomaren ton in nekako neskromno šaljivost.
Dokazati mi hočete, da ste z menoj pošteni in odkritosrčni?" je vprašala Nataša, ki ga je gledala z izzivajočim obrazom.
"Da."
"Ako je tako, izpolnite mojo prošnjo." '
"Že vnaprej vam dam besedo."
"In sicer: da ne vznemirite Aljoše niti danes, niti jutri z nobeno besedo o meni: Nobene graje«za to, da me je pozabil in nobenega poučevanja. Hočem ga sprejeti tako, kakor da ni bilo ničesar med nama, tako, da niti opaziti ne bo mogel ničesar. Meni je to potrebno; ali mi obljubljate s svojo besedo?"
"Z največjim veseljem," je odgovoril knez, "in dovolite mi, da pripominjam iz dna srca, da sem v. redkokom naletel na razumnejše in jasnejše presojanje takšnih zadev... In zdaj, se mi dozdeva, je prišel tudi Aljoša."
Zares se je na mostovžu zaslišal šum. Nataša je zdrhtela in se pripravila. Knez je sedel z resnobnim obrazom, čakajoč, kaj bo, in pozorno opazoval Natašo. Takrat pa so se vrata odprla in Aljoša je planil k nam.
(Dalje prih.)
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN .JAVNI NOTAR.
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
W. C. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.«1
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL,
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

— Amerikanski Slovenec je najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $2 na leto, za Evropo $3.
Ml
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
IMICHAEL C0NWAT*
106 Loughran Bldg. (
Cats and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojuje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrst.
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGEX
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
« s
s
KAKO SEM LOVIL DE-FRAVDANTA.
Spisal Peter Scher.
iS
aro S Sfi
Bi) sem od nekdaj pristaš rafiniranih kriminalističnih teorij slovitega Sher-lok Holmesa. Le moji prirojeni bojazni pred hrupom v javnosti je bilo pripisati, da nisem še nikoli nobenega onih velikih "slučajev" bliskovito razjasnil. Ob zadnji veliki bančni tatvini v^Jerolinu mi je pa pošla moja potrpežljivost. To ne sme iti tako dalje! Pomislite 260,000 K.
Holmesova teorija zahteva za začetek popolno brezudeležnost detektiva napram dogodku. Prebravši časniško
nel — tako sem bil osupel, da se je ujemala vsaka podrobnost z mojim prorokovanjem. Na prsa mu je valovala bela brada, izpod klobuka je bilo videti debelo sivo lasuljo in tudi očal ni manjkalo. Takoj sem opazil, da se ni strinjala sveža mladostna barva o-braza s tem starosivim okvirom. In če je bilo še treba dokaza, me je ta krasna dragocena bela roža, popolnoma pomirila.
Sedaj ni bilo več časa za obotavljanje. Zločinec je napravil ravno kret njo, kakor bi se mu bilo zdelo kaj sumljivo in ujel sem njegov, nad vse prekanjeni pogled. Tedaj sem se vrgel nanj z namenom, da ga razkrinkam pred vsem svetom; prijel sem z levo njegovo zapestje ter mu prasnil silovito v brado, da mu odtrgam hinavski obesek: "A te imam, lopov!"...
V tem trenotku se je zgodilo nekaj, na kar se le temno spominjam. Slišal sem doneči vsklik: "Nesramni ce-
maj prideta na vrt, zapazita, da gori bližnja vas. "Tam meni pšenica cvete!" vzklikne tesar ter skoči čez plot, da bi bil prej pri ognji. V naglici pa se spotakne, pade ter si zlomi nogo. Mirno odgovori zdravnik: "Moja pa je že zrela."
poročilo, mora mojster ležati razlek-
njen, z apatičnim obrazom na zofi, ka-	pec!" in čutil sem hkrati tako silen
tliti iz kratke pipe in strmeti v strop.	udarec na svoje lice, da je odfrčalo
Kupil sem si torej kratko angleško	moje ponarejeno zobovje v širokem
pipo in po kratkem hrkanju in kašlja-	loku črez glave hitro zbirajočega se nju je šlo prav dobro. (občinstva. Pet redarjev me je odved-
Prvi dan po razglašenju tatvine isem	lo, in še od daleč sem slišal glas sta-
kuril in bulil sedem ur v strop in ni me poparilo, ko sem pri večernem iz-prehodu zvedel, da tat še ni prijet Dobra stvar rabi svoj čas! sem si mislil sam pri sebi...
Moji možgani so začeli razburjeni vsled kajenja in strmenja v strop iska ti defravdanta. Poklical sem telefo-nično svojega prijatelja Gulkeja ter ga prosil, naj pride takoj v nujni zadevi k meni.
Ko je Gulke vstopil, sem mu ponudil roko, in rekel: "Sedi, Watson..." Gulke je za trenotek osupnil, potem se je pa z resigniranim obrazom use del.
Jaz sem nadaljeval: "Žal mi je, Wat 6on Gulke, da je zopet tvoj želodec v neredu; ti bi moral vsak dan, tako kakor danes, malo črez polje na izprehod — to biti dobro delo!"
"Ampak, od kod ti veš — za božjo voljo...", je jecljal Gulke, in videl sem z zadoščenjem, da so se mu redki, o-koli pleše drapirani lasje, polagoma, toda sigurno ježili. Tako preplašen je postal Gulke vsled moje nadnaravne bistroumnosti.
Pasel sem se — kakor je to storil Sherlok Holmes ob takih prilikah vedno napram dr. Watsonu — za trenotek na njegovi grozi, potem sem pa rekel S prijaznim smehljajem: "Na tvojem desnem črevlju je sveža zemlja — torej si bil na polju!"
Gulke je sklenil roke, oči so se mu malo izbuliie in začel je jecljati: "Hu-dirja, hudirja — res je! Toda zakaj pokvarjen želodec?"
"Ti kadiš lahko cigaro, Gulke, to tluham."
Uničen se je zgrudil Gulke na stol in me opazoval plaho od vseh strani. Nato je začel govoriti o dnevnih dogodkih. Seveda je prišla velika bančna tatvina prva na vrsto. — Jaz sem kadil, «e smehljal in molčal.
Gulke je pripovedoval: "V stanovanju tega lopova so našli pismo njegove ljubice — Frida ji je ime..."
Pri teh besedah se je zvršila v meni izprememba. Jasno Km čutil, da je prišel kritični trenotek, v katerem se vrši v možganih pravega Holmesovega kriminalista resnično razvozljanje problema. Skočil sem torej elastično pokonci in uprl svoj presunljivi pogled v Gulkeja.
"Tako — Frida", sem rekel, "in kako se zove on — lopov — s krstnim imenom?"
"Avgust, mislim", je odgovoril Gulke Watson, "ampak, za božjo voljo — kaj ti pa je?"
Razmnoževal em bil — z mrzlično hitrostjo seveda — hektografično tu-cat listkov s sledečim napisom:
!!! August !!! Danes zvečer moram na vsak način s teboj govoriti. Prosim tričetrt na šest pred Potsdamskim kolodvorom. Znamenje bela roža. 260,000 pozdravov. Frida.
Te listke sem stisnil prebledelemu Gulkeju v roko: "Inserat — v vse be-rolinske časopise — takoj — tu je denar — vzemi automobil — brez ugovora!"
Potisnil sem ga ven. Minuto pozneje sem zaslišal, da je odbesnel automobil. Mencal sem si — kar ne sme mojster nikoli pozabiti, če je bila rešitev problema tako daleč dozorela — veselo roke in se zlekiiil zopet na zofo.	|| , f: . '. „ i-
1 'Dhigega dne sem postal nekoliko nemiren. eKer sem pa vedel, da ne sme detektiv na vrhuncu položaja izgubiti niti za trenotek svoje železne hladnokrvnosti, se mi je posrečilo, da sem svojo vihravost udušil. Kratil sem si čas s tem, da sem si predočeval natanko.vse posameznosti ujetega tatu Ker je bil fant mlad, bo prišel -r-tem ni bilo za Holmesovega učenca ni-kakega dvoma — preoblečen kot čisto star mvi; sivobelkasta brada, siva lasulja, očala in — seveda — upognjena Liul?i Bog, bilo je pravzaprav vsekako jako otročje, hoteti prevariti nas enega s takimi burkami!
Na tak način sem si kratil čas; bilo je pol f&tih in že sem bil na Potsdam sktfm trgu. Pred kolodvorom nisem prezrl niti enega starih gospodov. Vsi so imeli nekaj v roki, eden paket, drugi palico — ampak bele rože nobeden. Ta okolnost me je napravila že skoraj nervoznega, kar vidim — bilo je natanko minuto po tričetrt, da prihaja na kolodvor bivši bančni uslužbenec.
Stal sem za trenotek kakor odrev«-
rega, resnično starega moža jadiko-vati: "...in ti pride ta cepec, kateremu nisem ničesar storil, in mi izpuli pol brade!"
Tukaj čutim potrebo, da napišem celo vrsto vprašajev:
Sem se li navsezadnje vendar zmotil? Ali sem napravil napako v uporabi mojstrove teorije? Ali se je zmotil stari mož, morda pa je bil vendar mladi blagajniški tat?
Jaz tega ne vem. Kar vem, je samo to: da je bilo moje lice, ko sem dospel na policijo, močno zateklo, nadalje da so našli moje ozobje na balkonu neke kavarne na Potsdamskem trgu, in končno da je uložena proti meni tožba radi dejanske razžalitve, iz katere se bom pa poceni zmazal, ker je Gulke Watson pod prisego izjavil, da sem se tik pred dogodkom nekam "čudno" vedel. Defravdantov pa nisem lovil nikdar več.
Če se le prav rabi.
"Da, gospod Smučiper, kakor rečeno, da sem tako dobro rejen, zato moram zahvaljati jedino le Revalento ara-bico!"
Smučiper: "To mi je neumevno! Mene je ta budalost šele bolj posušila!'
"To je pač niste prav rabili! Prava uporaba je: Vzemi štiri grame 'Reva-lente arabice', precejšen kos pečenke s krompirjem ter zalij oboje z litrom dobrega rdečega vina! Stori to vsakdan dvakrat in čez šest mesecev se boš čudil nasledkom!"
Osličje mleko.
Nekaj mladih gospodkov se je prepiralo, čemu je osličje mleko. Ta trdi to, drugi drugo; nazadnje reče jeden, da je osličje mleko najboljše zdravilo zoper sušico. Ker mu drugi tega ne verjamejo, sklenejo pisati slavnemu profesorju na vseučilišči v B. ter ga naprositi, da razsodi in pove, čemu je osličje mleko. Skoro dobe ta-le odgovor: "Za mlade osle!"
pošlje hlapca v lekarnico po mazila. Bolnik se ustraši in reče: "Oh, za Boga, gospod, mislim, da še ni tako silno nevarno!" — "Silno nevarno je," odgovori zdravnik; "zakaj če hlapec ne prinese hitro mazila, pa se rana začeli že prej."
Žeblji v krsto.
Zdravnik: "Mihec, Mihec! Že zopet pri vinu! Ali ti nisem vina strogo prepovedal, ker je vsak liter, katerega po-piješ, žebelj več v tvojo krsto?"
Mihec: "Oj, gospod zdravnik, jaz vina ne morem pustiti! Mislim si: Jeden žebelj več ali menj v krsti mi je po smrti pač jedno, najsi bo krsta polna žebljev kakor jež bodic!"
Kaj početi?
A: "Premili prijatelj! Zdravnik mi je prepovedal vino, pivo, žganje in tobak! Zjutraj naj pijem le mleko i. t. d. Kaj naj počnem?" B: "Ej, drugega zdravnika si poišči."
KLAJO ZA KONJE,
krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, oves, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-mo. Odprto do 9. zvečer.
FOGERTY'S BIG-FEED STORE Chicago tel. 1223.
609 N. Collins St., vogal Ohio St.
Joliet, 111. 77-lm-2w
Stavka sprevodnikov.
Albany, N. Y., 7. sept. — Cestnože-leznični promet v krajih Albany, Proge, Cohoes, Waterliet in Green Island je zaustavljen zaradi stavke sprevodnikov in motornikov; 1,600 mož je doslej na štrajku. Železnice lastuje United Traction Company. Včeraj je zastavkalo 800 sprevodnikov.
Južna omika.
Dresden, Tenn., 5. sept. — Druhal je danes napadla šerifa LaFona, mu iztrgala njegovega jetnika, črnca Mallie Wilsona, zaprla prvega v celico in jo Afričanom odkurila. Črnec je bil osumljen, da je napadel gospo James White. Dejali so mu krog vratu zadrgo, potegnili drugi konec vrvi čez vejo in dali soprogu napadenke pred-pravico, zadrgniti zanko. Tega ni hotel storiti, nakar so črnca zopet odvedli v njegovo celico in šerifa, osvobodili.
Vihar.
Hamilton, Bermuda, 5. sept. — Orkan je lomastil snoči preko Bermude, izkoreninjal drevesa, podiral hiše in povzročil ogromno škodo. Elektrarna je bila poškodovana in brzojavna služba popolnoma ustavljena. Parnik "Bermudian" z 200 Američani na krovu je zasidran v Juki.
Vsakodnevna potreba.
Da ostanemo v dobrem zdravju, je popolna prebava in popolna izčistba telesa vsakodnevna potreba. Bržko jo zanemarimo, sledijo razna motenja. Zapeka nas navadno najprej napade. Napravi nas zlovoljne in nam povzroči glavobol, izgubo slasti, tudi omotičnost. Jezik postane nečist, dih zoprn, ustni okus slab. Uživati začnimo takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Začeti je z dobrim po-pitkom, vedno na prazen želodec. Ta popitek je ponavljati, dokler ni odvajanje redno, nakar je uživati manjši popitek in tako dalje, dokler zdravila več ne potrebujemo. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Pri oteklinah, izvinkih in drugih bolestnih nezgodah nadrgnite prizadete dele s Triner's Linimentom. Olajša vas hitro. Cena 25 in 50c, s poštnino 35 in 60c. — Adr.
Bolje trpeti nego plačati.
Kmetič pride k zdravniku in ga naprosi, da bi mu izdrl zob. Zdravniški pomočnik je bil jako neroden človek ter je potegnil namesto jednega zobu dva. Kmetič je bil zelo žalosten in se ni dal utolažiti zaradi izdrtega zdravega zobu. Pomočnik ga tplaži in mu reče naposled: "Pomirite se oče in molčite; zakaj če zve moj gospod, da sem vam izdrl dva zoba, plačate za oba!" — To kmeta utolaži, da takoj plača za izdrti bolni zob ter naglo odide.
Kako se godi vdovcu.
Zdravnik-vdovec reče dekli: "Len-čka, meni se zdi, da je perica prinesla precej menj perila nazaj, nego sem ga ji dal!"
Lenčka: "Saj ste si vendar zapisali, kaj in koliko s te dali prat!"
Zdravnik: "Ne, nisem si nič zapisal!'
Lenčka: "O jejmine! Pa imate zunaj na deski zapisano, da ste 'praktičen' zdravnik!"
Nezmotni recepti.
V društvu je trdil zdravnik L., da še ni zapisal nobenega recepta, ki ne bi bil pomagal. — "To ni mogoče!" u-govarjajo nekateri. — "Uverjam vas na svojo čast!" odgovori zopet zdravnik, "če niso pomagali mojim bolnikom, pa so pomagali meni in lekarju."
Dobro priporočilo.
Zdravnik: "Kaj vam 'fali'?" Žena: "Denarja, gospod doktor! — Lepo prosim, dajte mi goldinar, in razglasila bom povsod, kakor hitro ste mi pomagali."
Pogovor na cesti.
Tinček: "Kam pa tako hitiš, Gre-
gec?"
Gregec: "Po zdravnika; žena moja mi nič kaj ne ugaja."
"Tinček: "Počakaj, Gregec, grem tudi s teboj; moja žena mi že dolgo ne ugaja."

m !-
ZA KRATEK ČAS.
Sili Si
sssssss m m s ssi w brm®«
IZ ZDRAVNIŠKEGA- ŽIVLJENJA. __————
Osepnice staviti ne pomaga nič.
"Jaz nikakor ne verjamem, da bi o-sepnict staviti kaj pomagalo!" pravi trmast kmet zdravniku. "Prav lani ste stavili mojemu Mihcu osepnice, a drugi dan je padel skozi okno in pri tej priči obležal mrtev!"
Kmetovalca.
Zdravnik Mazovič pokliče tesarja, da bi mu popravil plot okolo vrta. Ko-
Kako človek zboli.
Janeza trese huda mrzlica, in zdravnik ga vpraša: "Kaj si pa stpril, da si nalezel to bolezen?" Janez odgovori: "Glejte, sanjalo se mi je o mastni svi-njetini z zeljem, katero sem bil pojedel vso sam; a svinjetina je bila menda pregreta, zakaj odkar sem se vzbudil, bolan sem na smrt."
Čuden zdravnik.
Potnik zboli v gostilni ter pošlje po zdravnika. Takoj pride nekdo v sobo. "Ali ste vi zdravnik?" vpraša boh)ik. "Da, kaj vam je?" —; "Zelo sem bo-
lan!"
"Ali ne morete nekoliko vsta-
ti?" — "Ne!" odgovori bolnik. — "Kaj, tudi v sobi ne?" — "Ne, niti v sobi si ne upam vstati!" — "No, to je izvrstno!" reče tujec, vzame potnikovo ur° in denarno listnico ter odide.
Brezplačno.
A: "Za Boga, kakšen si po lici! Kdo te je tako razmesaril?"
B: "Ej, z ranocelnikom sva se ste-pla."
A: "Pa si ga vendar zatožil?"
B: "Zakaj neki? Saj mi je rane brezplačno zašili"
Nevarno.
Urada telefon Chicago 100	r
Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP klepec]
JAVNI NOTAR	S
1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za......... ...............fil*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.... ........IS.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..... ............$7.«
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll®-5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za llO-1*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........ ..:.:........:.....»*
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za....... ..........96J>
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................W
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloTtfr skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois'
XI
Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
POZOR!
POZORI
Zdravnik, poklican k bolniku, zapazi majhno rano ter ukaže, naj hitro od-
SP0MLADNE IN LETNE OBLEKE.
čedne in moderne obleke ta odrul« in mladino le dobe pri na«, kakor tttdi delamo ▼ popolno zadovoljstvo oblek« po meri
Velika taloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev viiokih in nizkih za moike, im-ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni ▼ popolno zadovoljnost
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoma "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
I0#1 N. Chicago 8t • JOLIET. IL
JOUET, ILL*
PI70 V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET,
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamženo.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI PAPI
Velika zaloga vsakovrstnih barv,
in firnežev. Izvršujejo se vSi]|e| • varska dela ter obešanje sten® papirja po nizkih cenah.
kChi. Phone 376.
N. W-
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556
IV
POZOR ROJAKINJEI
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Ali veste, kje je dobiti najbolj«'1 so po najnižji ceni? Gotovo! V n**5
J. & A. Pasdeft'
sc dobijo najboljše sveže i*1 ^
•» fli^1'
jene klobase in najokusnejse Vse po najnižji ceni. Pridite t°rti poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postn naše geslo.
ežb>
Ne pozabite torej obiskati "aS našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Stf
Chic. Phone 2768. N. W. Ph°«e
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje

ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon <05	S. BliH St.. Mel. Ik