
GLASILO ,
ŠaCI^ISTICNE
LETO XXVI. ŠT. 45
PTUJ, 22. NOVEMBRA 1973
CENA 1 DIN
Več pomoči manj razvitim
Pod predsedstvom Franca TETlC-
KOVIČA je bila v ponedeljek, 19,
novembra 1973 redna seja komiteja
občinske konference ZKS Ptuj. Na
njej je sodeloval tudi Slavko
SORŠAK, sekretar medobčinskega
sveta ZKS območja Maribor. Glavna
vsebina seje je bila razprava o
izhodiščih in pogojih za hitrejši
razvoj manj razvitih območij v
podravski regiji Ta izhodišča je
pripravila delovna skupina pri
medobčinskem svetu ZKS Maribor,
o njih pa bodo razpravljali in. sprejeli
svoji stališča vsi komiteji občin^ih
konferenc ZKS, ki jih povezuje
medobinski svet.
V teh izhodiščih je med drugim
ugotovljeno, da so navzlic doseže-
nim uspehom še vedno velike razlike
v razvitosti posameznih območij,
kar ima za posledico počasnejši
družbeno-socialni razvoj celotnega
mariborskega območja, razlike v
osebnem in družbenem standardu,
slabša izraba obstoječih možnosti in
podobno. Razmeroma močne indu-
strijske zmogljivosti Maribora še
vedno niso zadostni nosilci razvoja
celotnega območja. Nezadostno so
izrabljene možnosti za povečanje
proizvodnje živilskih proizvodov,
turizma, prometa itd. Na tem
območju je še precej rezervne
delovne sile, istočasno pa primanj-
kuje strokovno izobraženih delav-
cev.
Glavni namen vseh prizadevanj je,
da bi do leta 1975 zaustavili
upadanje razvoja za republiškim
poprečjem, nato pa dosegali relativ-
no hitrejši razvoj kot v republiki in
tako dohiteli razvitejša območja. Ce
želimo to doseči - so nujne boljše
organizacijske oblike, načrtnejši
skupni razvoj in tudi skupno
fmanciranje. V večji meri je treba
tudi izkoristiti krajevne prednosti v
manj razvitih predelih in temu
ustrezno približati delovna mesta
prebivalstvu povsod tam, kjer je to
gospodarno.
Po uvodni obrazložitvi se je
razvila razprava, v kateri je
sodelovalo 8 članov komiteja.
Predvsem so opozorili na to, da v
izhodiščih ni predvideno nobeno
pospeševalno središče na območju
Slovenskih goric, ki spada pod
ptujsko občino, čeprav na tem
območju živi 18,000 prebivalcev.
Prav tako se člani komiteja niso
strinjali s tem, da je za razvoj Haloz
predviden samo en center, t,j,
Majšperk, menilo so, da bi morala
biti v načrtu najmanj dva. Največ
pogojev za drugo razvojno središče
Haloz ima Podlehnik, predvsem po
zaslugi nove magistralne ceste.
Večina razpravljavcev je omenjala
predvsem kmetijstvo, saj so prav
kmetijska območja najmanj razvita.
Ob tem pa je po kmetijskih
proizvodih vedno večje povpraševa-
nje, zato so tu izredne možnosti,
potrebna je samo pomoč, da se
kmetijska proizvodnja modernizira.
V zvezi s tem je bilo danih precej
konkretnih predlogov, ki zaslužijo
poseben sestavek in ga bomo
objavili v prihodnji številki
V razpravi je bilo tudi poudarje-
no, da moramo imeti za vsako
področje izdelane programe razvoja,
s povsem konkretno določitvijo
nosilcev razvoja, ker le tako bo
možno najti financerje tudi od
drugod. Z. namenom, da bi vse
predloge in pripombe k izhodiščem
za hitrejši razvoj manj razvitih
območij ustrezno oblikovali so na
seji imenovah posebno komisijo, ki
jo sestavljajo: Jožica Carman,
Stanko Lepej, Cvetko Doplihar,
Janko Bezjak in Franc Lačen.
Drugi del seje komiteja je bil
namenjen pripravam na sejo občin-
ske konference ZKS Ptuj, ki bo v
začetku decembra. To bo zadnja
seja konference, ki se ji izteka
mandatna doba, zato bodo na njej
ocenili celotno družbenopolitično
dejavnost v občini v zadnjih dveh
letih. Predvsem gre za oceno dela
komunistov po 21. seji predsedstva
ZKJ, izvajanje nalog, ki izhajajo iz
pisma predsednika Tita in sklepov
29. seje CK ZKS; organi občinske
konference ZKS, to je komite in
komisije pa bodo konferenci
poročali o svojem delu. Sredi
decembra se bo sestala na prvi seji
že novoizvoljena občinska konferen-
ca ZKS, ki bo razpravljala predvsem
o programskih nalogah.
F. Fideršek
do nedelje, 2. decembra 1973.
Mlaj bo v soboto, 24. novembra
ob 20.55.
Napoved: od petka, 23. novembra
bo lepo vreme. Bo še tudi toplo v
opoldanskem času.
Nadaljnji izgledi za zimski čas
1973/74.
Slovenski dnevnik je pod naslo-
vom: „Gala predstava na nebesu,"
opisal pohod repatice. Jaz bi temu
naslovu dodal: in zmeda na zemlji.
Zime, kije pred nami, bo povzročila
ne malo izrednih pojavov. Naša
sreča je v tem, da mi teh pojavov ne
bomo toliko občutili, ampak bomo
o njih čitali v časopisju. Ti pojavi
bodo: nevihte v zimskem času,
Velike količin^ snega bodo za nekaj
dni ustavile ves promet na enem
predelu naše zemlje, dočim bodo na
drugi strani promet onemogočile
poplave in zemeljski plazovi. Tudi o
fnanjših in večjih potresih bodo
pisali časopisi.
Gala predstava na nebesu in
^eda na zemlji, bo predstava zime '
1973/74.
Novo predsedstvo
OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ
Prejšnji četrtek je občinska
konferenca SZDL Ptuj pregledala
dosedanje delo ter izvolila novo
predsedstvo.
Za novega predsednika občinske
konference SZDL, je bil izvoljen:
STANKO LEPEJ, roj. 16. marca
1942, po osnovnem poklicu KV
ročni stavec, zaposlen v Ptujski
tiskarni, sedaj opravlja delo komer-
cialista in kot izredni slušatelj
končuje ekonomsko srednjo šolo v
Ptuju. Član ZK je od decembra
1961 in je vseskozi politično
aktiven. Več let je bil predsednik
občinske konference ZMS Ptuj, član
plenuma in predsednik komisije pri
občinskem svetu Zveze sindikatov
Ptuj. Na VI. kongresu ZK Slovenije
je bil izvolj^en za člana stalnega dela
konference ZK Slovenije in to
dolžnost opravlja še danes; prav
tako je član občinske konference
ZKS in član komiteja občinske
konference ZKS ter sekretar
krajevne organizacije ZKS. Poleg
tega opravlja več dolžnosti tudi na
drugih področjih družbene dejav-
nosti.
Povsod nastopa kot nosilec
uresničevanja programa Zveze ko-
munistov in interesov delavskega
razreda.
Na mesto podpredsednika občin-
ske konference SZDL, je bil
izvoljen ...
FRANC LACEN, roj. 16. januarja
1945, predmetni učitelj, ravnatelj
osnovne šole na Rodnem vrhu.
Član ZK je od novembra 1968 in
vsestransko aktiven družbeni dela-
vec. Sedaj je član občinske
konference ZKS Ptuj, že drugo
mandatno dobo član komiteja,
predsednik komisije za vprašanja
šolstva in kulture pri občinski
konferenci ZKS, član .skupščine
temeljne kulturne skupnosti, član
komisge pri temeljni izobraževalni
skupnosti, član sveta krajevne
skupnosti, tajnik krajevne organi-
zacije Zveze vojaških rezervnih
starešin, član nadzornega odbora pri
KO SZDL, aktivno deluje v pevskem
zboru in opravlja več drugih
odgovornih dolžnosti.
Povsod se dosledno zavzema za
uveljavljanje stališč Zveze komuni-
stov, pri odločitvah je preudaren,
ima tovariški odnos do vsakega
človeka, zato je med ljudmi na
splošno priljubljen.
Predsedstvo se po sklepu občinske
konference SZDL poveča še za eno
mesto podpredsednika. Na to mesto
je bil izvoljen
JANKO inž. MLAKAR, roj. 27.
avgusta 1938, po poklicu je inženir
kmetijstva, zaposlen v Kmetijskem
kombinatu Ptuj - TOZD kletarstvo
»Slovenske gorice" Ptuj, predtem pa
je bil zaposlen v kmetijski zadrugi
»Haloze'. Član ZK je od marca
1958 in vseskozi politično aktiven.
Bilje član občinskega komiteja ZKS
Ptuj, dve mandatni dobi sekretar
organizacije ZKS v kmetijskem
kombinatu in je opravljal več drugih
dolžnosti. Sedaj je član občinske
konference ZKS, član ideološke
komisije pri ZK, član odbora za
SLO in družbeno samozaščito pri
občinskem svetu Zveze sindikatov
Ptuj in opravlja še več drugih
odgovornih dolžnosti.
Posebno pozna področje kme-
tijstva, ima pravilen čut do
problemov zasebnega kmeta in do
(Nadaljevanje na 2. strani)
2 stran
tednik — Četrtek, 22. novembra 1973
KOMBINATI VZHODNE SLOVENIJE
PRED ZDRUŽITVIJO
Prejšnji petek je v prostorih KK
Ptuj iniciativni odbor za združitev
Agrokombinata Lenart, Agrokombi-
nata Maribor, Tovarne mestnih
izdelkov KOŠAKI Maribor, Kmetij-
skega kombinata ZK Slovenska
Bistrica in Kmetijskega kombinata
Ptuj, zadnjič obravnaval predlog
osnutka samoupravnega sporazuma
za združitev. Iniciativni odbor ga je
sestavil na dveh sestankih ter ga po
končani analizi in vskladitvi z
novimi predpisi dal v javno
razpravo. Predstavniki delovnih
organizacij, ki se združujejo, so se
odločili za posebno obliko OZD
sestavljeno organizacijo združenega
dela - SOZD. Rok za javno
razpravo je bil 30. junij 1973 in v
tem času naj bi delovna skupina
iniciativnega odbora zbrala pripo-
mbe na samoupravni sporazum in z
njihovim upoštevanjem sestavila
dokončno besedilo samoupravnega
sporazuma. Vendar se je razprava
zaradi velikega števila zborov
delovnih ljudi nekoliko zavlekla.
V dokončnem besedilu samo-
upravnega sporazuma so upoštevali
večino pripomb, za neupoštevane pa
je iniciativni odbor podal obrazloži-
tev, ki je bila z zapisnikom poslana
vsem podpisnicam. Člani iniciativ-
nega odbora so se zedinili, da se
sprejme samoupravni sporazum s
pripombo, da to firtna sestavljene
organizacije združenega dela razpisa-
na z javnim natečajem in mora
zajemati vse dejavnosti podpisnic.
Prvotni rok za podpis samoupravne-
ga sporazuma je bil 15. oktober. Od
24. septembra so potekali zbori
kolektiva podpisnic. Zaradi velikega
števila zborov delovnih ljudi TOZD
so rok za podpis samoupravnega
sporazuma podaljšali na 20. novem-
ber 1973.
Do 12. novembra 1973 je bil
samoupravni sporazum sprejet na
vseh zborih delovnih ljudi, TOZD v
sestavu podpisnic, razen v KK
Kmetijski zadrugi Slov enska
Bistrica, kjer so o sprejetju
samoupravnega sporazuma odločali
v nedeljo 18. novembra z referen-
dumom, v katerega so bili vključeni
tudi vsi kmetje - kooperanti Zal pa
referendum tam ni uspel.
Tako so ostali za SOZD koletkivi
podpisnic Agrokombinata Lenart,
Agrokombinata Maribor, Tovarne
mestnih izdelkov „KOŠAKI" Mari-
bor in KMetijski kombinat Ptuj.
Samoupravni sporazum bodo na
svečan način podpisali 27. novem-
bra v gostišču Črni les pri Lenartu.
- OM -
NOVO PREDSEDSTVO
OBČINSKE KONFERENCE
SZDL PTUJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
socialnih problemov. Pri svojem
vsakodnevnem delu se dosledno
zavzema za uveljavljanje stališč
Zveze komunistov, med občani
uživa ugled in priljubljenost.
Na mesto sekreta^a občinske
konference SZDL, je bil izvoljen
ZVONKO MASTEN, roj. 10.
avgusta 1945, končal je ekonomsko
srednjo šolo v Ptuju, od leta 1969 je
profesionalni politični delavec, naj-
prej kot sekretar, potem pa kot
predsednik občinske konference
ZMS Ptuj. To funkcijo opravlja še
danes,, 2 meseca pa že dela na
občinski konferenci SZDL Ptuj.
Član ZK je postal aprila 1965 in
je vseskozi družbeno aktiven. Med
drugim je član občinske konference
ZKS in član ideološke komisije,
komisija za 'SLO, član izvršnega
odbora občinske konference SZDL
in opravlja še več drugih odgovornih
dolžnosti. Ima dobre organizacijske
sposobnosti, pri delu je prizadeven,
ima kritični odnos do družbenih
problemov in se dosledno zavzema
za izvajanje stališč Zveze komuni-
stov.
Predsednik in sekretar opravljata
svoji funkciji profesionalno, med-
tem, ko opravljata oba podpred-
sednika svoji funkciji kot zunanja
sodelavca.
-OM-
S plenuma sindikata delavcev
storitvenili dejavnosti Ptuj in Ormož
v četrtek, 15. novembra 1973 so
se v Ptuju sestali na skupno sejo
člani medobčinskega odbora in
predsedniki osnovnih organizacij
sindikata delavcev storitvenih dejav-
nosti Ptuj in Ormož, ki sta seje tudi
udeležila predsednik in tajnik
republiškega odbora sindikata delav-
cev storitvenih dejavnosti Slovfenije,
Jože VIDIC in Mira FROLOV.
glavna razprava je bila o bodoči
organiziranosti delavcev v sindikatu
storitvenih dejavnosti. Odločili so se
za ustanovitev treh občinskih
sindikalnih konferenc: konference
delavcev v trgovini, konference
delavcev v obrti in konference
delavcev v stanovanjski in komunal-
ni dejavnosti občine Ptuj, ki bodo
povezane v Občinski odbor sindika-
ta delavcev storitvenih dejavnosti
Ptuj. Imenovali so tudi iniciativne
odbore za ustanovitev navedenih
konferenc, za predsednike teh
odborov pa so bili imenovani: Franc
SEDiC, Panonija Ptuj; Jože ŠTE-
BIH, Pleskar Ptuj; Ing. Jurij
ŠTALCER, Komunalno podjetje
Ptuj. Odprto pa je ostalo vprašanje
organiziranosti delavcev v gostin-
stvu, ki lahko samostojno predstav-
ljajo občinsko sindikalno organizaci-
jo delavcev v gostinstvu, ali pa se
povežejo v občinsko sindikalno
konferenco delavcev trgovine in
gostmstva?
Na seji so nadalje razpravljali o
izvedbi letnih delovnih konferenc
osnovnih organizacij sindikata, ki
bodo v decembru tega leta.
Zanimiva in konkretna pa je bila
razprava okrog uveljavljanja delav-
skih ustavnih dopolnil, sprejeto
stališče pa obvezuje vse osnovne
organizacije sindikata, da zastavijo
ves svoj vpliv, da se bodo formirale
in konstituirale temeljne organizaci-
je združenega dela do postavljenega
roka, 31. decembra 1973.
Plenum je postavil zahtevo, da
letne delovne konference osnovnih
organizacij sindikata odločno posta-
vijo vprašanje, zakaj se delavska
ustavna dopolnila niso hitreje
uveljavila, to pa še toliko bolj, ker
so bile o tem zelo jasno postavljene
naloge in zadolžitve na občnih
zborih osnovnih organizacij sindika-
ta in na prvi občinski konferenci
Zveze sindikatov v Ptuju.
Na skupni seji so podprli akcijo
ustanavljanja aktivov mladih delav-
cev v osnovnih organizacijah
sindikata ter se zavzeli, da bo ta
naloga izvedena do roka.
Izvohli so novega predsednika in
podpredsednika medobčinskega od-
bora sindikata delavcev storitvenih
dejavnosti občin Ptuj in Ormož. Za
predsednika je izvoljen M^an
OSTROŠKO iz trgovskega podjetja
„Merkur" Ptuj, za podpredsednika,
Janez BELŠAK iz Komunalnega
podjetja Ptuj. Dosedanjemu pred-
sedniku Danilu MASTENU so
izrekli javno priznanje in zahvalo za
dolgoletno uspešno in vestno delo v
sindikatu delavcev storitvenih dejav-
nosti občin Ptuj in Ormož.
F. B.
Pri zabijanju žebljev v tanke
deske, postavite žebelj najprej na
glavo in lahko udarite po njegovi
konici. Topa konica bo namreč šla v
les ne da bi ga lomila.
Črna, pa tudi bela čebula sta
okusen dodatek k juhi. Toda če
želimo juho prihraniti za naslednji
dan, moramo čebulo odstraniti, ker
razvija sicer nekatere bakterge.
DELO OK SZDL ORMOŽ IN KRAJEVNIH
ODBOROV
Mesec november je bil čas
ponovnega oživljanja oziroma izpo-
polnjevanja dela odborov za SLO pri
vseh krajevnih skupnostih občine
Ormož. Na razgovorih, ki so bili v
vseh krajevnih odborih Socialistične
zveze, so oblikovali načrte za
splošen ljudski odpor. Pol^g prvih
usnutkov za delo krajevnih skupno-
sti na področju SLO so občani
ustanovili v okviru svojih krajevnih
organizacij Socialistične zveze koor-
dinacijske odbore za kadrovska
vprašanja, ki bodo ali so že
pripomogli k formiranu delegacij in
delegatov za novi skupščinski
sistem. Na teh razgovorih v
posameznih krajih so posvetili tudi
nekaj časa obravnavi krize na
Bližnjem vzhodu.
Tak pregled dela krajevnih
odborov Socialistične zveze na
področju občine Ormož je podal
predsednik občinske konference
SZDL Ormož, Vlado Ožbolt na
razširjenem sestanku izvršnega od-
bora te organizacije, minuli ponede-
ljek. Sprejet je bil tudi program dela
za čas do konca letošnjega leta.
V letošnjem decembru bodo na
ravni občine predvsem tri pomemb-
ne konference. Najprej - verjetno
8. decembra, bo zasedala sekcija za
družbeno aktivnost žensk. V času
evidentiranja možnih kandidatov za
nov skupščinski sistem in priprav na
volitve ter oblikovanje delegatskega
sistema bi se tudi ženske morale
pogovoriti o svojem zastopstvu v
samoupravnih organih. Poleg tega
bodo še obravnavale področja:
načrtovanje družine, otrok v
posebni šoli, alkoholizem v družini
in delo z ostarelimi
Člani kmečke sekcije pri občinski
konferenci socialistične zveze se
bodo sestali okrog 15. decembra, da
bi obravnavali problematiko okrog
formiranja kmetijskega zemljiškega
sklada v občini Po nekaterih
predlogih bi naj spregovorili tudi o
delu TOZD - kooperacija v SVL
obrat »Jeruzalem" Ormož, ter o
nekaterih problemih v zvezi z
zdravstvenim in starostnim zavaro-
vanjem kmetov - predvsem o stanju
po združitvi
Delo letošnjega leta bodo člani
Socialistične zveze končali s sejo
občinske konference, ki bo predvi-
doma 20. decembra. Osrednja vsebi-
na konference bo ocena dveletnega
dela ter uvod v pripravo na
skupščinske volitve. Pri tem gre
predvsem za seznanjanje z doku-
menti glede priprav in vodenja
volitev.
Komisije za kadrovska vprašanja
pri krajevnih in občinski organizaciji
Socialistične zveze so svoje delo
skoraj že opravile. V krajevnih
skupnostih m delovnih organizacijah
je evidentiranje tik pred koncem,
zato v Ormožu že razmišljajo o
ustreznem izobraževanju teh ka-
drov. Le-to bo izvedeno v sklopu
delavske univerze ob koncu leta ali
prve dni januarja prihodnje leto.
Seminarji ne bodo na ravni občine,
temveč v krajevnih skupnostih.
Občinska komisija za kadrovska
vprašanja, ki jo sestavljajo predsed-
niki in sekretarji vseh družbenopoli-
tičnih organizacij ter predstavniki
občine je zadolžena, da še ta mesec
izoblikuje predloge za vse člane
sveta občinske skupščine, predsed-
nike in sekretarje vseh občinskih
družbenopolitičnih organizacij itd.
Tak predlog je treba potem dati v
javno razpravo. Ob sočasnem
oblikovanju volilnega programa bo
tako delo onemogočilo vse neljube
stvari ki se običajno ob takšnih
akcijah pojavljajo.
V nadaljevanju razgovora je bil
sprejet sklep o Ustanovitvi medob-
činskega sveta SZDL za obdravsko
regijo. Tako kot drugi medobčinski
sveti bo tudi ta imel predvsem
nalogo koordinacije dela občinskih
konferenc Socialistične zveze našega
področja.
Na ponedeljkovo sejo izvršnega
odbora SZDL Ormož so bili klicani
tudi člani skupščine komunalnega
zavoda za socialno zavarovanje
Maribor. Na dnevnem redu je pod
zadnjo točko bilo obravnavanje
pisma Adija Šarmana, vodje izposta-
ve omenjenega zavoda v Ptuju w
zveznega poslanca, s katerim je
pojasnil Socialistični zvezi, zakaj je
odstopil od funkcije člana sveta
zavoda. Ker gre predvsem
obtožbe direktorja KZSZ Maribor
Mitje Malešiča, so v Ormožu sklenili
zadevo obravnavati takrat, ko bosta
znani obe „plati medalje". Vsekakor
pa zahtevajo, da se v interesu
delovnih ljudi zaplet čimprej
pojasni
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
STRAN 3
V LOVRENCU NA DRAVSKEM POLJU BODO ODKRILI
SPOMINSKO PLOŠČO PADLIM V NOB
v nedeljo, 25. novembra bodo v
Lovrencu počastili spomin na padle
domačine v narodnoosvobodilnem
j^ju s spominsko ploščo na
jadružnem uomu.
fja spominski plošči je vklesanih
osem imen borcev NOV in pet žrtev
Ij^ističnega nasilja, med tijimi dva
otroka: Terezija Dolenc in Maijan
jtrel iz Lovrenca, dva ukradena
otroka, ki sta umrla, odgnana v
otroško internacijo, deklica je bila
jara dve leti, deček pa pet. Med
žrtvami je vklesano ime učiteljice
LUCIJE DREVENŠEK r. 1919 v
Lovrencu, ki jo je okupator med
vojno zaposlil na uradu za delo v
Ptuju, kjer se je povezala v OP.
Aretirali so jo marca 1945, ustrelili
pa 5. maja 1945 na Teznem. Med
žrtvami je navedeno še ime MAKSA
IVANCiCa, r. 1913, mlinarja v
Lovrencu, ki je deloval v OF že leta
1941. Okupator ga je prijel julija
1943,	ga odvedel v taborišče,
odkoder se je vrnil domov hudo
bolaa Umrl je leta 1947. Med ^rtve
fašističnega nasilja območje Lovren-
cu moramo prišteti tudi Ivana
\lojzerja, ki je obiskoval v šolskem
letu 1940/41 osmo gimnazijo, se
ilcljučil aprila 1941 med prostovolj-
X jugoslovanske vojske, bil zaradi
delovanja v OF hudo mučen po
zaporih, da se je nalezel bolezni, ki
a je pahnila v smrt leta 1949. Po
ajem je imenovan študentski dom v
Ljubljani, kjer je deloval kot
upravnik po osvoboditvi. Med
žrtvami je na plošči vklesano ime
1\^ANA ZOREČA, r. 1911 iz Sp.
Pleterij, ki ga je okupator januarja
1944 zaprl in aprila 1944 ustrelil v
Cezanjevcih.
Posvetimo še nekaj besed padlim
borcem, vklesanim na spominsko
ploščo v Lovrencul
RUDOLF BABOSEK, r. 1913 v
Lovrencu, je bil izučen čevljar,
aposlen pri železnici kot skladišč-
ni. V partizane je odšel septembra
1944,	prej pa je deloval v OF. Bilje
borec v ljubljanski brigadi Padel je
i aprila 1945 v Kotah pri Strugi na
Dolenjskem. Zapustil je ženo in dva
otroka.
JOZE Črnko se je rodU 1926. v
Župečji vasL Januarja 1944 je moral
v nemško vojsko, avgusta pa je z
dopusta pobegnil k partizanom.
Toda januarja 1945 so dobili
domači sporočilo, da so ga v bojih,
26. decembra 1944 na Pohorju
pogrešili. Bil je mitraljezec v
Tomšičevi brigadi Njegov partizan-
ski tovari, domačin Janez Zafošnik
ve povedati o hrabrosti Jožeta
Črnka.
JANEZ DREVENŠEK, r. 1927 v
Lovrencu na Dravskem polju,
kmečki sin, je odšel v NOV
septembra 1944. Dodelili so ga v
pohorski odred Šercerjeve brigade.
Meseca februarja 1945 je padel v
boju med Pragerskim in Crešnjev-
cem. Bilja brat Lucije Drevenšek.
IVAN HORVATIC, r. 1921 v
Apačah (Izidor) je sin invalida iz
prve svetovne vojne. Jeseni 1943 je
moral Izidor v nemško vojsko.
Avgusta 1944 je z dopusta odšel v
partizane. Bil je ljudski umetnik v
pletenju vencev, svatovskih šopkov
in drugih okrasnih predmetov.
Bojeval se je v Liki Njegov
partizanski tovariš, Štefan Drofenik
s Krasa, je staršem januarja 1945
sporočila žalostno vest, da je sin
padel v boju z Nemci 3. januarja
1945.
FRANC LOŠTREK, r. 1925 v
Lovrencu, kmečki delavec, je odšel
v partizane leta 1944. Padel je
marca 1945 pri Žužemberku na
Dolenjskem. Vsa Loštrekova druži-
na je bila povezana v osvobodilnem
boju. Loštrekova družina je bila
povezana v osvobodilnem boju.
Loštrekova sestra, ki je sedaj
veterinarka v Murski Soboti, je odšla
leta 1944 v partizane v Logarsko
dolino.
STANKO MEŽNARiC, r. 1919 v
Lovrencu je moral spomladi 1943 v
nemško vojsko. Na dopustu septem-
bra 1944 je stopil v NOV. Boril seje
s Šercerjevo brigado na Pohorju.
Padel je spomladi 1945.
ANTON PREDIKAKA, r. 1925 v
Lovrencu, izučen trgovec se je z
materjo leta 1937 naselil v Budinl
Očeta je imel v Ameriki Anton je
moral leta 1941 na prisilno delo v
Nemčijo, nato je delal v delovnem
taborišču v Strnišču, odkoder so ga
poslah februarja 1943 v nemško
vojsko. V Franciji se je povezal s
francoskimi partizani Dobavljal jim
je . orožje. Nekdo ga je izdal.
Obsodili so ga na smrt skupaj s
Slovencem Miranom Kolšakom iz
Zagorja. Materi je pred ustrelitvijo
2. avgusta 1944 poslal poslovilno
pismo.
_ ANTON ŽUNKOViC, r. 1919 v
Župečji vasi v številni družini, je
moral jeseni 1943 v nemško vojsko.
Z dopusta marca 1944 je pobegnil v
partizane. Iz Šercerjeve brigade so
ga hitro poslali med partizane
Haloškega voda. V bunkerju pri
Selah se je 20. maja 1944 junaško
bojeval, bil ranjen, nato pa trpinčen
na sedežu gestapa v Ptuju. Kot
dezerterja z nemške vojske so ga
obsodili v Gradcu na smrt. Obglavili
so ga tam marca 1945. Spominska
plošča v Lovrencu, ki jo je skrbno
oblikoval in opremU z lepim
napisom Janez Febernak, gradbeni
inšpektor skupščine občine Ptuj, je
trejna priča o narodnoosvobodilnem
boju Lovrenca in njegove okolice.
Konec prihodnjič.
U. R.
SPORAZUM O PROIZVODNJI
IRAKTORJEV PRIPRAV-
uen
Italijanska težka industrija Fiat in
^tlezama Štore sta pripravila
«nutek sporazuma o medsebojnem
Operacijskem sodelovanju, po
katerem bi že leta-1975 v Storah
Ptiželi proizvajati fiatove traktorje.
Sporazum zajema gradnjo nove
®vame traktorjev v Štorah, v katero
Fiat investiral 20 odstotkov
»bistev. Proizvajala bi 10. DO
l^torjev letno z močjo od 30 do
" KM. Polovica proizvodov bi
"^a na domačem trgu, druga
polovica pa bi ostala v zamenjavo
^anskemu partnerju, ki bo
kooperantom v Štorah
^bavlial kompletne traktorske
"ttoje.
Store so že letos postale zastopnik
pfodaje fiatovUi tr^torjev, ki sodijo
sam vrh tako po kvaliteti in
^rabnosti. Strokovnjaki menijo,
^ bodo že po letu proizvodnje
^toijev v Štorah lahko zadovoljili
^toebam in popraševanju po
^torjih v Sloveniji, kijih trenutno
'^anjkuje, prav tako pa imajo
''cej nedostopne cene za večino
"»etovalcev.
Središki »ZA«
Referenduma, na katerem so se
občani krajevne skupnosti Središče
ob Dravi odločali za samoprispevek
za nadaljnjih pet let, se je minulo
nedeljo udeležilo 97,8 odstotkov
občanov. Od vpisanih 1673 volilnih
upravičencev je 91 začasno odsot-
nih (JLA in tujina), tako da- je
dejansko število volilcev bilo 1582.
Glasovalo je skupaj 1555 občanov
od tega 1152 ali 72,8 odstotkov ZA
samoprispevek, 356 ali 23,2 odstot-
ka ljudi pa je bilo proti. Tako je bil
referendum sprejet.
Po posameznih vaseh so rezultati
naslednji: Godeninci - 55, 20
odstotka, Grabe - 84,4, Ob rež -
54,9, Središče - 86 in Šalovci 62,1
odstotkov.
Volitve oziroma glasovanje se je
pričelo zjutraj ob sedmih. Prvo je
bilo glasovanje končano na Grab^
in sicer do 11. ure. Zadnje volišče so
zaprli ob 16. uri v Središču.
S sprejetim referendumom so se
prebivalci krajevne skupnosti Sredi-
šče ob Dravi odločili prispevati za
delo krajevne skupnosti - kme^e 4
odstotke od katastrskega dohodka,
vsi ki so v rednem delovnem
razmerju 1 odstotek od netto
osebnega dohodka mesečno, obrtni-
ki 2 odstotka od davčne osnove in
upokojenci 1 odstotek od pokoj-
nine, če ta presega 1000 dinarjev
mesečno. Sprejetje bil tudi predlog,
da zaposleni v tujini prispevajo vsak
po 300 dinarjev letno. Na ta način
bi na področju Jaajevne skupnosti
zbrali letno 140.000,00 dir«. jr
KDO JE DOLŽAN SKRBETI
ZA OSTARELE?
Otroci so tisti, ki so v prvi vrsti
dolžni skrbeti za. svoje ostarele
starše. Tega ne določa samo
temeljni z^on o razmeijih med
starši in otroci, ampak je gotovo
tudi moralna dolžnost otrok. T^
dolžnosti se mnogi žal ne zavedajo
ali se nočejo zavedati. Vse
prevečkrat so otroci dobro situirani,
imajo prostorne domove in vse
možnosti, da bi lahko skrbeli za
starše pa so jih pustili brez sredstev
za življenje. V takih primerih^jprihaja
do sporov med dru^o, na katero se
ostareli običajno obračajo po
pomoč in otroci. Zadeve se večkrat
rešujejo tudi s pomočjo sodišč.
Tako poskušajo ustrezne službe
prisiliti ljudi, da bi izpolnjevali svoje
dolžnosti do staršev. Ta način pa
največkrat ne pripelje do rešitve in
je nazadnje družba tista, ki rešuje
problem.
ZEMLJO ZA POMOČ
Pred uveljavitvijo zakona o
starostnem zavarovanju kmetov seje
precej prosUcev, ki so imeli zemljo,
obračalo na socialno službo občine
Ormož s prošnjami za dodelitev
stalne denarne pomoči. V takih
primerih so se ravnali po odloku o
družbenih denarnih pomočeh, ki
določa, da se osebam, ki imajo
nepremičnine, dodeli denarna po-
moč le pod pogojem, da nepremič-
nino odstopijo v družbeno lastnino
oziroma pristanejo na zemljiško-
knjižno zavarovanje izplačanih zne-
skov.
Zelo malo je bilo takih, ki bi se
odločili in odstopili nepremičnine v
družbeno lastnino. NeKateri zaradi
navezanosti na zemljo, drugi so
hoteli ostati lastniki do konca, tretji
pa so hoteli zemljo ohraniti za
otroke, čeprav le-ti niso skrbeli
zanje. Mnogokrat so v ozadju take
odločitve staršev premoženja željni
otroci. Dokler so starši živi, jim ne
pomagajo, ko pa umrejo, se vsi
vprek „cufajo" za dediščino. Zato
so v primerih, ko starši niso hoteli
odstopiti nepremičnin v družbeno
lastnino prošnje zavrnili.
Družbeni dogovor, ki ga je
skupščina sprejela, določa, da se v
primeru, ko stranka ne dovoli
zemljiškoknjižnega zavarovanja iz-
plačanih zneskov, družbena denarna
pomoč lahko dodeli, zahtevati pa je
treba povračilo dane pomoči iz
premoženja prejemnika. Takih pri-
merov za sedaj v Ormožu še ni bilo,
vehdar tako določilo omenjenega
družbenega dogovora daje možnost
tudi zapuščenim, onemoglim star-
šem, ki imajo premoženje, da si
zagotovijo vsaj eksistenčni mini-
mum. S tem pa prihajamo v tisto
stopnjo solidarnosti posameznika do
družbe in obratno, ko se pušča
svobodna presoja o vknjižbi na
nepremičnine, tako da se le-ta
obremenjujejo z odpisi dajatev ali s
sredstvi, ki jih je družba dajala kot
podporo in po smrti upravičenca ta
sredstva ostanejo družbi - to je
tistemu, ki je pomagal starčka
preživeti. Ce to storijo otroci
potem, razumljivo, pripada premo-
ženje njim.
Pri tem delu mnogokrat ugoto-
vijo, da otroci niso zmožni
preživljati svojih staršev. Nedvomno
bi povzročili nov problem, če bi
tudi v takem primeru premoženje
odvzeli - podporo bi morali dajati
njihovim otrokom. Tako so te stvari,
vedno prepuščene konkretni presoji,
ki je od primera do primera povsem
različna. Skoraj vsak problem se
kaže v drugačni obliki.
STAROSTNO ZAVAROVANJE
KMETOV
S tem je bil delno rešen problem
kmetov, saj so pridobili pravico do
pokojnine kmetje, oziroma prevžit-
karji, stari 75 let. Kmetje - borci
dobijo pokojnino že s 70-im letom
starosti v določenih izjemnih
pogojih pa že s 60-im letom starosti.
Prihodnje leto bodo upravičeni do
pokojnine kmetje oziroma prevžit-
karji stari 70 let, kmelje - borci 65
let in leta 1975 vsi drugi
upravičenci. Zakon določa pogoj,
da morajo biti zdravstveno zavaro-
vani iz naslova kmečkega zdrav-
stvenega zavarovanja najmanj 5 let.
Vl(^e za dodelitev kmečke
pokojnine je letos oddalo socialni
službi 49 občanov. Vse so bile
odstopljene skupnosti pokojnin-
skega in invalidsk^a zavarovanja
Maribor. Letos sije tudi 7 kmetov -
borcev uveljavilo varstveni dodatek,
9 prošenj pa še obravnavajo.
Cilj vseh teh prizadevanj je
povsem jasen. Življenje neizprosno
žahteva svoje, ljudje morajo živeti in
nikomur med ljudmi ne bi smelo
biti vseeno, kako živi sosed.
4 stran
tednik — Četrtek, 22. novembra 1973
KOLIKO ZA NERAZVITA OBMOČJA
SLOVENIJE?
Pomoč nerazvitim ali manj
razvitim občinam ni ostala samo
beseda. Ob pregledu dosedanjih
rezultatov hitrejšega razvoja teh
območij je izvršni svet SR Slovenije
podal ugodno oceno.
Po sprejetih razvojnih načrtih bi
morah na teh področjih v prvi vrsti
pospešiti gradnjo infrastrukturnih
objektov. Cilj tega je bil povezo-
vanje celotnega področja republike
in ne samo medsebojnega povezova-
nja manj razvitih krajev. Napačno bi
bilo, če bi razvoj manj razvitih
občin pospeševali enostransko. Po-
leg industrije je treba razvijati tudi
taJco imenovane terciarne dejavnosti
in kmetijsko proizvodnjo z živino-
rejo, kot poglavitno panogo. Z
graditvijo novih kapacitet je treba
ustvarjati pogoje za zaposlovanje
novih delavcev ter tako zmanjševati
odliv delovne sile v tujino. Z
namenom, da bi ta razvoj še
pospešili, je izvršni svet SR Slovenije
predložil družbeni dogovor o
politiki hitrajšega razvoja manj
razvitih področij naše republike.
Tak dogovor bi naj sklenile
samoupravne interesne skupnosti,
poslovne banke, zainteresirane obči-
ne, republika in drugi zainteresirani.
Prvo leto - 1971
Pospeševanje razvoja manj razvitih
občin se je v naši republiki začelo
leta 1971. Splošen hitrejši razvoj je
po dogovorih potreben v naslednjih
občini: Črnomelj, Gornja Radgo-
na, Lenart, Lendava, Ljutomer,
Murska Sobota, Ormož, Ptuj,
Šentjur pri Celju, Šmaije in Trebnje.
Na področju teh enjastih od skupno
60 občin v naši republiki živi
pribhžno 321.000 prebivalcev. Sko-
raj polovica prebivalstva (49,8 %)
teh občin se ukvarja s poljedelj-
stvom.
Za hitrejši razvoj manj razvitih
območij ni bil v naši republiki
formiran poseben sklad, temveč
smo se odločili za obvezno in večje
angažiranje v teh krajih obstoječih
republiških skladov in institucij.
Odločili smo se tudi za večje
stimuliranje gospodarskih delovnih
organizacij in razvitejših predelov,
če bodo vlagale svoja sredstva v
odpiranje tako imenovanih disloci-
ranih obratov v manj razvitih
občinah. Taka investicijska pre-
usmeritev teh delovnih organizacij
in poslovnih bank je republika
podpirala z beneficirano obrestno
mero pri najemanju kreditov,
davčnimi in drugimi olajšavami.
Kaj je bilo stoijeno v treh letih
Ob koncu letošnjega leta bodo
minila tri leta od razprav za sprejetje
zakona o manj razvitih. Od takrat se
na organiziran način zagotavljajo
sredstva za hitrejši razvoj manj
razvitih. V tem času je na ta
področja bilo investirano v razvoj
gospodarstva in družbenih dejav-
nosti nekaj nad 1,6 milijarde
dinarjev dopolnilnih sredstev. Po-
slovne banke sp za ta področja
namenile 737,5 milijona dinaijev.
20 delovnih organizacij iz razvitejših
predelov republike je vložilo 152
milijonov. V treh letih je na
področju manj razvitih bilo zgrajeno
ali se še gradi 24 novih gospc^arskih
objektov, medtem ko je bilo v istem
času rekonstruiranih ali moderni-
ziranih približno 20 objektov. Iz
posebnega republiškega sklada za
stimuliranje razvoja manj razvitih
področij, predvsem za gradnjo
določenih gospodarskih dejavnosti,
je bilo dodeljenih 41 milijonov
dinarjev. Republiška skupnost za
ceste je vložila za graditev cestne
mreže na teh področjih 149,4
milijone dinarjev, republiška skup-
nost za vodno gospodarstvo 112,3
milijone itd.
V treh letih je tudi republiška
skupnost za izobraževanje vložila v
razvoj šolstva na manj razvitih
področjih 415 milijonov dopol-
nilnih sredstev, republiška skupnost
otrošk^a varstva 93 milijonov,
republiSca dcupnost za raziskave
11,6 milijonov itd. (Vse navedbe so
v novih dinarjih).
Povečana vlaganja v manj razvita
področja so ponekod že rodila
uspehe. Zabeležen je dejanski
hitrejši ekonomski in splošni
napredek. Že lansko leto je na teh
področjih ustvarjen večji porast
družbenega proizvoda kot v vsej
republiki. Družbeni proizvod v manj
razvitih občinah se je povečal za
39,4 odstotke nasproti 23,1 v vsej
republiki. Dosežena je tudi hitrejša
rast zaposlenosti. Na področju manj
razvitih je zaposlenost porasla na
5,7 odstotkov nasproti 3,2 odstotka
v vsej republiki Sloveniji.
TUDI V ORMOŽU USTANOVLJENA
TTKS
Telovadna društva Partizan so
včasih opravljala pomembno vlogo
na področju telesne kulture. Letos
delujejo na območju občine Ormož
štiri takšna društva, dva rokometna
kluba, dve nogometni sekciji, pet
šolskih športnih društev in sedem
strelskih družin. Dejavnost teh
društev oziroma klubov že nekaj let
nazaj izredno niha, v večini
primerov celo nazaduje. Značilna
splošna ocena, ki velja za razmere na
{»dročju telesne kulture na področ-
ju vse naše republike, velja toliko
bolj za stanje na področju občine
Ormož. Telesna vzgoja je že precej
let v slepi ulici in več ali manj
životari
Ustanavljanje temeljnih telesno
kulturnih skupnosti po občinah bi
naj pomenilo bistveno prelomnico,
nekakšen mejnik v razvoju telesne
vzgoje na Slovenskem. Te skupnosti
so sočasno prve, ki se ustanavljajo
na načelih nove ustave in delegat-
skem sistemu. Načrtni pristop k
organizaciji telesne vzgoje je nareko-
valo spoznanje, da je telesna vzgoja
dejavnost posebnega družbenega
pomena in vrednota, ki prispeva k
zdravju, delovnim in obrambnim
sposobnostim, vzgoji patriotizmu,
bratstvu in enotnosti internaciona-
Uzmu, smotrni uporabi prostega
časa, osebnemu zadovoljstvu ter
izražanju in utrjevanju celovite
človekove osebnosti Ta spoznanja,
zapisana v zakonu o temeljnih
telesno kulturnih skupnostih, so
izhodišča in cilj vseh novejših
prizadevanj za boljšo telesno kultu-
ro pri nas.
Ustanovna skupščin temeljne
telesno kulturne skupnosti Ormož je
bila minuli petek. Pripravil jo je
posebej zato formiran iniciativni
odbor. Uvodno poročilo je podal
predsednik Vili Trofenik. Orisal je
položaj telesne kulture v občini ki
je, milo rečeno, zelo žalosten. Na
področju občine so samo tri
telovadnice, za normalno delo je
primerna samo tista v osnovni šoli
Tomaž. Drugi dve telovadnici sta v
Ormožu. Tista v osnovni šoli je
premajhna in komaj zadošča za
šolsko telovadbo, telovadnica v
ormoškem domu Partizana pa je
spremenjena v skladišče. Poleg teh
zaprtih prostorov, so v občini še tri
asfaltirana igrišča za tako imenova-
ne male športe. K temu lahi^^
dodamo še letno kopahšče j«
zasilno nogometno igrišče v Viča^.
cih pa smo izčrpali seznam športnii-
objektov. Od petih centrainiij
osnovnih šol je ena, ki nima niti
enega od omenjenih športnih objel;.'
tov, da o podružničnih šolah sploh i
ne govorimo.
Denarna sredstva, ki so doslej bila
iz občinskega proračuna namenjena
telesni kulturi, niso zadoščala niti^a j
kritje najosnovnejših potreb. Minuli
dve leti so športniki občine Ormož
prejeli iz tega naslova samo 1
milijona 200 tisoč starih dinarjev
kar je približno 120 dinarjev na
prebivalca Primanjkuje tudi stro-
kovnjakov, ki bi krepili športni duh
učencev v šolah, otrok v vrtcih ter
pomagali k boljšemu delu športnih
društev in klubov.
Ob takšnem stanju je nedvomno
prav, so menili razpravljalcl da pc
nekaj več kot petnajstih letih,
zatišja, odkrito in jasno spregovo^^
mo o teh problemih, sprejmemo
določene programe ter se samo-
upravno dogovarjamo z delovnimi
kolektivi za finančna sredstva. Večji
del teh bo potrebno porabiti prav za
vzgojo kadrov. Tisti ljudje, ki so
nekoč že delali na področju športa,
so zaradi mačehovskega odnosa do.
te dejavnosti bili razočarani ter delo
o pustni V bodoče velja krepiti
predvsem množičen šport, saj zanj
velja v ormoški občini in posebej še
med delavci precej zanimanja, na
drugem mestu so šolska športna
društva, na zadnjem pa tekmovalni
šport. Pri organizaciji množičnega
športa bi moral nekoliko več storiti
tudi sindikat. Ob primernem finan-
ciranju, ki se z ustanavljanjem TTKS
obeta, bo mogoče ustvariti množič-
nost, ki je sedaj v občini Ormož
izredno skromna. Z redno telovad-
bo, če izvzamemo šole, se ukvaija
komaj 300 občanov, kar je komi
1,5 odstotka vseh prebivalcev v
občini
Na ustanovni skupščini TTK
Ormož so sprejeli tudi predlo?
statuta in poslovnika ter izvoli
izvršni odbor skupščine. Njegov
predsednik je postal Vili Trofenik 2
Velike Nedelje.
jf
Ptujski park bo lepši
Učenci osnovne šole „Toneta Žnidariča", so se odločili, da bodo
namesto tehničnega pouka in telesne vzgoje pošteno očistili in zgrabljali
park. Pa kako veseli so bili in živahni! Delo jim je šlo zelo hitro od rok, kup
za.kupom in že je minilo poldne. Tajnik KS Albin Pišek, ki se je z vodstvom
šole domenil o tej akciji pa sije z zadovoljstvom mel roke. Mlade Ptujčane je
včasih težko spraviti k delovni akciji, no včasih pa tudi kdo uspe.
1	Foto: M. Ozmec
JAVNA ZAHVALA
Zahvaljujemo se kolektivu skupščine občine Ptuj,
kolektivoma trgovskega podjetja »Mercator« — PE
»Panonija« Ptuj in »Izbira«, Šolskemu centru
za kovinsko stroko, Poljedelsko kmetijski šoli
Turnišče, TOZD KK Ptuj — Mlekarni, Tehnoservisu,
Gozdarstvu, »Slovenskim goricam« in skupnim
službam, da so ob letošnjih izredno neugodnih
vremenskih prilikah nesebično priskočili na pomoč
in nam pomagali reševati pridelek grozdja.
KK Ptuj — TOZD KMETIJSTVO
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
STRAN 5
OTVORITEV VINSKE CESTE
NA HUM 1973
fja sončno Martinovo nedeljo
Mpoldne je bila na Humu pri
Ofinožu manjša slovesnost. Prebi-
valci tega kraja in okoliških vasi so s
Ijjupnimi močmi polepšaU majhen
jrošček slovenske zemlje in zato tudi
jtaznovali.
^ Vodstvo šole na Humu je skupaj z
^^enci sprva hotelo pripraviti krajši
program v počastitev otvoritve
vinske ceste na Hum, potem pa seje
nenadoma zbralo toliko vaščanov,
daje bilo celo zborovanje. Potem ko
so pionirji pod' vodstvom Mimice
Pišek zapeli pionirsko himno, je
prisotne pozdravil predsednik kra-
jevnega odbora SZDL Lovro Pišek.
V kratkem nagovoru je orisal
povojni razvoj Huma in okolice.
Najprej so dobili elektriko, potem
telefonsko povezavo s svetom,
dvakrat so renovirali poslopje šole in
sdaj dobili tudi 1700 metrov
asfaltiranih cest in poti. Med temi je
Ksta na Hum ter odcep do
jokopahšča in še nekateri manjši. V
čatkem bodo prebivalci tega
Iribčka na obronku Slovenskih
joric, ki se dviga ob robu Panonske
nižine in je zaradi tega od tu izredno
lep razgled, dobili tudi vodovod.
Kako je pravzaprav uspelo'
prebivalcem Huma in okoliških treh
vasi zbrati potrebnih 24 milijonov
starih dinarjev? To vprašanje je ob
dejstvu, da so isti ljudje letos
prispevali finančna sredstva tudi za
nakup gasilskega avtomobila, ki je.
stal 9 milijonov ter skoraj v celoti
financirah postavitev nove zaščitne
stene ob zemljišču humske cerkve,
ki je stala 8 do 10 milijonov starih
dinaijev ? Na ta vprašanja je v
krajšem nagovoru odgovoril pred-
sednik SO Ormož in tamkajšnji
domačin Franc Novak.
Asfaltiranje ceste na Hum so
pospešila dogajanja v Ormožu,
Središču ob Dravi in Ivanjkovcih. Ti
kraji so letos glede urejanja
komunalnih zadev storili izredno
mnogo. (O vseh smo v Tedniku
poročali). Prebivalci Leperšic, Puši-
nec, Frankovec in Huma so zato
sklenili asfaltirati vinsko cesto na
Hum že letos. Angažirali so tudi
tiste Ormožane, Varaždince, Mari-
borčane in druge, ki imajo na Humu
svoje vikende in vinograde ter tako
zbrali potrebna sredstva. Posebej so
še prispevah: občinski komunalni
sklad - 11 milijonov, ormoške
delovne organizacije - 2,1 milijona,
šola Hum - 1 milijon in krajevna
skupnost iz zbranih sredstev v vasi
Hum - 1 milijon starih dinaijev. Za
akcijo so pokazali veliko razume-
vanja tudi domačini, ki sicer živijo
izven domačega kraja. Prebivalci
posameznih vasi so zbrah: Loperšice
2 milijona, Pušenci 1,5 milijona,
Frankovci 700 tisoč in Hum
5,3 milijone starih dinaijev. Poleg
tega so ljudje navozili skoraj ves
framoz zastonj. Akcga je bila več
ot uspešna, saj je nekaj denarja še
ostalo za ureditev bankin in
betoniranje obcestnih jarkov, kar je
predvsem ob strmem delu ceste
izredno pomembno.
Dela je solidno in v dogovoijenih
rokih opravilo komunalno podje^e
Ormož skupaj s cestnim podjetjem
Varaždin.
Po lepem priložnostnem progra-
mu, ki so ga izvedli učenci
tarrikajšnje osnovne šole, je ena
izmed učenk prerezala vrvico in
tako je bila vinska cesta na Hum
odprta. Pribhžno 200 domačinov in
gostov, ki so se zbrali na tej
jrireditvi, se je nato razkropilo po
cleteh in zidanicah, kjer so z novim
ponekod pa še tudi s starim vinom
nazdravljaU novi cesti in zavzetosti
vaščanov za ureditev sovjih krajev.
jr
Asfalt na Humu bo ta kraj napravil še privlačnejši.
Foto: J. Rakuša
POTREBEN BO UVOZ
SVETLOBNIH TELES
Kljub temu, da sta domača
proizvajalca Tesla iz Pančeva in
ugrebška TEŽ skoraj za 30
odstotkov povečala proizvodnjo
svetlobnih teles, je njihovo pomanj-
Ifanje na našem tržišču vedno bolj
opazno.
Povpraševanje po žarnicah je
pspešila predvsem njihova slaba
^^liteta, vsaj je splošno znano, da
del žarnic še po kratki uporabi
iidpove.
V naslednjem letu bi iz vzhodno
'^opskih držav uvozili okoli dva
''ilijona in pol svetlobnih teles v
»bliici svečne in navadne žarnice.
woz bi zajel CSSR, SZ, Po^sko in
^'adžarsko. Vprašanje pa je ali bodo
>tem uvozom zadovoljni potrošniki,
« že dalj časa negodujejo nad zelo
"omljivo kvaliteto in vzdržljivos^o
'omačih svetlobnih teles in so se
'^šili z občsnimi uvozi visokokvali-
'stnih zapadnonemških žarnic Tung-
in TeUefunken, katere bi tudi v
Noče veljalo uvažati in se ne
^orientirati na tržišče, ki nam ni
?fno in je prav tako še v razvoju,
'»or naše.
^a sestanku koordinacijskega
^Dora za uvoz „vzhodnih" žarnic,
^ nekdo celo pripomnil: „V
Uveljavi z njimi bodo tudi naše
"alitetne."
SLIKARSKO-PLESKARSKO
IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE
»PLESKAR«, PTUJ,
HEROJA LACKA 5
prodaja
manjšo barako za vskladiščenje
materiala
o dnevu licitacije bodo zainteresirani kupci naknadno
obveščeni, licitacija pa bo na licu mesta v Sisku.
V primeru, da ne bo interesentov družbenega sek-
torja, se bo skladiščno barako prodalo zasebniku.
Vse informacije lahko zahtevate na telefon 77-269.
KAKO S POSEBNO ŠOLO V ORMOŽU?
Odkar družbenopolitične skup-
nosti ne morejo najemati kreditov
za negospodarske investicije, je
problem delovanja posebne osnovne
šole v Ormožu postal še bolj očiten.
Že pred letom, ko so v Ormožu
sprejemali srednjeročni program
razvoja varstva predšolskih otrok in
razvoja osnovnih šol, so posebni šoli
zagotovili posebno mesto. Znano je,
da je bilo v ormoški občini po vojni
mnogo truda posvečenega prav
vzgoji in izobraževanju. Zgradili so
štiri nove šole, drugih šest pa je bilo
adaptiranih. V to je bilo vloženih
mnogo sredstev šol, kreditov in
drugih sredstev, tako da so
zagotovili vsem otrokom in Učite-
ljem sodoben šolski prostor. Zadnjih
nekaj let pa posvečajo veliko
pozornost modernizaciji pouka in v
tem skoraj v celoti uspeli. Tudi učni
uspehi so postali boljši in verjetno ni
več daleč čas, ko bo realna učna
obveznost ob upoštevanju dela
posebne šole dosegla skoraj 100
odstotkov.
Sedaj so prizadevanja za napredek
šolstva v občini Ormož uprta v
razglabljanja o gradnji posebne šole.
Ob skrbi za zdravega otroka se tako
že nekaj let poraja tudi skrb za
kakorkoli prizadeto mladino. Za-
čelo se je dejansko že pred štirimi
leti. Ob ustanovitvi posebne šole je
bilo vsem jasno, da bodo končno
pomagali tistim otrokom, ki so
pomoči najbolj potrebni. Tudi
otroci, ki so včasih končali šolo v
drugem, treljem ali v najboljšem
primeru v četrtem razredu, so
deležni sedaj takega učno-vzgojnega
procesa, da bodo končali osnovno
šolo s posebnim programom in
vstopili v življenje kot enakopravni
občani naše skupnosti. Ker je
program te šole poseben, zato to
šolo imenujemo posebna šola. To pa
nikakor ni manjvredna šola, je le
šola, ki naj otrokom pomaga, da
bodo brez strahu glede na
sposobnosti stopili v življenje. Vsa
ta spoznanja in še nekatera druga
jasno govorijo o nujnosti posebne
šole, kot sestavnega dela učnovzgoj-
nega procesa.
Ob teh razmišljanjih pa je že ves
čas prisotno nekaj nereSjivih - vsaj
sedanji vtis je takšen - problemov.
Zaradi pomanjkanja učiteljev in
predvsem zaradi pomanjkanja pro-
storov ni mogoče vključiti vseh
otrok, ki bi bili potrebni šolanja v
posebni šoli. V letošnjem šolskem
letu so že štiije razredi (vsak z
dvema oddelkbma), ki jih obiskuje
82 učencev. Vsi učenci, ki v redni
osnovni šoh niso mogli napredovati
tu lepo napredujejo in bodo tako
lahko končali osnovno šolo. Toda
za letošnje šolsko leto so še nekako
uredili prostore v zgradbi osnovne
šole na Hardeku ter v prostorih
bivšega otroškega vrtca v Ormožu.
Širitev šolskega prostora ob sedanjih
zmogljivostih ni mogoča, zato se
postavlja vprašanje, kaj bo prihodnje
leto. Nobenega dvoma ni, da bo
prva investicija v osnovnošolski
prostor vložena prav za gradnjo
posebne osnovne šole. Temeljna
izobraževalna skupnost je že
naročila projekte in poskušala
urediti vse potrebno za pričetek
gradnje, toda kje vzeti denar?
Najele kredita ni možno, zato so že
ob razpravah o srednjeročnem
razvoju šolstva razmišljali o poseb-
nem občinskem referendumu, ki bi
naj veljal za dobo pet let. Zbrani
denar bi porabili za urejanje
občinskih cest, na prvo mesto pa bi
postavili gradnjo posebne osnovne
šole. Referendum, v katerem je bila
nakazana rešitev problema graditve
posebne šole, bo zaradi nekaterih
uspelih letošnjih akcij urejanja cest
šele prihodnjo jesen, zato ostaja
nadaljno delovanje posebne šole v
Ormožu še naprej odprto vprašanje,
kije za sedaj še brez (Ugovora.
ŠE PRED UREDITVIJO
UNIČENO
Na Ormoški cesti v Ptuju so pred
dnevi pričeli urejati novo cestno
razsvetljavo, zaradi katere so morali
prekopati tudi pločnik za pešce. Po
končanih delih so pločnik ponovno
uredili in ga zaščitili s tr^om, ki
prepoveduje hojo po njem, dokler se
betonska masa ne bi utrdila.
Občani zapore niso upoštevali
temveč so zelo »prizadevno" gazili
po mehkem betonu, v katerem so
pustili globoke odtise svojih obuval
in s tem popolnoma uničili pločnik.
Pločnik je sedaj poškodovan,
verjetno pa se bodo sedaj v zimskem
času in ob poledici poškodovali tudi
številni občani, ki se bodo spotikali
ob luknjah in neravni površini, kije
nastala zaradi hoje po še neutrjenem
pločniku.
6 stran
TEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
SREČANJE 80-LETNIKOV
Pod pokroviteljstvom kolektiva
Gradbenega podjetja „Granit" iz
Slov. Bistrice je podružnica Društva
upokojencev Slov. Bistrica pred
kratkim organizirala sprejem za
svoje člane, starejše od 80 let. To
srečanje je postalo že tradicionalno
in ga pripravljajo vsaki dve leti.
Trenutno ima bistriška podružnica
Društva upokojencev 55 takšnih
članov, katerim so učenci osnovne
šole „Pohorski odred" iz Slov.
Bistrice pod vodstvom učitelja
Štefana Romiha pripravili bogat
kulturni program pesmi in recitacij.
Predstavniki pokrovitelja »Grani-
ta", Skupščine občine Slov. Bistri-
ca, občinske organizacije ZB NOV
in osnovne šole Slov. Bistrica so
spregovorih o zaslugah v njihovem
delu za naš družbeni razvoj.
Najstarejše udeležence so nato
pogostili in jim izročili skromna
darila. Med njimi sta bila tudi Marija
Cene in Ivan Kapun, ki sta letos
dopolnila 93 let.	VH
OB KONCU 700-LETNICE
Leto gre h koncu in 700-letnica
Ormoža se izteka. Odbor za
pripravo proslav je imel minuli
petek svojo zaključno sejo. Proslave
in prireditve so končane, zato so
člani odbora sklenili posredovati
občinski skupščini posebno poroči-
lo o prireditvah s prošnjo, da jih
skupščina razieši dolžnosti.
Ob 7 00-let nem jubileju Ormoža je
bilo v času od 19. maja do
23. septembra blizu 40 različnih
prireditev - kulturnih, družbeno-
političnih in gospodarskih, ki so
zajele več tisoč sodelavccv in še več
obiskovalcev. Značilno za vse prire-
ditve je, da so bile izredno dobre in
kvalitetne. Razgibale so občane
občine Ormož na vseh področjih
človekovega ustvarjanja in tako
dosegle tudi svoj namen. Ob tem
vela posebej omeniti pridobitve
trajne vrednosti, kot je celotna
preureditev mesta Ormož, spomenik
revoluciji, spomenik Stanku Vrazu,
nova avtobusna postaja in na
kulturnem področju: Ormoški zbor-
nik, prvo zbrano gradivo o mestu
Ormožu in občini ter stalna razstava
v ormoškem gradu „Ormož skozi
stoletja".
Končno oceno o tem bo dala, kot
smo že dejali, seja obeh zborov
skupščine občine Ormož 27. no-
vembra letos.
jr
Ura zgodovine v prostorih stalne razstave „Ormož skozi stoletja".
Foto: J. Rakuša
Komisija za medsebojne odnose
Tovarne »Jože Kerenčič« Ormož,
Ptujska cesta 8
razglaša
prosto delovno mesto
administratorke
Pogoj: nižja strokovna izobrazba-administrativne
smeri (dvoletna administrativna šola)
Razpis velja do 1. decembra 1973
Prijave sprejema splošni in kadrovski sektor podjetja.
OROŽNIŠKE PRIPRAVE O PARTIZANIH
V LETU 1943
1. NADALJEVANJE
Iz Ljutomera so javili orožniki, da
se je pojavilo v noči na 3. september
1943 okrog polnoči pet do šest
partizanov v vili bivšega stotnika
Dula. Vila leži 1 km jugozahodno
od Ljutomera na osamljenem kraju
in je last staršev generala v.p. -
Eislerja. Partizani so poškodovali v
bližini najprej transformator, nakar
so trkali na hišna vrata. Dva izmed
njih sta bila oblečena v nemško
vojaško uniformo in oborožena s
puškama. Preiskala sta hišo, zapleni-
la puško in srebrno cigaretno dozo.
Druga prijava iz Ljutomera je
naznanila, da je verman Kojč slišal
7. septembra v gozdu pri Železnih
dverih dva strela s pištolo, ponoči
pa so strel iz pištole slišali tudi
orožniki blizu svoje postaje.
Orožnik Viher iz okrajne orožni-
ške' postaje v Ptuju je poslal prijavo,
ki je prispela 13. septembra iz
Vintarovec po telefonu, da je kmet
iz Vintarovec srečal blizu Dornave
20 partizanov, ki so ga ustavili Pri
tem je opazil, da imajo puške in
mitraljez.
Prijava iz Podlehnika je orožniške-
mu poveljstvu na okrajni orožniški
postaji v Ptuju v Prešernovi ulici
naznanila, da sta se pri' lovskem
pazniku Karlu Vašlu oglasila
15. septembra okrog treh ponoči'
dva moška, eden v civilu, drugi v
vermanski uniformi Oba sta bila
oborožena s puško. Vprašala sta po
lovskih puškah. Zaplenila sta dve
flobert puški, dve lovski in tulec z
naboji Vašlu sta zagrozila, da se ne
sme ganiti iz hiše petnajst ur, nato
lahko Nemcem prijavi, kar se je
zgodilo.
Tudi v Šentilju je prijavil Franc
Podbreznik, da so se pri njem mudili
15. septembra okrog ene ponoči
trije partizani v orožniških unifor-
mah, ki so odnesli 350 RM, usnje za
čevlje in« še nekaj malenkosti Stari
so bili nad dvajset do trideset let.
Govorili so dobro nemško.
Iz Ptuja pa je prispela v Maribor
na orožniško komando vest o štirih
moških, od katerih sta imela dva
kolo, ki so 15. septembra 1943 pri
posestniku Cučku v Bišu odnesh
dve lovski puški
Istep dne so ob pol enih ponoči
stopili štirje partizani v hišo
posestnika Vincenca Lušnika v Bišu
(štev. 8). Zahtevali so dve
jugoslovanski puški, češ da sta skiiti
na podstrešju. Toda pušk niso našli,
pač pa so zaplenili lovsko puško 2
okrog 40 nalxijl Vsi štirje so imeli
puške ■ in so bili oblečeni v
vermanske obleke.
Iz Lenarta so po telefonu
sporočili v Ptuj, da se je
16. septembra okrog , druge ure
ponoči pojavilo blizu Veličas
dvajset partizanov, ki so šli v smeri
Barbare.
Blizu Voličine v vasi Šikarce sta se
pojavila dva partizana 16. septembri'
okrog desete ure. Na poti su
ustavila Elizabeto Laufa, ki je bila
namenjena k „ortsgrupenfirerju" v
Veličane (Nemci so kraj preimeno
vah v Strahlek). Pokazati jima je
morala vabilo, ki pa sta ga odvzela
in zahtevala, naj se nemudoma
vrne domov.
Druge orožniške prijave meseca
septembra 1943 nas seznanjajo še s
temi dogodki:
Pri Cerkvenjaku v Slovenskih
goricah, kjer je bil orožniški
poveljnik Sutter (o njem smo čitali
v knjižici Slovenskogoriška četa), so
v vasi Smolinci opazili 16. septein-
bra sum^ivega moškega. Sutter gaje
hotel prijeti a mož je bežal. Sutter
je za njim dvakrat ustrelil, vendaije
neznanec utekel Našh pa so ga
drugega dne mrtvega s strelom v
prsih.
V poročilu avgusta smo zvedet
kako so neznani moški oprezali
okrog hiše vermanskega poveljnika^'
Žerovincih v občini Mihalovd*
Slovenskih goricah. Poročilo orožna
ške postaje v Mihalovcih pa
septembra naznanilo, da je skupin'
partizanov ustrelila 15. septembri
po osmi uri zvečer vermanskeea
poveljnika Antona Laha, r. 1900.
njegovo ženo pa obstrelila.
Pri Smolincih v Slovenski
goricah seje pojavilo 16. septembr|
okrog pol enajste ponoči dvaj^
partizanov, nad katere je ^ od^*^
patrulja orožnikov, a jih ni našla.
(Dalje prmo^dnj«
Povoščeno platno bo ostalo vedjj
lepo, če ga čistite* mrzlim mleK"'
Ce je metla ukrivljena, jo pridr^'|5
nekaj časa nad paro, nato r
uravnajte in obesite, da se posuSi-
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
STRAN 7
KONCERT PEVSKEGA ZBORA
DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ V NARODNEM DOMU
V okviru proslave Dneva repu-
blike priredi moški pevski zbor
društva upokojencev Ptuj v soboto,
24. novembra 1973 s pričetkom ob
18. uri celovečerni koncert narod-
nih in umetnih pesmi v Narodnem
domu v Ptuju.
Pevski zbor DU deluje že od leta
1967 in sicer najprej kot mešani
zbor, od leta 1969 pa kot moški
zbor, ki je nastopal že večkrat pri
raznih proslavah in prireditvah v
okviru DU za člane in tudi pri
podje^ih. Poje tudi pri pogrebih
umrlih članov DU in drugih, če ga
zaprosijo.
To pot si je zbor pod vodstvom
prizadevnega pevovodje Rudolfa
Kreutza naložil zelo zahteven in
težek program štirinajstih narodnih
in umetnih pesmi ter je dobro
pripravljen. Sodeluje še ansambel
„Lajoš' iz Ptuja s šestimi prijetnimi
instrumentalnimi melodijami. Ome-
nimo naj, da je med nastopajočimi
tudi znan družbeno pohtični
delavec, 86-letni Franc Gabriel, ki še
kar dobro poje drugi tenor in skoraj
80-letni Franc Lugarič, kije še pravi
mojster na svoji harmoniki.
Vabimo vse občane in upoko-
jence, ki imajo smisel in radi
poslušajo lepo pesem in glasbo, da
nas obiščejo na našem nastopu.
Pridite in zadovoljni boste!
Odbor
DAN OSTARELIH OBČANOV
V ORMOŠKI OBČINI
Komisije za varstvo ostarelih pri
krajevnih skupnostih na območju
občine Ormož so v dneh okrog 20.
novembra - dneva ostarelih obča-
nov - pripravile za te posebne
sprejeme in kulturne programe.
Večina slovesnosti z manjšimi
obdaritvami je bila v torek, prav na
praznični dan. Take oblike pozorno-
sti do starejših so izbrale krajevne
skupnosti Ivanjkovci, Kog, Miklavž,
Tomaž,_ Podgorci, Ormož in Velika
Nedelja*. V krajevni skupnosti Sredi-
šCe ob Dravi pa so letos na tem
področju ubrali nove strune. Najbolj
potrebnim starčkom in starkam so
pripravili darila v vrednosti od 8 do
12 starih tisočakov ter jih obiskali
na domu. Darila so jim s pozdravom
in lepo besedo izročili učenci
središke osnovne šole. Obiske so
opravili že prejšnji teden v petek.
Sprejem za ostarele občane krajevne
skupnosti Velika Nedelja bo v
soboto.
Oblike tako imenovane sosedske
pomoči so se v ormoški občini
pričele intenzivneje širiti že leta
1970. Pri občinskem odboru Rdeče-
ga križa je bil formiran koordinacij-
2691 UČENCEV V
ORMOŠKI OBCINI
Navadno se število učencev ustavi
šele dva meseca po vpisu. Takrat se
končajo morebitna premeščanja in
podobno, tako da šele v novembru
lahko govorimo o dejanskem številu.
V osnovne šole na območju
občine Ormož je v letošnjem
šolskem letu vpisanih 2691 učencev
in učenk, ki so razporejeni v 109
oddelkov, poučuje pa jih 99
učiteljic in učiteljev. To so podatki
za vso občino in vse šole, tudi
posebno šolo. Po posameznih šolah
pa je stanje naslednje:
Miklavž - 367 učencev, 14
oddelkov in 9 učiteljev; Ormož -
561 učencev, 21 oddelkov in 25
učiteljev; Središče - 332 otrok, 14
oddelkov in 15 učiteljev; Velika
Nedelja - 422 otrok, 17 oddelkov
in 14 učiteljev; Tomaž - 367
učencev, 16 oddelkov in 11
učiteljev; Hum - 94 učencev, 5
oddelkov in 2 učitelja; Ivanjkovci -
117 učencev, 5 oddelkov in 4
učitelji; Kog - 87 otrok, 5
oddelkov in 4 učitelji; Podgorci -
164 učencev, 7 oddelkov in 5
učiteljev; Runeč - 98 učencev, 5
oddelkov in 3 učitelji. Posebna šola
Ormož ima 82 otrok, 8 oddelkov in
7 učiteljev.
jr
ski odbor za varstvo ostarelih. Delo
je zajelo krajevne skupnosti, social-
no službo, potronažno službo in
osnovne organizacije Rdečega križa.
Takrat je bil opravljen tudi popis
ostarelih in osamelih oseb. Pred
tremi leti so jih na območju občine
Ormož našteli 270, sedaj pa se je to
število že povzpelo na 232.
Za boljše delo pri sosedski
pomoči so bili po krajevnih
skupnostih in tudi na ravni občine
organizirani seminarji, ki so dali
^udem-delavcem v nudenju sosed-
je pomoči, navodila in nekaj
podatkov o starostniku ter njegovih
problemih. Tako je delo steklo,
seveda ne brez pomanjkljivosti
Toda prvi korak je bil storjen zato
lahko pričakujemo še drugega.
O dnevu ostarelih bomo še
poročali
jr
Nujno... pomagajte...!
(4.nadaljevanje)
Že v pretekli številki smo opisali,
kakšne probleme in težave povzro-
čajo reševalni službi osebe, ki zaradi
vinjenosti postanejo žrtve nesreče,
še huje pa je s prevozčm
neposrednih pijancev; to je oseb, ki
»potrebujejo pomoč zaradi vinje-
nosti.
Opite osebe se največkrat valjajo
po tleh, so zamazane, mokre,
polulane, smrkave in pobruhane in
najlaga rešitev pred takšno osebo je
za mnoge občane kratko malo
poklicati rešUce, kajti po njihovem
mnenju je zdravstvena služba
DOLŽNA posredovati v takšnih
primerih.
Vinjenih oseb ne zmanjka nikoli.
Največkrat za pomoč reševalcev
kličejo sami gostinci, ko jim kateri
izmed gostov obleži pod mizo ali ob
šanku. Čudno je, da se gostinci do
tega trenutka le malokdaj spomngo
predpisov, ki prepoveduje točenje
alkohola vinjenim osebam in jim s
tem omogočiti, da se opijejo do
nezavesti, zastrupitve ali celo do
smrti. Dejstva dokazujejo, da večina
gostincev pri vinjenih osebah ravna
ravno obratno, kajti poskušajo
izkoristiti vinjeno osebo do maksi-
muma in izvleči iz nje čimveč
denaija, ki ga vinjeni dobesedno
„razsipujejo" brez vsakršnih zadrž-
kov in premišljanja.
Vendar zaradi OPITIH oseb
reševalcev ne kličejo samo gostinci,
svojci ali mimoidoči občani, temveč
tudi drugi. Pri vseh lahko govorimo
o istem vzroku: to je nepoznavanje
stopnje vinjenosti in ko se
zamenjuje opitost s stanjem zastrup-
ljenosti
Bolnišnice opitih oseb ne spre-
jemajo, kajti že tako jim primanj-
kuje sredstev, osebja in prostorov za
resnične bolnike, ne pa še da bi
služile za prenočišče vinjenim
osebam. Kdo bo povrnil stroške:
socialno ni dolžno plačevati staJeža,
oskrbe in bolnišnice opiti osebi, ker
je že kot takšna breme naše družbe
in ne še, da bo zaradi svojega stanja
„odžirala" sredstva in prostor,
namenjen bohiikom. Do bolniškega
staleža in pomoči je opravičena le
tista oseba, ki se je z alkoholom
zastrupila in potrebuje zdravniŠco
pomoč. Skoraj vsi reševalci so
mnenja, da je le malo ljudi, ki so
vešči v prvi pomoči ali so jo
sposobni nuditi in ki bi znali
ločevati poškodbena stanja, v
katerih se oseba nahaja. Med njimi
so uslužbenci milice. „Menimo, da
bi uslužbenci milice, predvsem
prometne, morali obiskovati še
posebne dodatne • tečaje prve
pomoči, kajti ti so največkrat prej
na kraju nesreče. Največkrat nas
kličejo prav ti, opažamo pa tudi, da
se v tegih primerih ne znajdejo. Isto
velja pri vinjenih osebah. Kličejo
nas, da je oseba zastrupljena, na licu
mesta pa ugotovimo le opitost.
Takšno osebo je dolžna obravnavati
milica in ne mi; res pa je, da tudi
organi milice ne vedo, kam s takšno
osebo. Na samem kraju je ne morejo
pustiti, v zapor ne sodi, ker ni
nikogar ogroža, prostorov, kjer bi
lahko ostala do streznitve pa milica
tudi nima. Pride celo lahko tudi do
komolikacij; kajti če opito osebo
dajo v zapor samo zaradi opitosti,se
ta lahko prehladi, oboh ali celo
naredi kakšno neumnost-in težave
so tu. Zraven vsega se zaradi zapora
lahko celo pritoži, ker naš z^on
nobenemu ne prepoveduje piti, niti
ni opitost kaznivo dejanje, v kolikor
vimena oseba ne dela težav."
Se mnogo so povedali reševalci:
„Pred dnevi so me klicali, da vinjena
oseba namerava storiti samomor in
da bo skočila pod vlak. Ko sem
pripeljal na naveden naslov, sem
opazil, da opiti ne misli več na
samomor, temveč da je s sekiro
korajžno podil okoli hiše svojo
družino in soseda, seveda je tudi
meni povedal, da lahko pridem do
njega le prek njegovega trupla. To je
zadeva za milico in sodišče, vendar
je v naši zakonodaji mnogo
nejasnosti, kajti oseba mora najprej
storiti kaznivo dejanje in komaj
nato lahko naši organi varnosti
posredujejo, torej obratno od tega,
kar mi pravimo: BOLJE PREPRE-
ČITI, KAKOR ZDRAVITI.
Drugi voznik reševalnega vozila je
pripomnil: ,,Vozil sem ponesreče-
nega voznika proti bolnišnici. Med*
vožnjo me nenadoma vpraša: „Stari,
kam me pelješ"?
„Boš že videl", sem mu odvrnil.
„Stoj, takoj ustavi. Si slišal?
Takoj ustavi!" je nekajkrat ponovil.
Bil sem sam v vozilu. Ko sem se
obrnil nazaj, sem videl, da ima v moj
tilnik naperjeno pištolo. Ustavil
sem. Izstopil je in se oddaljil. Za
menoj je s kraja nesreče peljal
uslužbenec milice. Ustavil je in me
vprašal, zakaj stojim. Povedal sem
mu. Stopil je za ubežnikoift. Nisva
ga našla, ker je obležal ob cestnem
jarku. Imel je pretres možganov.
Se nadaljuje
8 STRAN
TEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
BOLJE OPOZORILO,
KOT KAZEN
Iz Nemčge, oziroma od ham-
burške policije je prišlo zanimivo
poročilo, ki je rezultat trimesečne
ankete in preučevanja.
Na nepravilno p^irana vozila, v
mestu niso pritrjevali obvestil o
prekršku, temveč vljudno opozorilo,
da je vozilo nepravilno parkirano in
naj ga voznik pusti na mestu, kjer je
parkiranje dovoljeno. Tri mesece so
spremljali vozila, katerim so pritrdili
takšna obvestila in rezultat je bil, da
so jih vozniki skoraj 100 odstotno
upoštevali in da se je neverjetno
zmanjšalo število prekrškov pri
parkiranju.
Za poskus so se hamburški
policaji odločili po angleškem vzoru
tako imenovanih Bobbyjev, katerih
službeni nioto se glasi: „Policist je
kot državni organ za varnost dolžan
občane naprej vzgajati, jih učiti in
pomagati ter komaj nato kazno-
vati."
Angleški Bobby je najbolj spošto-
van policaj na svetu. Ne nosi oroga,
ima obvezno srednjo šolo, največ-
krat splošne smeri in razen nasvetov
in opozoril največkrat kaj drug^a
sploh ne daje. Ce potrebuje pomoč,
se posluži piščalke, katere glas
dobro poznajo tako njegovi sousluž-
benci kakor občani. „Bog ne daj",
pravijo Angleži, „da bi našemu
neoboroženemu Bobbyju kdo kaj
storil, predvsem s silo."
Na dnevnem redu so obračuni
med angleško kriminalno policijo in
agenti na eni strani ter kršilci
zakona na drugi strani, toda v
dvajsetih letih seje le lani primerilo,
da so kršilci zakona' napadli
Bobbyja, ko je opravljal svc)jo
dolžnost. Iskala jih je cela Anglija.
Anglija je na svojega Bobbyja
ponosna, je simbol pravice, razuma
in pomoči in zato ni čudno, da se v
zadnjem času mnoge policge
pričenjajo zgledovati po njih in
iščejo v tem izhod za največkrat kar
tradicionalno nepriljubljenost pri
njihovem obveznem in potrebnem
delu, do katere je prišlo tokom časa,
ali zaradi napačnega pristopa k delu
ali pa podpovrečne izobrazbe.
Angleži pravijo: »Policija največkrat
dela s človekom, to delo pa lahko
opravlja le „človek pravega značaja
ia razuma", ki je delno tudi vešč
psihologije dojemanja, kajti niti dva
človeka nista enaka in jih tudi pri
istem kaznivem dejanju ni vodil isti
motiv in vzrok."
USPELA AKCIJA
MLADIH IZ KUNGOTE
Prejšnji teden je bil dokončno
asfaltiran del ceste Kkiričevo-Mi-
klavž, odsek Kungota-Prepolje, do
koder sega občinska meja. Vaščani
so dali svoj delež s podpisi pogodb, s
katerimi so se obvezali, da bodo
tudi oni primaknili za gradnjo te
ceste.
Seveda so tudi mladi pokazali, da
želijo pom^ati, tako kot so to
pokazali pri gradnji vaške dvorane,
pri izkopu jarkov za razsvetljavo in
telefon, pri urejevanju otroškega
igrišča, ipd. Tokrat so začeli akcijo
urejanja bankin ob novoasfaltirani
cesti. Ta je v celoti uspela.
Kungoška mladini ima sedaj novo
vodstvo, generacga se je povsem
spremenila, ostala pa je tradicga;
tisto, kar želijo mnogi in mnogi
mladinski aktivi pa ne uspejo, tisto
čemur pravimo aktivnost je ostalo v
srcih mladih Kungočanov zakore-
ninjeno. Ohraniti želijo tradicijo
svojih starejših kolegov, ki so sloveli,
tako kot sedaj	oni, kot
najbolj aktivni mladinski aktiv v
občini. Za svojo aktivnost so dobili
lani od Krajevne skupnosti Kidri-
čevo posebno diplomo v zahvalo za
pomoč pri urejanju vasi in vaških
ol^ektov, letos pa je obljubil tajnik
KS Kidričevo, da bodo dobili za to
akcijo razne športne rekvizite ter
materialno podporo.
125 PZ
V skupnem proizvodnem pro-
gramu zavoda Crvena zastava in
poljsko motorno industrijo je prišlo
na vozilu 125 PZ, ki ga izdelujejo po
fiatovi licenci, do 106 pomembnih
sprememb, kot 50: zamenjava
zavornega sistema z diski, menjalnik
ne bo več za volanom, temveč na
tleh, čelna maska bo drugačna,
povečana bo stabilnost itd.
Po izjavah generalnega direktorja
zavoda Crvena zastava, Prvoslava
Rakoviča, bo cena »novega" vozila
ostala nespremenjena, to je 52.850
din in še naprej bo omogočen
dveletni kredit v višini 30.000 din.
Pred mesecem in pol pa se je že na
našem tržišču pojavilo prav tako
modificirano Vozilo Zastava 1300, o
katerem smo že pisali.
Čeprav je bila nedelja, so mladi Kungočani pridno „lopatali" ter drug
drugemu vlivali poguma; veselja ni manjkalo.
Foto: M. OZMEC
KUHINJSKI NASVETI
RIŽ Z MASLOM
250 gramov riža, sol in po želji
50 g masla.
Zavremo približno 2 litra slane
vode, vanjo stresemo v mrzli vodi
opran riž, ga pokrijemo in spet
zavremo ter pri srednji vročini
skuhamo v 12 do 15 minutah. Nato
ga stresemo na cedilo, polijemo z
mlačno ali mrzlo vodo in pustimo
od cediti. V ponvi raztopimo surovo
maslo, stresemo vanj riž, ga na hitro
pretresemo, damo v skledo in
ponudimo.
pjfIK — ČETRTEK, 22. novembra 1973
STRAN 9
jF. ANTON KLASINC:
MOŽ SKOZI STOLETJA
j^aljevanje)
niga polovica šestnajstega stolet-
i v zgodovini našega naroda
pvečena z množičnim revolu-
jrnim gibanjem slovenskih
jlcih podložnikov.
oj vrhunec je doseglo to gibanje
velikem hrvaško-slovenskem
čkem uporu leta 1573.
ormoškem okraju po doslej
ijh zgodvinskih virih ni bilo v
času večjih nemirov in
tpov kmečkih podložnikov
■ domačim fevdalcem,
jnoški meščani pa se v tem času
ivdnimi pritožbami in pravdami
jno borijo za svojo avtonomijo
i samovolji graščakov iz rodu
iely - ZekeL
JilŠKA RODBINA
;K£LY
lietnik tega rodu na Štajerskem
i Jakob Sžekely, ogrski ^totnik
ivetovalec kralja Matije. Leta
)je postal lastnik Ormoža. Umrl
(ta 1504 in je bil pokopan v
lOŽu v cerkvi frančiškansk^a
ostana, ki ga je bil leta 149^5
Dovil.
odbina Sekelijev (Zekelov) je v
polovici 16. stole^a kot lastnica
la in gospoščine Ormož širila
0	zemljiško posest in postajala
10 vplivnejša med štajerskim
istvom.
izen Ormoža in Borla je imela še
go vasi in kmetij na ^odnjem
(kem polju prav do Ptuja.
Dem je bila lastnica več gradov v
on^i in na Sedmogra3cem.
ika Zeckel je bil Jakobov mlajši
n naslednik. Širil je posest svoje
line in bil kot izkušen
kovodja dragocena opora cesarju
linandu v boju proti Turkom.
1	je tako premožen, da je iz
imih zadreg reševal svetne in
vene velikaše in celo cesaija
tga.
!ta 1570 je podelil mestu svojo
nito hišo, da bi jo uporabljali
mestno hišo ah rotovž.
I siromašne in ostarele meščane
A ustanovil ubožni špital (dom
starele ljudi).
ihael Zeckel, ki je podedoval
»ž in se bogato oženil, je bil
o naspro^e svojega očeta:
liren in zapravljiv, do podlož-
IV nestrpen in trdosrčen, pravi
ler krutega in nasilnega gra-
la,
tialu se je začel zadolževati in
'odajati ter zastav^ati zemljiško
ist. Ko je okoli leta 1603 umrl,
lila gospoščina Ormož skoraj v
Ji zasežena in v rokah upnikov,
ihael in njegova žena - vdova
iila zapletena v številne spore in
i^e z mestom Ormožem, ki je
v teh pravdah skoraj vedno
^0 IN MEŠČANI
•OVEM VEKU
STO:
gospodar Ormoža Jakob
"je priznal samoupravo mesta.
Skušal je dvigniti obrt ter t^ovino,
da bi tako zacelil rane, ki so jih
mestu in okraju povzročili turški
napadi in pustošenja najemniških
čet. Tudi trgu Središče je zmanjšal
obvezne dajatve.
Cesar Maksimilijan je na njegovo
prošnjo že leta 1497 podelil
Ormožu dva pomembna letna sejma.
Vsem obiskovalcem je z^otovil
posebno pravno varstvo življenja in
premoženja.
Ormož je kot samostojno in
samoupravno mesto skrbno varovalo
svoje pravice proti grajskim gospo-
dom iz rodu Zekel in Pethe. O tem
pričajo poravnave v sodnih procesih
v letih 1577 in 1603 ter iz let 1636
in 1646.
Največ pritožb je bilo zaradi
vmešavanja graščakov v volitev
mestnega sodnika, zaradi kršenja
osebne svobode meščanov in zaradi
nedotakljivosti mestnega obmirja
(ozemlja).
Iz takih in shčnih morov so se
navadno razvili dolgoletni pravni
procesi na vigih instancah v Gradcu.
Zato so ormoški mestni očetje
200 let skrbno pazili, da je imelo
mesto v Gradcu vedno sposobne
pravne zastopnike, ki so jih
primemo nagrajevali tudi s slovito
ljutomersko-ormoško vinsko kaplji-
co.
Zanimivo je dejstvo, da je mesto
Ormož skozi stoletja skoraj vedno
zmagovalo v dolgotrajnih pravdah
proti graščakom, kar je bila brez
dvoma zasluga njegovih odvetnikov.
PREBIVALSTVO
Mestno prebivalstvo se >e delilo na
maloštevilne zastopnike plemstva in
duhovščine, na meščanstvo in na
mestni proletariat. Meščani so se
bavili z obrtjo in s trgovino,
dopolnilno tudi s kmetijstvom. V
Ormožu je imel vsak meščan vsaj po
eno do dve kravi in nekaj svinj,
nekateri celo konje, mnogi so imeli
v bližnji ali daljni okolici vinograde
in od njih so dajali dajatve
zemljiškemu gospodu.
Mestni proletariat so sestavljali
dninarji, gostači, tovorniki, hlapci in
dekle. Vsi so bili osebno svobodni,
ako so vsaj leto dni nemoteno
preživeli v mestu. Gospodarsko so
bili seveda odvisni od svojih
gospodarjev.
Prvi obširnejši popis ormoških
meščanov je ohranjen iz leta 1542.
Ormož je bU tedaj skromno
mestece, saj je imel komaj 30
meščanskih hiš. K mestu je spadala
tudi mitnica, kjer so predstavniki
gradu pobirali mitnino (davek) od
svega, kar so v mesto pripeljali,
pritovorili ali prinesli.
Nadaljevanje prihodnjič
So jugoslovanski potni listi
res pomanjkljivi?
Pretekli teden se je v Parizu in
Haagu končalo posvetovanje orga-
nov, ki sodelujejo v mednarodnem
prometu. Posvetovanja so se v
največjem številu udeležili predstav-
niki carine, Interpola in mednarod-
ne zdravstvene službe.
Mnogo debate je bilo posvečeno
tudi jugoslovanskim potnim doku-
mentom, za katere je večina
strokovnjakov menila, da so nepo-
polni, ker ne vsebujejo osnovnih
karakterističnih podatkov imetnika
potnega lista. Zaradi tega so
jugoslovanski potni listi največkrat
predmet zlorabe, potrvorbe, prav-
200.000 TURISTOV VEČ
KAKOR DOMAČINOV
Po podatkih republiškega zavoda
za statistiko je v letošnjem letu v
Cmi gori letovalo 200.000 turistov
več, kakor ima Črna gora svojih
stalnih evidentiranih prebivalcev.
Prijavljenih je bilo 6 milijonov
nočitev domačih gostov in 2
milijona nočitev tujcev. Domačih
gostov je bUo le malo več kakor
preteklega leta, medtem pa je bilo
tujih turistov skoraj za 100.000 več.
Črno goro je v prvih desetih mesecih
obiskalo okoli 720.000 turistov, ki
so ustvatili devizni priliv v višini 30
milijonov dolagev.
Turistična bilanca Črne gore še ni
zaključena, kajti vedno bolj se
razvija tudi tako imenovani »zim-
ski" turizem, med katerim prednja-
čijo tujci iz severne Evrope.
tako pa pri nesrečah ne morejo dati
sodno-medicinskim izvedencem ni-
kakršne oslombe pri identifikaciji
ponesrečene osebe.
Potni list, kot mednarodni do-
kument mora zraven rojstnih
podatkov vsebovati še podatke o
.višini, barvi oči in las, osebnDi
znamenjih, mnogi pa so bih mnenja,
da bi bilo zaželjeno vpisovati tudi
kvalifikacijo osebe, predvsem če gra
za poklic humanitarnega značaja.
Jugoslovanske potne liste po
podatkih Interpola najčešče zlorab-
ljajo ravno zaradi skoposti podatkov
o imetniku in zaradi dejstva, da je z
njim zelo lahko potovati tako v
vzhodne države, ^kor na zapad.
Zaradi teh dejstev so nekateri mejni
organi mnogokrat prisiljeni, da v
naše dokumente vnašajo te podatke,
ki bi jih moral vnesti matični organ,
kije listino izdal.
Mnoge epidemije v zadnjih letih
so strokovnjakom dale misliti, da bi
bilo pametno, če bi v vse potne
dokumenta (ki so dejansko med-
narodne osebne legitimacija) pričeli
vnašati tudi podatke o obveznem
cepljenju in da bi opustili dosedanji
mednarodni zdravstveni karton.
Kako bodo po ugotovitvah medna-
rodne komisije ukrepali v posamez-
nih državah še ni znano, znano pa
je, da so pri nas že večkrat
razpravljali o našem potnem listu in
da so do teh ugotovitev prišli tudi
naši organi
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. novembra '
———————
DR. FRAN BRUMEN:
Diabetes, njegove komplikacije
7. nadaljevanje
IZ VSEGA NAVEDENEGA JE
RAZVIDNO, DA JE SLADKORNA
BOLEZEN TAKE NARAVE, DA
slabi Človekov organizem
IN GA NAPRAVI MANJ ODPOR-
NEGA. To opažamo še posebno pri
tako imenovanih infektivnih bolez-
nih, katerim podlegajo diabetiki
mnogo hitreje in obolevajo težje,
nego ostali ljudje. Vnetja ledvic,
vnetja jeter in jetika posebno
ogrožajo te bolnike.
Ker je diabetes dokaj razširjena
bolezen in ker je povezana z
dednostno komponento, sta zelo
DIABETICARKA IN DIABETI-
Car naj ne bi rodila
OTROK. Ce sta namreč obe spolni
semenski celici dedno obremenjeni,
je očividno večja verjetnost oboleva-
nja in bolezen tudi težje oblike.
Toda, kdo bo postavil dovolj visok
plot, ki bi mogel preprečiti mlado
ljubezen?
NALOGA zdravljenja slad-
korne bolezni je čimbolj normalizi-
rati presnovo in tako preprečiti, ali
pa vsaj zapozniti posledične spre-
membe in komplikacije. ZDRAV-
LJENJE SLONI NA TREH OSNO-
VAH: dieta - zdravljenje z zdravili
(insulin in ostala antidiabetika) - in
ne nazadnje primerna telesna
aktivnost.
DIETA je najvažnejši način
zdravljenja. Na splošno velja, da naj
bo HRANA TESNO KALORICNA,
TO SE PRAVI SKROMNA, NE
OBILNA. Naj bo relativno bogata
na beljakovinah in naj vsebuje manj
ogljikovih vodikov ter maščob. Zelo
važno je tudi, da mora biti
CELOTNA DOVOLJENA KOLlCl-
NA OGLJIKOVODICNE HRANE
PORAZDELJENA NA NAJMANJ 6
DNEVNIH OBROKOV. To pa zato,
da je obremenitev insulinske potre-
be čimbolj enakomerna in nikakor
ne naenkrat prevelika.
Pri podrobnejšem odmerjanju
diete, oziroma količine shrane,
moramo vpoštevati: velikost, težo,
starost, telesno izgradnjo (gracilen,
robusten), spol in seveda način dela,
posebno še telesnega. Celodnevno
potrebno količino hrane izračunava-
mo torej individuahio iz izračunane
idealne telesne teže po formuli (x -
x/10), kjer pomeni x število cm
telesne višine iznad 100 cm. (n. pr.
EMBRIO SE JE
RAZVIJAL 13 LET
V sosednji Italiii so se kirurgi
srečali z dolkaj redkim pojavom, ko
so operirali trinajstletno deklico z
„tumoijem" v trebuhu, kije pričel
hitro rasti. Kirurški poseg je razodel
dcrivnost. Deklica je od svojega
rojstva dalje nosila v trebuhu embrio
svojega brata - dvojčka, ki se je
seveda na nepravem mestu razvijal
dobrih 13 let.
Podobni primer so pred leti
odkrili francoski kirurgi, ki so
morali embrio dvojčka izrezati
dečku iz pljučne votline. Do tega
pojava pride, če se eden izmed
dvojajčnih ali enojajčnih embriov
dvojčkov ali trojčkov razvija hitreje
in preraste in obraste drugega. S tem
ga seveda ne uniči, temveč mu z
odvzemom normalnih pogojev pre-
hrane in rasti zavre razvoj na
minimum.
nekdo je visok 170 cm. Torej 70
manj 70/10=63. Idealna teža bi
tedaj znašala 63 kg.) Na 1 kg idealne
teže je potrebnih najmanj 25,
oziroma največ 50 kalorij, odvisno
seveda od teže telesnega dela.
Sestava hrane naj bo 45 % kalorij
ogljikovih vodikov, 35 % maščob
(po možnosti večji del nezasičenih
maščob: rastlinske maščobe, olja,
predvsem olje iz kaljivega koruznega
zrnja, ali sončnic) in 20 %
beljakovin. Da bi bilo tako
izračunavanje in sestavljanje hrane
lažje, oziroma enostavneje, je
določena kot osnova takoimenova-
na krušna enota, ki pomeni 12 gr.
ogljikovih vodikov, oziroma 25 gr.
črnega kruha. Ta teoretska osnova
naj služi kot pojasnilo tistim, ki bi
želeli imeti zadevo podrobneje
utemeljeno.
VSAK DIABETIK NAJ IMA
USTREZNO TABELO, na podlagi
katere si bo lahko sproti izračunaval
količine posameznih sestavin hrane.
Take tabele delijo povsod, kjer
zdravijo sladkorno bolezen. Diabeti-
kom so popolnoma PREPOVEDA-
NI VSI HITRO RESORPTIVNI
OGLHKOVI VODIKI, tedaj taki
sladkorji, ki po zaužitju hitro in v
večji koncentraciji preidejo v kri To
so vsi sladkorji, sladkarije, sladka
peciva, marmelade, sladki sokovi iz
sadja, med, zrelo sadje, ostale sladke
pijače in pivo (skratka vse jedi in
pijače, ki vsebujejo sladila).
Sledi 8. nadaljevanje.
TROMBOZA
Trombozo imenujemo posebno
obliko strjevanja krvi na stenah žil
in srca. Sesedki večinoma zamašijo
žile, zlasti če so manjše.
Vzroki za nastanek tromboze so v
prvi vrsti okvare stene ožilja, v drugi
spremenjena sestava krvi, v tre^i pa
počasen ali vrtinčasti tok krvi.
Med prve padajo poškodbe žilne
stene, vnetja žil ali njihove
neposredne okolice, arterioskleroza
(poapnenje žil).
V drugi vrsti vzrokov so bolezni s
prevelikim številom krvnih telesc,
spremenjena sestava krvi po opera-
cijah, po porodih, infekcijskih
boleznih, pri nekaterih zastruplje-
njih.
Cim počasnejši je tok krvi, tem
prej lahko pride do strjevanja in
tromboze; zato zbolijo za njo
pogosteje starejši ^udje, srčni
bolniki, nosilci krčnih žil. Posledica
tromboze z zamašitvijo žUe je
odvisna od tega, kako važen je
organ, ki ga žUa oskrbuje s krvjo in
od načina te preskrbe. V nekaterih
organih - možgani, ledvice spad^o
mednje - so arterije „končne". Ce
se te zamašijo, mora tkivo, ki ga
oskrbujejo, odmreti, ker je „konč-
na" arterija edina pot za preskrbo s
krvjo. Drugje so med žilami
odvodnicami zveze, ki omogočajo
da dobi tkivo še vedno dovolj krvi
po stranskih poteh, da preživi
grozečo katastrofo.
Od strdkov, ki jih imenujemo
trombi in ki so prirasli v notranjost
žile, se lahko odtrgajo deli, plavajo s
tokom krvi in zamašijo druge žile: v
pljučih, v srčni mišici (tem pravimo
koronarne žile), možganih, črevegu,
ledvicah, udih; skratka povsod v
telesu. Tako zamašitev imenui ■
embolijo. Njene posledice so
kot pri trombozi z zamašitvijo
Tromboze v krčnih žil^ i
privodnicah v spodnjem trebuhu ®
lahko zaradi embolije pljučnih ■
vzrok nagle smrti. Po nekat.?
podatkih umre vsak deseti zemi'
zaradi tromboze ali embolije
šestdesetem letu starosti pa L''?
četrti. Najbolj se je v zadnjem č f
povečalo število smrtnih prim«?
tromboze koronarnih žil. Pride r
nagle smrti - srčne kapi, ali pj
srčnega infarkat, to je odmrtja del!
srčne mišice. Infarkt kasneje s^
povzroči smrt še pri kaki trew!i
bobiikov.
TROMBOZA V MOŽGANIH j
se pokaže kot možganska kap j
bolj počasno bolezensko sliko. PiU
kapjo se pojavijo svarilni znaki, ki a
vedno pogostejši: glavobol, vitoglji
vica, motnje v govoru, spomini
inteligenci, prehodne ohromitve]
Končno ohromi polovica telesi
včasih izgubi bolnik dar govora, n]
občuti dotika, bolečine, toplote!
ima motnje v vidu, ravnotežji]
sluhu, vohu. Znaki so odvisni oj
tega, katera možganska središča ^
proge, ki vodgo dražljaje, n
prizadete. Počasi izgublja bolni!
zavest. Nezavest je vedno globljj
bolnik je, kot pravimo v komi, if,
ohromijo središča za dihanje a
krvni pritisk, bolnik umre. |
Možganska krvavitev in embol^
možganske arterije dajeta podobni
simptome. Pri krvavitvi je nastanel
kapi bliskovit, tako da lahko ii
poteka bolezni dclepamo za vzrolc
Upanje na ozdravljenje je pi
tombozi manjše kot pri možgansl
krvavitvi.
ŽENSKE POTREBUJEJO
VEČ ŽELEZA
Na kliniki za diagnostiko i
VViesbadenu v Nemčgi so ugotovili
sistematskimi pregledi, da primai?
kuje železo 65 odstotkom žena. Pi
moških tega primanjkiljaja niso
mogli i^ot oviti.	|
V fizioloških procesih v orgj'
nizmu izgubljajo ženske 50 odštet'
kov železa več kakor moški, iesa^
pa se ne da nadoknaditi z železom
ki ga zaužgemo z dnevnimi obrok
hrane.	1
Ženska - predvsem nosečnica ii
dojilja potrebuje drugačno hrano al
pa si mora primanjk^aj žele«
nadomestiti z dodatki v obiil
tablet. Pomanjkanje železa nep«
sredno vpliva tudi na nepravilnost
krvnem obtoku, kar je vzrok u *
dodatne obolenje in okvare j
ženskem organizmu.
PREVZETA DELA
' Gradbeno podjetje gradnjeJ
pred nedavnim podpisalo pogO"^
za gradnjo nove proizvodne dvo^
KK Ptuj, TOZD TEHNOSERVl^^
gradnjo zdravstvene postaje j
Zavrču.	^^
Proizvodna dvorana TOZD
NOSERVIS-a bo postavljena "
površini 1800 kv. metrov in ^
moral investitor zanjo odšteti
400 novih milijonov, dogradili P'^
bodo v prihodnjem letu. . '
Za gradnjo zdravstvene po^^lj
Zavrču pa nam investitor,^" ,
stveni dom Ptuj, ni dal
Povedali so nam le, da bo ^^
zdravstvena postaja dograjena n
v juhju prihodnjega leta.
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
stran 11
rodile SO:
Marija Zadravec, Mali Brebrovnik
2 - Elizabeto, Dragica Majcen,
Kidričevo 39 - Matejo; Marija
Zamuda, Gorišnica 61 - dečka;
;^gela Bezjak, Bukovci 41 - dečka;
j^jarija Dolenc, Ppdlože 25 -
j^atašo; Marija Potrč, Vintarovci 37
1 dečka; Justina Majcen, Borovci 7
, deklico; Irena Kolednik, Rjavel 4
, Bojana; Marija Lazar, Vinica Br^
j3 - Gorana; Katarina Polic,
Svetinci 27 - dečka; Kristina Gole,
Prvenci 12 — dečka; Katarina
Kolarič, _Spuhlja 52 — deklico;
Ljubica Žnidarič, Sobetinci 34 —
Bernard ko.
POROKE:
Danilo Bartol, Ključ, Viktora
Čolje 104 in Danica Horvat,
Krčevina pri Vurberku 88; Marjan
Gajzer, Jirsovci 74 in Vida Očišnik,
Mestni vrh 118, Jožef Vaupotič,
Tržeč 51 in Štefka Bezjak, Spuhlja
60; Milan Goričan. Kicar 140 a in
Nada Kramberger, Stuki 25; Avgust
Črepinko, Kidričevo 8 in Nada
Soštar, Kidričevo 8; Milan Rajšp,
Mostje 6 in Frančiška Hvaleč,
Mostje 2; Vladimir Štopfer, Pobrež-
je 51 in Milena Alt, Pobrežje 32;
Stanko Sedlašek, Rodni vrh 19 in
Milena Lozinšek, Rodni vrh 19;
Marjan Rampre, Njiverce 36 in
Marija Krajnc, Vel. Varnica 37;
Milan ,Fras, Slavšina 39 in Marija
Golnar, Slavšina 55.
UMRLI SO:
Miroslava Emeršič, Dolane 24,
roj. 1941., umrla 12.11.1973;
Anton Hentak, Cankarjeva 16, roj.
1908, umrl 12.11. 1973; Marija
Vtič, Sitež ,29, roj. 1902., umrla
12. 11. 1973; Marjeta Vojsk, Stojnci
123, roj. 1908, umrla 17. 1 1. 1973;
Alojzija Golob, Srbski ,trg 3, ,roj.
1899., umrla 17. 1 1. 1973.
Termalna voda
v MORAVCIH
PRI MALI NEDELJI
Po vztrajnem delu Geološkega
zavoda iz Ljubljane in prizadevanju
Skupščine občine Ljutomer in
Krajevne skupnosti Bučkovci je
15. novembra 1973 pritekla termal-
na voda iz globine 1100 m. Prve
nepopolne meritve so pokazale, da
je vroča voda okrog 40 stopinj.
Strokovnjaki predvidevajo, da se bo
temperatura vode povečala po
daljšem črpanju, kar bodo pokazali
bodoči rezultati.
Ob tej novici je takoj obiskal
gradbišče ' predsednik Skupščine
občine Ljutomer tov. ŠUMAK
kakor tudi poslanec tega območja
Rado PUŠENJAK. Prišlo je tudi več
krajevnih funkcionarjev in občanov,
ki so z velikim veseljem preizkušali
vodo ter pozno v noč kovali načrte
za bodoči razvoj termalnih toplic in
možnostih koriščenja za kmetijsko-
vrtnarske namene.
Take razprave občanov kakor tudi
področnih funkcionarjev so razum-
ljive, če upoštevamo, da^ je to
področje dokaj nerazvito, čeprav
ima naravne lepote.
Raziskovalna dela se nadaljujejo
še. z večjo vnemo in veseljem, zato je
računati, da se bo v bodoče
vključila sedma sila in nekaj več
poročala o doseženih rezultatih v
teh nerazvitih območjih.
GL
KONTROLA TV ILEGALCEV
Predstavniki, oziroma kontrolo:qi
Ljubljanske radio-televizije so bili
zaradi vedno številnejših ilegalcev
med televizgskimi lastniki sprejem-
nikov prisiljeni uvesti nov način
kontrole in odkrivanja neprijavljenih
TV sprejemnikov.
Strokovnjaki vrhniške industrije
elektroradijskega materiala so izde-
lali posebni FV detektor, s katerim
bodo že naslednji mesec oboroženi
televizijski kontrolorji, nato pa še
inkasanti. Detektor bo odkrival
neprijavljene TV sprejemnike. Delu-
je na sprejemanju elektromagnetnih
valov, ki jih oddaja prižgan
televizor, ki jih zazna celo na večji
oddaljenosti od 50 metrov. Podobne
aparate že uporabljajo v številnih
državah, vendar so tudi tako
imenovani TV ilegalci našli orožje
proti njim; če je namreč televizor
obdan s svinčeno folijo ali v
jrostoru, ki je navzven zaščiten s
covinskimi stenami, ostane detektor
nemočen. Svinec ali pa druge kovine
v debelejših slojih namreč dušijo vsa
elektromagnetna valovanja.
KDAJ SVETLOBNI
SMEROKAZ
Mnogi domači, kakor tuji vozniki,
ki vozijo sko'.i Ptuj vprašujejo, kdaj
bodo na največjem križišču pred
železniškimi zapornicami postavili
svetleč smerokaz na drogu, kajti
sedanje označbe smeri, ki so pred
upravo Mercatoija pol metra od tal
sploh niso vidne. Zakrivajo jih
vozila, ki stojijo pred križiščem,
ponoči jih žarometi zaradi slabe
lokacije in zavoja prednostne ceste
ne morejo zadostno osvetliti, pozimi
pa jih zarije tudi megla.
Ali je drog s svetlobnimi
smerokazi res tolikšna investicga, da
je komunalna, oziroma cestno
vzdrževalna služba ne more izvesti
in to v korist in varnost prometa na
križišču, ki p. dnevno prepelje več
tisoč domačSi in tujih vozil?
12 STRAN
tednik — Četrtek, 22. novembra 1973
50 let skupnega življenja Pavline
in Franca Potisk z Vrhol
Preteklo soboto je bila na
Matičnem uradu v Poljčanah
pomembna slovesnost, kakršne v
tem kraju že dolgo niso imeli. V kar
premajhni dvorani, kamor so se
stisnili številni sorodniki (za prijate-
lje in znance je že kar zmanjkalo
prostora) Paulinc in Franca Potisk,
ki sta si tukaj po 50 letih skupnega
zakonskega življenja ponovno nade-
la prstana.
Bil je to za vse, še najbolj pa za
slavljenca, nepozabni dogodek. Ro-
ke, polne brazgotin, so drhteče
ponesle prstana drug drugemu in
beseda ,,da" je po 50 letih ponovno
zazvenela odločno in glasno. Solze
ginjenosti so se razen pri slavljencih
poicazale tudi na očeh ostalih.
Predstavnik občinske skupščine
Slov. Bistrica Jože Težak je
slavljencema ob tej priložnosti
izročil darilo v imenu skupščine
občine,
Pavlina in Franc Potisk živita že
vsa leta v Vrholah pri Laporju, kjer
sta si ustvarila dom, ki je rezuUat
trdega dela in samoodpovedovanja,
večkrat tudi na račun lastnega
zdravja. Njuna življenjska pot ni bila
lahka, saj je bil že sam začetek
velika skrb. Pavlina je povedala, da
je bilo na njuni življenjski poti več
trnja kot cvetja. To je pokazal tudi
začetek, ko sije moral Franc svojo
ženo „odkupiti", ker ji je do
polnoletnosti (takrat je bilo to 21
let) manjkalo šest mesecev. Ljube-
zen ne pozna meja, sta si rekla in
Franci je »kupil" manjkajoče
mesece. Ne spominja se več
natanko, koliko je odštel, toda
danes ugotavlja, da se je to
izplačalo. Kljub težkemu bremenu,
ki sta ga nosila, ko sta si morala
ustvarjati lastni dom, nista nikoli
obupala. V zakonu se jima je rodilo
8 otrok, živi jih je šest. Ponosna sta
nanje, saj so jima na starost v veliko
pomoč. Radi prihajajo domov, prav
tako pa tudi njunih 17 vnukov in še
več pravnukov. Tako jima nikoh ni
dolgčas. Opravljata še številna
domača dela, kljub temu, da njuno
zdravje ni več tako trdno, kot pred
leti. Ker pa sta še vedno prepričana,
da delo krepi človeka, se še ne bosta
tako kmalu vdala brezdelju. Francu
je sedaj 73 let, Pavlina pa jih ima 70,
kljub temu še vedno rada posežeta
po domačih žgancih ali solati,
zjutraj pa se pokrepčata s kavo, ča
še kaj močnejšega zaužijeta, da jima
dan ne dela težav. Njuno veselje v
krogu otrok in drugih sorodnikov je
bilo veliko, saj sta bila obkrožena z
darili in ljubeznijo, ki sta jo toliko
let delila svojim otrokom,
VH
Zlatoporočenca v krogu svojih najbližjih v trenutku slavja
DROBNI NASVETI
Iz divjega kostanja si lahko sami
pripravite dobro lepilo. Kostanj
olupite, nastrgajte in zmešajte z
vodo ter zavrite v gosto kašo.
Vendar pozor, kostanj je hitro
vnetljivi
OTROŠKA RADOVEDNOST
Na podstre^u so stari vrči, stare
škatle, stare slike in knjige. Kakšno
kraljestvo za Jožeka in Micko! V
tisti stari šari najdeta sto reči, ki so
jima všeč. Hočeta jih imeti
Sposobne so, da nahranijo njuno
domišljijo. Z njima polnita skladov-
nico svojih igračk. Vsaka igračka je
zanimiva le nekaj časa, ima svojo
dobo trajanja, pott-m stopi v ozadje
in na njeno mesto pride nekaj
drugega. Ropotija pod streho jima
daje priliko za vedno nova odkritja.
Otrok je po naravi radoveden.
Rad vidi in sliši kaj novega. Stara
pisana šara je zanj zanimiva, ker v
njej najde nekaj novega, ob čemer
zaživi njegova domišljij^a in se sproži
razum: kaj je to? Čemu je to?
Kako je sestavljeno?
Otrok je razdrl uro, da bi videl,
kaj v njej tiktaka in kako se gibljejo
kolesca.
Starši se dostikrat jezijo na
otroka, zakaj je tako radovedea
Morah bi se prav za prav veseliti
Radovednost je znak inteligentnosti,
duševne bistrine. Radovednost po-
meni da bi nekaj rad vedel,
razumel To je nagon po znanju, po
duševni bogatitvi Štor v gozdu ni
radoveden, ker je pač štor.
Razumno bitje pa mora biti
radovedno. Že Aristotel je zapisal,
da je vsak človek po naravi
radoveden.
Včasih se starejši pogovarjajo med
seboj, pa nočejo, da bi otroci shšali
njihove pogovore. Teta Mira je prišla
na obisk. Mam.a Mina in teta Mira
sta kmalu v živem razgovoru.
Obravnavata zaupne reči iz svojega
družinskega življenja. Tedaj se
mama Mina oglasi: „Jožek, pojdi se
igrat! Glej kako lep dan je zunaj. In
tudi drugi otroci se igrajo. Pojdi!"
Jožek gre. Toda preveč bister je,
da ne bi razumel, zakaj ga mama
podi na dvorišče. Vlekel je na ušesa,
kaj se menita. Je pač radoveden.
Ubogal je, šel je ven. Toda
radovednost je bila močnejša od
ubogljivosti Glasno je zaprl vrata,
kot da je šel ven. V resnici se je v
hodniku potuhnil, se skrivaj pribli-
žal vratom in skozi ključavnico
vlekel na ušesa, kar sta se teta in
mama pogovarjaU.
Bolje bi Duo, ce oi mu mama
odkrito rekla: „Jožek, pojdi ven.
Midve s teto se bova nekaj
pogovarjali kar ni primerno zate, da
bi poslušal Pejdi! Saj znaš ubogati
kaj ne? " In otrok bi se verjetno laže
premagal če bi mu odkrito rekla.
Otroška radovednost je včasih
lahko tudi škodljiva. Otroci vlečejo
na uho, kar se starši med seboj
pomenkujejo. Tako zvedo nekaj o
spolnem življenju. Kar je hudo, jg
ravno to, da je to znanje površno,
neresno. Ob takem pouku, ki je
pravzaprav pohujšanje, otroci več-
krat v igri- store kaj nespodobnega.
Ce so od staršev vnaprej poučen{
tega ne bodo storili Ko jim pride do
zavesti da je to nespodobno,
prenehajo s takimi rečmi Dobro je,
da imajo starši oko tudi za te stvari':
pa ne samo oko, tudi primerno
besedo.
Otroška radovednost je včasih
tudi nevarna. Na mnogih krajih so
otroci našli stare bombe. Radoved-
nost jih je gnala, da so jih raziskovali
in se z njimi igrali, pa je prišlo do
nesreče. Temu je odtrgalo roko,
drugi je oslepel, bil pohabljen,
nekatere je ubilo. Otroška radoved-
nost zahteva svoje žrtve. Toda
noben svarilni zgled je ne zatre,
Dobro je, da starši nadzorujdo igre
in početje svojih otrok. Ce ne
morejo sami naj pa to skrb povergo
starejšemu otroku ah kaki drugi
- osebi
Radovednost je gnala Krištofa
Kolumba v Ameriko, Roberta
Kocha k raziskovanju povzročitelja
jetike, vse človeštvo pa žene k
napredku. Radovednost je pri
vsakem otroku gonilna sila k
napredku v znanju, VeseUmo seje,
usmerjajmo jo h koristnemu, odvra-
čajmo jo od škodljivega.
Tiktakanje ure vas ponoči vzne-
mirja. Poskusite jo pokriti s
steklenim pokrovom ali navadnim
kozarcem ali pa jo položite na
klobučevinsko lapo.'
Madeže s svetlega kuhinjskega
pohištva odstranimo z limonino
lupino.
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
stran 13
daN republike
Letos 29. novembra praznujemo
(fideset let, odkar se je rodila nova
Jugoslavija. Bilo je sredi vojne vihre
Ijta 1943. v malem bosanskem
^estecu Jajcu.
Nastala je nova Jugoslavija, tovariš
^ito je dobil naziv maršala
Jugoslavije. Kralju so prepovedali
priti po vojni v Jugoslavijo. Po vojni
le bodo republike združile. Jugo-
jlavija se bo imenovala FLRJ.
V	Jajce je vsaka republika poslala
svoje odposlance. Slovenci so jih
poslali v zelo hudi zimi. Čez Kolpo
so prišli s čolnom. Mostovi, ceste in
železnice so bile zavarovane z
niočno obroženimi Nemci in
iomačimi izdajalci. Na drugi strani
Kolpe so jih pričakali hrvatski
partizani z dobro oboroženim
spremstvom. Kmetje so jih večji del
poti peljali v vozovih. V spopadu z
Nemci niso imeli večjih izgub,
nekoč so zaplenili majhen avtobus
in se z njim peljali po osvobojenem
ozemlju. V Jajce so prvi prišli Jaka
Avšič, Edvard Kardelj, Boris Kidrič
in drugi člani te delegacije. Božidar
Jakac je maršala Tita v Jajcu narisal.
Ta dan proslavimo s kulturnimi
prireditvami, športnimi tekmovanji
m delovnimi uspehi vseh tridesetih
let.	^
Aleš Urbančič, 5. b raz.,
OŠ ..F.OSOJNIK", Ptuj
i moj stari ptuj
če bi hotela kaj povedati o Ptuju,
bi morala najprej omeniti, daje Ptuj
eno najstarejših mest v Sloveniji, saj
[je 1969 leta slavil 1900-letnico
svojega obstoja.
Ptuj leži v rodovitni nižini med
vinogradnimi vrhovi Slovenskih
goric in Haloz ter nudi obisko-
valcem krasne izlete v bližnjo in
daljno okolico.
Ptuj šteje danes okoli 13000
prebivalcev. Leži na prehodu čez
Dravo ob prastari jantarski cesti. V
Ptuju so že zdavnaj obstajala
križišča važnih cest. Prav ta
okoliščina je vplivala na nastanek in
zgodnji razvoj mesta Ptuja.
Naš stari „Poetovio" odlikujejo
predvsem njegovi stari in številni
Kulturnozgodovinski spomeniki, ki
nam pričajo o delovanju človeka od
najstarejšega do današnjega časa.
Najbolj zanimive in dragocene
spomenike krasgo danes v ptujskem
muzeju, ki leži nad reko Dravo in je
ponos ne samo na Ptuj ali Slovenijo,
temveč sloves tega muzeja sega
daleč čez meje naše domovine.
Najznamenitejša stavba v Ptuju je
stari grad, ki se dvi^a na grajskem
hribu in je viden daleč okrog.
V	gradu se nahaja kulturnozgo-
dovinska zbirka, galerija slik,
oddelek narodno osvobodilne borbe
ter etnografski ^ oddelek. Razen
gradu ima Ptuj še mnogo umetnin
po vsem mestu in okolici.
Če pogledamo samo ptujski stolp
(kjer je sedaj zvonik) z baročnim
ostrešjem in ob njem proštijsko
cerkev, katero posebno prezentirajo
izrezljane gotske klopi, ki predstav-
ljajo pravo umetnino iz leta 1446.
Omenila bi še minoritski samostan
i umetnostnimi slikami ter freska-
n^i.
Pred ptujskim stolpom stoji
najvažnejše znamenje starega Ptuja,
Kakšnih pet metrov visok kamnit
Spomenik prav^ičnega pevca ORFE-
JA.
Če se napotimo prek mosta na
Breg, nas bo pot vodila do dveh
Mitrovih temp^ev.
V	okolici Ptuja bomo naleteli na
ninoga kužna znamenja, ki so še do
?anes ohranjena in so priča kuge, ki
J® razsajala pred več kot dvesto leti.
Ptujski grad je v sedmem stoletju
«užil Slovanom za bivališče, grajska
planota pa za grobišče.
Leta 874 je postal last salzburških
^ofov, ki so ga vodili približno
sedemsto let. Grad je večkrat menjal
ustnike, ki so ga vzdrževali in
lozidavali. V 19. stoletju so ga
prevzeli grofje Herbersteini.
Razne izkopanine in spomeniki in
podobno nam pričajo, cfa so že več
'^ot pred tisoč leti pri nas bivali naši
predniki Slovani, ki so se ukvaijali s
poHedelstvom in živinorejo.
Če pogledamo Ptuj v novejšem
času, posebno med NOV,' bomo
videli, da se je skrbno pripravljal na
osvobodilni boj.
Osrednji odbor OF so ustanovili
1941. leta za Ptuj in okolico v
Kprenovem stanovanju (na sedanji
cesti dr. J. Potrča'). Ptuj je dal
mnogo mladih ljudi, partizanov in
borcev. V spomin na nekatere borce
so postavili ^ominske plošče ter na
mestnem pokopališču uredili skup-
no grobnico za padle v NOB.
Za Ptuj je bila posebno zanimiva
,,Lackova četa", ki je odigrala
pomembno vlogo v boju proti
okupatorju. Mnogo ustanov v Ptuju
nosi imena padlih borcev — herojev,
kot SO: Jože Lacko, Franc Osojnik,
Ivan Spolenjak, Tone Žnidarič,
Franc Kramberger . . .
Ptuj se je po vojni razvil v
kultumogospodarsko središče. Zgra-
jene SO: tovarne, novi bloki, ceste,
sole, trgovine, pošta, avtobusna
postaja ipd.
Ptuj ima tri OŠ, posebno šolo,
gimnazijo, ESŠ, trgovsko šolo,
administrativno, glasbeno šolo ter
šolski center za kovinsko stroko.
Za razvedrilo imamo amatersko
gledališče in kino. Pomembna trga
sta Titov trg in Mladinski trg, kjer so
vse večje kulturnopolitične prire-
ditve.
Napisala bi še več o starem
,,Poetoviu", toda morda drugič.
Ob koncu moram pripomniti, da
imam Ptuj zelo rada, ker je moj
rojstni kraj.
Merlin Kolar,
OŠ ,,T. Žnidarič",
6. e razred Ptuj \
NAŠE DRUŠTVO
Res je, da so Žetale odrezan kraj
od sveta, kar pa še ni rečeno, da so
tudi kulturno zaostale. Mnogo bi
lahko naštevala, da bi v celoti
prikazala ta kr^.
Res je, daleč so, vendar ne tako
daleč, da se ne bi v njih mogel
ustaviti popotnik in poslušati naše
težave in oceniti naše kulturno delo.
Le pridi popotnik, dosti ti imamo
povecfati in pokazati. Pri nas deluje
dosti krožkov, med njimi je tudi
zelo aktivno športno društvo.
Opisala ti bom, kako smo
precflansko leto ustanovili šolsko
športno društvo.
Kot zelo važen učni predmet smo
imeli tudi telesno vzgojo. Učitelj
telesne vzgoje nas je vzgajal v
pravem športnem duhu in videl naše
sposobnosti. Videl je v nas prave
športnike in nam predlagal, da bi
ustanovili nekak krožek ali čustvo,
ki bi nas povezovalo in še v večji
meri športno vzgajalo. Mi smo
poslušali njegov dober nasvet. Neko
popoldne smo se zbrali, se
pogovorili, kakšno bi n^ pravzaprav
bilo to društvo, ob enem pa smo
izbrali naslov društva. Sklenili smo,
da bo društvo imeli naziv ELAN,
kakor tudi večina našega orodja ter
izbrali predsedstvo. Kaj kmalu je
društvo v pravi meri zaživelo. Nekaj
časa ponoči nismo dobili od
nikoder, kasneje pa nas je uslišala
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST.
Letos pa nam je ob^ubljena pomoč
s strani šole.
Pred kratkim smo se zbrali na
drugem občnem zboru in smo samo
bežno pregledali delo in priznanja.
Delo, Ki smo si ga postavili v
lanskem programu, smo uspešno
opravili. Med priznanji pa je tudi
pokal, mnogo diplom posamezni-
Kov, pa tudi skupmskih ne manjka.
Sprejeli smo nov program dela za
letošnje leto. Občni zbor je potekel
zelo v redu, saj ga je vodilo delovno
predsedstvo. PovabUi smo tudi gosta
iz Murske Sobote, žal pa se ta ni
odzval. Društvo je popolno, saj so v
njem zastopani vsi organi, ki so
potrebni za tako društvo. Društvo je
tudi sprejelo na tem občnem zboru
svoj pravilnik.
Torej popotnik, ustavi se med
nami, ne bo ti žal. Stopiš lahko tudi
pogledat še v kateri drugi krožek in
spoznal boš naše delo.
Marija Kklrič,
ELAN, šolsko športno društvo,
Žetale
KAKO BI JAZ, KOT DELE-
GAT POTOVAL V JAJCE NA
ZASEDANJU AVNOJ-a
Letos praznujemo 30-letnico usta-
novitve nove Jugoslavije. V teh dneh
obujamo spomine na grozote, ki
nam jih je prizadejal okupator. Toda
m^hen narod ni hotel sprejeti
suženjstva, temveč je šel s skupnimi
močmi in pogumnimi srci lepšim
časom nasproti.
Tudi nasi vrstniki kurirji so med
NOB jjretrpeli veliko in mnogo jih
ni dočakalo lepšega dne, toda tisti,
ki so, ga vedo ceniti
Tako sem se nekega dne zamislil,
da opravljam vlogo delegata, name-
njenega v Jajce na zasedanje
AVNOJ-a.
Zgodaj zjutraj, še pred zarjo, sem
krenil na pot. Po nekaj metrih so se
mi pridružili tovariši, ki bi mi naj
zagotovili varnejšo pot. Potovanje
skozi gozd je bilo dokaj prijetno.
Nikjer nobenega šuma, narava je
počivala. Tam daleč za obzorjem se
je jjričelo svitatL Temne sence^ so
počasi izginjale, narava seje začela
prebujati. Skrivnostno selestenje
vetra je velo skozi gozd. Ptice so
pričele svojo pesem, rosa je počasi
kapljala z dreves. Toda tedaj smo
zapazili prvo zapreko. Cesta! SS-
-ovci so vse zastražili.^ Mogoče je v
bližini patrulja, mogoče vojska, kdo
ve! Premišljeali smo, kaj sedaj, če
nas dobijo, potem je koncec. S tem,
kar imamo, se ne bi dolgo branili.
Toda tvegali smo. V največji naglici
smo zdrveli prek ceste. V bližini so
zaregljale strojnice. Počilo je nekaj
granat. „Ali se naši tepejo? " je
vprašal eden iz naše skupine. Treba
je nekaj ukreniti. Pohiteli smo do
bližnjega gozda ter pokačali noči.
Tedaj pa so se nam oglasili želodci
Toda nikjer v bližini ni bilo nobene
domačije, kjer i dobili kaj za pod
zob. Morali smo počakati, da se je
popolnoma stemnilo. Takrat smo
spet lahko nadaljevali pot. Pri prvi
hiši^ smo se ustavili in poskušali
srečo. Gospodinja nas je ne preveč
vljudno sprejela in z nevoljo skuhala
malo žgancev. Skozi priprta vrata
smo zapazili kapo s kljukastim
križem. Kar se da najhitreje smo jo
pobrisali iz te bajte. Posebno strah
nas je bilo ustaških izdajalcev, ki na
tem območju poznajo še tako skrite
predele. Proti jutru zaslišimo neke
nemške vzklike, psovke in ustaško
čebljanje. Dih nam je zastajal, ko so
se pokazale nacistične pošasti,
oborožene od nog do glave. V
zadnjem hipu smo zagledali rešitev v
veliki naravni jami, ki jo je zakrivalo
grmičevje. Komaj slišno smo se
zrinili vanjo in taHo zbrisali
sovražniku sled. Sovražnik se je
oddaljil, mi pa nadaljevali pot. Bili
smo utrujeni, kajti prehodili smo že
več kot tričetrt poti Preživeli smo
še več tako hudih in še hujših noči,
predno smo prečkali zadnjo cesto.
Tedaj pa smo zaslišali šumenje reke
Plive, ki nam je naznanjala, da smo v
bližini Jajca. Tiho smo se priplazili
in končno našli hišo, v kateri je bilo
zasedanje. Zbrani smo bili vsi
delegati iz vseh koncev Jugoslavije s
tov. Titom na čelu. Sklenili smOj^da
naj bo nova Jugoslavija pravično
razdeljena na šest republik, kralj
Peter, ki je narod tako brezsrčno
zapustil, vzel zlato in pobegnil v
Anglijo, se ne sme več vrniti in vsi
naši narodi bodo imeli enake
pravice. Dne 29. XI. 1943 je datum,
ki bo zapisan v zgodovini, kajti tega
dne, pa čeprav med vojno, se je
zgodilo tisto, česar plovode uživamo
mi, takrat je bila ustanovljena SFR
Jugoslaviia.
Igo Lorger, VI. a raz.,
OŠ F. OSOJNIKA, Ptuj
JESEN
Sončni žarki ne obsvetljujejo več
tako močno naših krajev, zato je
postalo hladneje. Nekatere ptice, na
primer lastavice, štorklje in dvije
race, se zbirajo v jate ter odlete na
jug, kjer je topleje. Spreminjajo se
tudi gozdovi, sadovnjaki in vino-
gradi. Drevesa so se obarvala z
raznimi barvami. Le igralci so
ohranili temno zeleno barvo. Listi
odpadajo z vej na suha tla. Drevesa
so vse bolj gola. Veter piha vanje ter
jim s svojo sapo odpihne rjavordeče
in rumene liste. Z žalostjo v srcu
opazujem veje dreves, ki postajajo
vse bolj gole. Gozd izgublja svojo
lepoto.
Veje so se močno zazibale. Videti
je bilo kakor, da nekdo skače po
njih. Res, bila je veverica. Skakala je
z veje na vejo in me opazovala.
Njena luknja v drevesu je bila polna
orehov in lešnikov. V žepu sem
otipala lešnik. Vzela sem ga v roko
in ga vtaknUa v luknjo k ostalim. Na
majhnem hribčku poleg drevesa sem
opazila novo luknjo. Pogledala sem
vanjo in kaj mislite, da sem
ugledala? Videla sem polha. Dremal
je na svojem mehkem in lepo
urejenem ležišču. Videti je bilo,
kakor, da hoče prespati celo zimo.
Pogled mi je obstala na polhovem
trebuhu. Bil je zelo velik. Saj tudi
mora biti tak, če želi prespati zimo.
Med potjo domov sem premišlje-
vala, kateri letni čas se je začel, da
se je življenje v gozdu tako
spremenilo. Ni dolgo trajalo, ko sem
se spomnila: ,.Oh, saj res, je mrzla in
žalostna jesen."
JELKA UREK, 6. c raz.,
OŠ „F. Osojnik" Ptuj
INTES TOZD PEKARNE
»VINKO REŠ«, PTUJ Trste»,jakova2
razpisuje
prosto delovno mesto
ŠOFERJA
Pogoj: voznik C kategorije z nekaj leti prakse
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega
dohodka.
Rok prijave 10 dni po objavi razpisa.
Stanovanja ni na razpolago.
Vloge naslovite na Kadrovsko službo podjetja.
14 stran
tednik — Četrtek, 22. novembra 1973
NI NIKOGAR. KI BI MU ZAUPAL?
Martina je zelo zaposlena. Dela od
jutra do večera. Nikoli nima časa za
počitek. Kar naprej kaj snuje,
popravlja ali dopolnjuje, sprašuje,
pojasnjuje in se nad čim huduje.
Kilar se zgodi, da je sama ali
osamljena, se v njenem telesu nekaj
dogaja.
Pusti vse naokoli ter prične
razmišljati:
Morda so bile le sanje, morda
sploh ni bilo res, mprda se ni nič
zgodilo. Na samem se tolažim, vem
da je konec, vem, da je bilo vse res.
Komu naj povem, kaj naj storim?
Kaj se je res že moralo zgoditi? Ni
ničesar čutil, res ničesar, da mojega
mladega telesa, do moje mladosti,
do moje pomladi?
Saj sem komaj razcvet popek,
prav tak, kakršnih je vse polno na
jablani pred našo hišo, vsako
pomlad.
Mrak mi je legel na dušo, na moje
srce. Sovražim g|a! Ga ljubim? Nič
več! Ljubezni je konec. Pa sem
vendarle verjela vanjo, verjela sem,
tudi vanj.
Kako lepo se je sprehajati z roko v
roki, čutiti ljubezen prav na koncu
prstov ukrasti kdaj pa kdaj droben
poljub.
Zakaj si l^al, zakaj si rekel, da me
ljubiš! Mislila sem, da je ljubezen
velika ljubezen. Zaupala sem ti. Ti
pa si izrabil moje zaupanje, pošteno
si ga izrabil!
V megh sem videla tvoje oči, tvoj
poželjivi, žareči pogled, čutila sem
tvoj dih, utrip srca.
Mar sem vedela, zakaj si se
zagrizel v moja usta, zakaj si me
tako strasno poljubljal? Opijanil si
me z besedami, z lažno ljubeznijo.
Prva zvezda se je prižgala, ko sem
odtavala iz tvoje sobe. Nisem hodila,
plavala sem med mestnimi svetil-
kami, mimo razsvetljenih izložb.
Nikogar ni bilo nikjer. Ulice so bile
prazne. Nekje, daleč od mene sem
slišala neke glasove in videla komaj
vidne postave, ki so se počasi
premikale sem ter tja.
In ves čas so me oblivale solze,
solze razočaranja.
Kaj res nisi sUšal prošnje, nisi videl
obupa v očeh, strahu pred neČim
drugim? Slep si bil, gluh, nisi bil
človek, bil si žival.
Ti bo morda kdaj žal za to
dejanje? Ha, tebi nikoli, ker si brez
vesti in brez srca. Vedel si, da mi je
šele 16 let.
Tavala je po ulicah in si brisala
solzne oči. Ni bilo nikogar v bližini,
da bi jo tolažil in kako je bila
potrebna tolažbe! Približevala se je
postavam, ki jih je prej videla kot
neke sence. Že so bili blizu, ko jo je
nekdo iz družbe ustavil. Opazil je,
da po njenem licu polzijo solze.
Pričel jo je tolažiti, ona pa je
stopnjevala, iz trenutka v trenutek
svoje žalostno razpoloženje. Prija-
telji sojo povabili in ona je pritrdila.
Skupaj so se odpravili do avtomo-
bila, s katerim so se kasneje
odpeljali.
Martina je sanjala in bila
prepričana, da je v dobri družbi, da
bo v njih našla tisto, kar je zgubUa
pri fantu. Mislila je, da ji bodo
ozdravili srce. Peljali so se in ni se
vprašala kam. Vseeno ji je bilo kam
gredo, samo da se oddalji čimdalje
od tega kraja.
Svetilke so bežale mimo avto-
mobila in razen brnenja motorja ni
slišala ničesar. Martina sploh ni
opazila, kdaj so jo prisotni pričeli
slačiti. Prijetno toplo je bilo v
avtomobilu, prijetno je bilo, ko je
začutila, kako jo nekdo boža, čutila
se je varno. Nenadoma so zavore
avtomobila močno zaškripale in
Martina seje ozrla naokoli.
Nadaljevanje prihodnjič
NP
Razpisna komisija sveta delovne
skupnosti uprave
SKUPŠČINE OBČINE
Ptuj
razpisuje
v upravnih organih skupščine občine Ptuj naslednja
prosta delovna mesta:
1.	analitik za gospodarstvo — višja ekonomska šola
2.	analitik za splošno potrošnjo — višja ekonomska
ali pravna šola
3.	referent za lokacijsko in gradbeno dokumentacijo
—	višja gradbena šola
4.	referent za kmetijsko zemljiško skupnost — višja
kmetijska ali upravna izobrazba
5.	referent za urejanje stavbnih zemljišč — srednja
gradbena šola
6.	referent za izvajanje vzgojnih ukrepov — višja
šola za socialne delavce ali druga ustrezna šola
7.	referent za družbeno kontrolo cen — višja eko-
nomska šola
8.	referent za prometno preventivo — srednja pro-
metna ali druga ustrezna šola
9.	referent za požarno varnost — višja pravna ali
druga ustrezna šola
10.	referent za prometni davek od vina in žganja —
višja ekonomska ali pravna šola
11.	referent za parcelacije in zakoličbe — srednja
gradbena tehnična šola — geodetska smer
12.	referent za kataster komunalnih naprav — FAGG
—	geodetsko komunalna smer.
Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi do-
hodka in osebnega dohodka v upravnih organih skup-
ščine občine Ptuj in v skladu s samoupravnim spo-
razumom. Poskusno delo traja en mesec.
Pismene ponudbe kolkovane z 2 din upravne takse
ter s priloženimi dokazili o zahtevani izobrazbi in do-
sedanjimi službovanji, naj vložijo kandidati razpisni
komisiji sveta delovne skupnosti uprave skupščine ob-
čine Ptuj najpozneje do 10. decembra 1973
Ptuj, dne 20. novembra 1973
Razpisna komisija
jEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
stran 15
Dober den fsen fkup!
Martinovo^ je za nami, telo je
zdravo^ možgoni so brihtni, zaj pa
de se se vena najšla za mene. Meja
sen eno, pa sen to pred tremi tjedni
šteja v Tednikovi kroniki, samo jas
jezika brusa, mo gnes drgoč
prepusta besedo mojin dopisnikon,
saj se mi je v mojen poštnen kajiri
po neke pošte nobralo. Gnes man
celo eno pismo iz Švice. Napisa mi
ga je naš vrli Priek Stanko, ki si tan
gori že drugo let švicarske Frančekp
dužl (Da nede^ slučajno kokšne
pomote za Frančeke jas imenuvlen
peneze franke) Stanko tak piše:
Spoštovoni Lujs no fsi brolci
Tednika!
Najpret fse fkup^ praf lepo
pozdrovlan kak je to že naša štora
no lepa prleška navoda. Fsoki tjeden
kumer čokan, da mi prinese
pismonoša kokšno domočo pošto,
se posebno pa me razveseli Tednik,
v jen napisane domoče novice no
seveda Lujzekov rezervirani kot. To
pred krotkin sen šteja več pisem, ki
so ti jih, drogi Lujs, napisali naši
lidje, premalo. Tudi za dikline ti ne
treba meti skrbi. Doba boš ženo no
diklino, ki de te vredna Moja je tak
negi na sredi, neje žalostna pa tudi
vesele neje. Nesen še ozenjeni,
neman dece pa tudi starši so.duma
še kejko tejko dobro preskrbleni.
Pred dvema letoma sen odiša v
tujino neke zavolo toga, ker sen
meja v enen ptujsken podjetji tak
boj srmačko ploco, sen pa tudi že
od negi negda avanturist no sen si
^loh želeja viditi toti puklasti svet.
Zaj man resen puklastega, saj dobro
vete, da je Švica boj gorota dežala.
Najpret sen dela sest mescov v
AvstrijL Tan sen najpret v enih
šumah drevje podira. Ploča bla je
resen malo bojša, drgačik pa sen se z
eno skupino mojih sotrpinov glih
tak počuta kak Tarzan na sredini
džungle. Pa tudi Slovencof tan neso
meli preveč radi- Gdo mi je enkrat
reka ne šefič, da sen navodna
slovenska svija, te sen se kumer
zadrža, da mu nesen s sekiro
švabskega hrtolca na polovico
razkola . . . Spoka sen culo, odiša za
en tjeden dni domu na dopust, te pa
me je pot v Nemčijo zanesla. Tu sen
dela osen nlescof kak črna živina,
od utra do večera. Fsaj zajebova me
niše neje pa tudi bojše sen zasluža.
Tu so me meli za boj ta pridnega
delavca, v Avstriji pa sen bija se
„svija" poleg. Po osmih mescih sen
doba pismo od enega mojega kolega,
ki je ze por let na deli v Švici. Drgoč
sen spoka culico no odrajža v Švico.
Delan v tovarni električnih^ naprov
no pridno šparan Frančeke . . .
Tisti, ki me ne poznate, te vena
rekli: Kaj de te toti Prlek Stanko,
saj se samo seli iz držove v držovo,
kak en potepuh. Pa vete, neje tak.
Drugo leto priden nazaj domu.
Nibene Avstrije, Nemčije no Švice
ne bi hteja zamejati za našo Prlekijo.
Lujs, zaj pa mon za tebe eno prosjo.
Na spomlod bi si rad začeja graditi
tan negi v bližini Ptuja hiso no
elektrodelovnico. Če ves za kokšno
parcelo, mi to takoj piši, da si ob
noven leti, ko priden domu zrihtam
fse potrebno. Tudi kokšna diklina
de se še vena najšla za mene. Meja
^n eno, pa sen to pred tremi tjedni
šteja v Tednikovi kroniki, da se mi
je oženla z enin drugin. Marjanca, če
boš štela toti mojo pismo, te ti želin
v zokonsken jormi fse najbojše. Jas
mo že najša eno drugo, ki me vena
nede tak na šajbo vrgla tak kak si
me tL Še žoh ti bo . .,. Fse lepo
pozdrovlan no nasvideje ob noven
leti. .. Stanko iz Švice.
STANKO PRIDI, ČOKAMO TE!
Fsokega pisma iz tujine sen še
posebno veseli. Še posebrio tistih v
kerih mi pišete, da se vročate nazaj
domu. Tvoja pot po sveti je po
svojen zanimiva pa tudi trjova. Pišeš
mi, naj ti jovin za kokšno parcelo .
Ti samo pridi domu, nič se ne boj,
da ne bi doba parcele za gradnjo
hiše no delovnice, saj mamo tvoje
stroke obrtnikof še sploh premalo.
Tudi za dikline ti ne treba meti
skrbi. Doba boš ženo no dilino, jti
de te vredna no potrebna. Če
drgačik nede šlo, man tidi jas še eno
hčer, zrelo za ženitev. Malo je
škilasta, grbasta no šajtrava, mo pa
dobro srce no,tudi fse druga ma na
svojen mestu Če si interesent, se javi
pri meni gdo boš priša domu.
Fse lepo pozdrovlan, še posebno
tebe Stanko, no z^losi mi se še kaj
Oca Lujs iz Prlekije.
Krajevna skupnost Dubrava-
Lovrenčan in Krajevna skupnost
Zavre
prirejata
v počastitev dneva republike in 30-letnice drugega
zasedanja AVNOJA
svečano otvoritev krajevne ceste
»bratstva In enotnostitc Zavrč-
Dubrava-Goričak
ki bo v soboto, 24. novembra 1973, s pričetkom ob 13.
uri pred Domom kulture v Zavrču.
Program izvajajo:
Osnovna škola »8. maj« Babinec, Osnovna šola Za vrč,
MKUD »Milica Pavlič-Kata« Varaždin in godba na
pihala DPD »Svoboda« Ptuj.
Po proslavi bo v Domu kulture v Zavrču zabavna pri-
reditev; za veselo razpoloženje bo skrbel narodno za-
bavni ansambel »Tone Kmetec« iz Ptuja.
16 stran
TEDNIK — Četrtek, 22. novembra 1973
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše
ljubljene mame
Katarine Krajnc
rojene Javornik, bivše gostilničarke iz Vidma
pri Ptuju 43 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,
prijateljem in sosedom, ki so nam stali ob strani
in pomagali v teh težkih urah. Iskrena hvala vsem,
ki so se prišli tako lepo poslovit od naše
drage mame, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako
v velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki so jo v dolgi in težki bolezni obiskovali
in tolažili. Lepa hvala za ves trud zdravnikom
Zdravstvenega doma Ptuj. Zahvaljujemo se tudi
Gasilskemu društvu in Društvu upokojencev Videm
za spremstvo, pevcem iz Vidma pa prisrčna hvala
za ganljive žalostinke. Hvala tudi gg. duhovnikoma
za pogrebni obred in besede slovesa
ob odprtem grobu.
Vsem, prav vsem najlepša hvala.
Žalujoči: Mila Krajnc in Albina Debevec
ter ostali sorodniki.
Vrhunski derbi
ALUMINIJ-DRAVA 1:1 (0:0)
Kakih 1000 gledalcev je prišlo v
nedeljo na svoj račun. Stadion v
Kidričevem je doživel „derbi leta",
kot so to tekmo komentirali
poznavalci športa.
da je sodnik sodil pod vplivom
gostov, saj je večkrat klonil v svoji
odločitvi, potem, ko so mu zagrbzili
s fizičnim obračunom kar na
igrišču., Grobo napako je storil
sodnik Čelan tik pred koncem, ko je
dosodil penal v korist domačinov in
ga kmalu zatem razveljavil, čepravje
bil upravičeno dosojen. Sodnik je
pokazal domačinom 5, gostom pa 2
rumena kartona.
Sodnik Čelan, prvi z desne, je pokazal tokrat pravo neizkušenost.
Foto: M. Ozmec
Obe moštvi sta imeli v pl
polovici tekme več možnosti |
zadetke, a jih nista izkoristili. Gos«
so povedli v 5 3. minuti s strelol
Plajnška, šest minut kasneje pa X
kapetan domačinov Vodušek I
enajstmetrovke rezultat izenačil. |
Predsednik moštva domačino
Lončarič, je tekmo komentff
takole: ,4lezultat niti ni vazei
Dejstvo je, da igra pri Aluminiju
igralcev, mlajših od 20 let. Za^
plasma je kriva predvsem neizKi«
nost mladih, kljub temu, |
trenirajo redno in intenzivno. Kaj
da se bo dalo v kakšnem letu oi
narediti dobro moštvo."	I
BLAGOVNA HIŠA »KONUS«, PTUJ
objavlja prosto delovno mesto
1. saldakontista
Pogoj: dokončana popolna srednja šola ekonomsko-
-komercialne smeri s prakso na takem ali podobnem
delovnem mestu, za moške odsluženi vojaški rok.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Nastop službe: takoj ali najkasneje 1. 12. 1973
Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta
Vloge naslovite: Blagovna hiša ,.Konus", Ptuj
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja^
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - ' ■
Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.