44. štev. V Kranju. 29. oktobra 1904. V. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naroebo. JSEELft za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se lisi lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnfctvu. Z glavo skozi zid. h. Vest, da je deželni zbor zaključen, je zadela naše klerikalce kakor blisk z jasnega neba. Po petkovi seji so jahali kakor ponosni Španci čez krsto barona Heina, ko so pa prihodnji ponedeljek brali uradni list, so bili kakor pretepeni šolarčki. Vlada obstruira, razmere so se zboljšale, deželni zbor je začel delovati, dolžnost deželnega predsednika bi bila posredovati med strankama in, če je baron Hein dobil nezaupnico, moral bi iti ta, ne pa, da se zaključi deželni zbor — tako so tarnali «Slovenčevi> uredniki, ko je bilo prepozno. Vse prav lepo. Ali kdo je kriv, da razmere v deželnem zboru niso zdrave? Kako naj baron Hein posreduje med strankama, če je katol^ko - narodni klub tisti klub, katerega člani se čutijo neizmerno odlikovane, če pade nanje senca kakega okrajnega glavarja, sklenil, da ne sme noben član tega kluba občevati z deželnim predsednikom, celo Pogačnik s Podnarta ne! Kar pa se tiče nezaupnice, smo tudi mi mnenja, da je po takem škandalu eden moral iti ali baron Hein, ali pa deželni zbor, pravzaprav klerikalni klub. Ali če »Slovenec« v ginljivi najivnosti toži, zakaj ni šel baron Hein, prezre popolnoma, da je v politiki kakor v vojski. Vedno zmaga tisti, ki je spretnejši in močnejši. Da je baron Hein spretnejši politik od kluba katoliško - narodnih poslancev, mu ne štejemo niti v zaslugo. Da je bil pa v tem boju tudi močnejši, v to so mu bistveno pomagali dvorni svetnik Šuklje, dr. Sušteršič in klub katoliško-narodnih poslancev s svojimi soglasnimi sklepi. Prvi je raznašal v € Politiki* obstrukcijske argumente, katere je premleval »Slovenec* zadnji dve let, in že naprej razkril ves načrt klerikalcev na Kranjskem. Drugi je kvaril klerikalne šance s svojo nedosežno surovostjo in klub sam pa je politiko klerikalcev osmešil pred vso javnostjo. O angleškem parlamentu se trdi, da zamore vse — samo moškega ne more izpremeniti v žensko in nasprotno. Mnogo mogočnejši kakor angleški parlament je Šušter- šićev klub v Ljubljani. Ta namreč premore vse, i udi nemogoče stvari. Ko se je pred tremi leti sešel deželni zbor, je ta klub sklenil soglasno, da se vrši obstrukcrja, dokler se ne dovoli splošna in enaka volilna pravica; nekoliko pozneje zopet, dokler se ne dovoli peta kurija. Ko je potem deželni glavar javno obsodil obstrukcijo, je sklenil klub zopet soglasno, da je deželni glavar izvzet, da pa vsi drugi člani odobravajo tako postopanje. Takrat je sklenil klub soglasno, da se začne obstrukcija, ker se je klerikalcem dalo premalo glasov v odsekih. Letos je sklenil isti klub zopet soglasno, da klerikalci ne sprejmo nikakih mandatov v odseke, da pa se vendar obstrukcija nadaljuje. Ko je dr. Sušteršič po znanem škandalu povzročil sklep seje, je sklenil ta klub, da dr. Sušteršič ni provo-ciral, in ko je jtmerjal grofa Barbota s smrkavcem, je ta klub zopet sklenil, da se je spodobno obnašal. In tako opazujemo v vseh razmerah, da ta klub nima iskrice lega, kar imenujemo savoir vivre, da pa vtakne svoj nos v vsako krtino in se obnaša tako, kakor bi pričakovali le pri kaki histerični ženski. V tem klubu morajo sploh vladati rajske razmere. Kar je ta klub že • sklenil*, napolnilo bi celo knjigo, toda vsi sklepi so bili vedno soglasni — vsaj tako poroča »Slovenec* — in nikdar nismo še čitali, da bi se bila v klubu pojavila različna mnenja, in da bi bilo zmagalo tisto mnenje, katero je smatrala večina kluba za najbolj pametno. Ne smemo s? torej čuditi, če je prišel dr. Kčrber do prepričanja, da ni zamerili baronu Heinu, če ne more shajati s takim klubom, in se prepričal, da bi kaj takega ne bilo mogoče tudi kakemu drugemu deželnemu predsedniku. Nam se torej ne zdi prav nič čudno, da dr. Korber ni žrtvoval dr. Sušteršiču deželnega predsednika. Zaradi tega tudi ne verujemo, da bi se uklonil pred drugo glavno zahtevo klerikalcev in razpustil deželni zbor. Razpust deželnega zbora bi pomenil priznanje, da je bilo velika pomota vse, kar je vlada ukrenila zadnja tri leta, in v tem slučaju bo prva žrtev baron Hein. Taktika naših klerikalcev pa je taka, da je osrednji vladi skoro nemogoče, bližati se jim. V svoji častni aferi z grof Barbotom je trdil dr. Sušteršič, da poslanec Berger takrat, ko mu je v državnem zboru vrgel v obraz psovko »šuft*, ni razžalil njega, temveč zbornico in du je s to psovko one častil samega sebe. Aii misli, da je stvar drugačna, če on kot Škofov zaupnik in vodja največje stranke v deželi kriči v zbornici, kakor bi ga drli, če meče knjige, kuverte in tiskovino po mizah svojih kolegov, psuje z besedami: krota, smrkavec, osrana šola i. t. d.? Ali res misli, da tako postopanje množi njegov ugled pri osrednji vladi in izpodkopuje stališče barona Heina P Ravno nasprotno! Če «Slovenčevi» uredniki trezno premisljo vse to, ne bodo se več čudili, zakaj se je zaključil deželni zbor, ni pa padel baron Hein. In kot stari politiki bi tudi morali vedeti, da granate k repi rajo včasih v nepričakovanem in neljubnem trenutku in zmečkajo — strelca samega. In zopet„bedrohte deutscneFestung" Jesenice! ? (Dopis z Jesenic.) Hiti ali ne liiti to tu je vprašanje. V stoletju najhujših nac-onalnih bojev živimo. Narodna misel je prodrla med i•ajširše ljudske mase, ta ideja je postala najuspešnejše agitacijsko sredstvo vseh strank. Stranke, ki so še pred doglednim časom ponosno dvigale prapor internacionalizma, so se zapletle v najhujše narodnostne konflikte. Kdo se ne spominja struje, ki se je pred par leti rodila na Slovenskem in koja deviza je bila: tolerantnost napram drugim narodom. Misel je žalostno poginila, ker je ni bilo mogoče realizovati. In tisti, ki živimo v narodno-eksponiranih krajih, kjer pada naš slovenski živelj kar vidno v tujčevo žrelo, kjer nam tujec brezobzirno trga iz rok .še to, kar imamo, tisti vemo, da je le v najljutejši narodni odpornosti naša rešitev. Vsaka stagnacija, vsaka pasivnost v tej odpornosti pomeni — narodno smrt. Potrtim srcem pišem danes Le vrstice, ki naj opozorijo najširše merodajne kroge na kraj, čigar sedanji in bodoči pomen je tolik, da je od njega odvisna bodočnost cele Gorenjske. Marsikdo, ki zasleduje naš narodni razvoj, je že morda opazil potom časopisov, da se mora na PODLISTEK. Na vseh svetnikov dan. Slika iz življenja. M. A. Ljudje so hiteli na pokopališče, noseč vence, luči, sveče i. t. d., da okrase grobe ranjkih, da zadoste spominu na ranjke in starodavnemu krščanskemu običaju. Od iniovite gospode v lepih črnih oblekah do slabo opravljenega priprostega dninarja vsakdo hoče danes prebiti nekaj ur na gomili umrlega svojca, spomniti se nanj ter moliti zanj nekaj očenašev. Praznik vseh svetnikov . . . Ze sicer tako žalosten dan preobleklo se je še nebo s sivimi oblaki in od časa do časa je začel pršiti droben dež, tako da je bilo še žalost neje. Na pokopališču je bilo že polno ljudstvu. Mnogo jih je s sklenjenimi rokami stalo pred gomilami, drugi pa so hodili semintja med grobovi, tupatam glasno med seboj govorili in delali temu dnevu in mestu nepristojne dovlipe. Na vseh grobih je gorelo po mnogo lučic, le na enem, skoro zadnjem v vrsti je bila v sredi samo ena kratka svečica, ki pa je morala vsak čai dogoreli. Grob je bil čisto nov, na njem ni bilo spomenika, niti križa in krasile ga niso rože in venci, kakor večino drugih grobov. Poleg njega je stala mlada, slabo oblečena deklica. Glavo je povesila na prsi in h oči so ji neprenehoma kapale solze na sklenjeni roki. Zdajpazdaj je glasno j Jesenicah goditi v zadnjem času nekaj nenavadnega, iz-vanrednega. Ljudstvo, ki je spalo ter nevede hitelo v I žrelo germanizma, seje pričelo gibati. Kri, tista konservativna slovanska kri je vzkipela sele — v srnrtnonevarnem trenotku. Nemški kapital se je zajedel v naše meso, ljudstvu se je privzgojil tekom let polnemški duh, ki ga ! preti sedaj udušili. Toda to ljudstvo se je pričelo boriti proti svoji lastni vzgoji. Naš namen je opozoriti vso slovensko javnost na zistern, po katerem se hoče nas po-| tujčiti, na nevarnost, ki nas preti pogoltniti. Pri zadnjih i občinskih volitvah I. 1902 se je bil ljut boj za gospodarstvo občine. Le najhujšemu odporu od slovenske strani se je posrečilo, da smo se obdržali na krmilu. In že takrat se je pokazala slavna c. kr. železniška uprava, j da nam namenoma pošilja nemSke uradnike, ki naj širijo germanizacijo. Takratni inšpektor Schulz je bil na j dan volitve odpoklican ni Dunaj, samo da so ga absentirali od volitve in skušali Slovencem v I. volilnem razredu odtrga iti 1 glas. Mož se ni dal preplašiti in je volil — s pooblastilom Zato je moral zavelni Čeh zapustiti Jesenice. Dobili smo na lo strastne nemške uradnike, katerim c. kr. železnična uprava i načelnikom ministrom Wittekotn ne reče žal besede, če sodelujejo pri najradikalnejših vsenemških društvih ter izzivajo in po-tujčujejo ua-e ljudstvo. Slovanske uradnike in uslužbence se pa potom nadzorstva najbrezobzirnejše terorizira in preti z odpustom, Če le črhnejo o svoji narodnosti. Škandal je, da nam avstrijska c. kr. žel. uprava pošilja uradnike kakor so nadinžener Maks in nadrevident Querch, slovenske uslužbence, ki se vedno drže dostojne i meje — se pa kruto terorizira in nadzira. Ali imamo ministra Witteka mor ia zato, da nas hoče potom svojih strastnih nemških uradnikov potujčili P To je premišljeno, sistematično delo c. kr. centralne vlade na Dunaju. Isti j zistern pa dobimo tudi pri c. kr. deželni vladi v Ljub-] ljani. Edina slovenska inlelUenoa, ki prihaja na Jesenice, j je učiteljstvo. In sedaj moramo opozoriti na nepobitno I dejstvo, da nam pošilja c. kr. dež. šolski svet na Jese-I nice konsekventno nemško mislece učiteljsko osobje ali pa vsaj tako, ki ne čuti z našim ljudstvom. To velja seveda zlasti o ženskih učnih močeh. Zakaj se temu ne zaihtela. Večina mimogredočih je sočutno obračala oči nanjo, drugi so zopet, ne zmenee se za revico, odšli dalje. Turobno je odmeval «Miserere» cerkvenih pevcev, potem pa premolkneni glasovi zvonov . . . Cerkveno opravilo je minulo, zadoneli so ubrani glasovi pevcev slovenskega pevskega zbora, ki so peli nagrobnice. In po končanem petju so ljudje začeli jemali z grobov vence in druge luči ter odhajati proti mestu. Mračilo se je že, vsi ljudje so že odšli; le pri prej omenjenem grobu je stala deklica mirno, nepremično, še vedno s povešeno glavo. Jokala je še vedno, morda že preveč, kajti, odkar so ji odnesli pred dvema tednoma ljubo mater, jokala je skoro neprenehoma. — Rili sla sami z materjo; poleg matere ni poznala nobenega sorodnika, oče ji je že davno umrl, razen matere ni imela tudi nobenega dobrotnika, ki bi slopil po materini smrti na njeno mesto, jo tolažil ali ji pomagal. in sedaj je čisto sama . .. Takoj po materini smrti je vstopila v službo mlade gospe, katere mož je bil inžener, veseljak in pohotnež prve vrste. Zalezoval je nedolžnost nepokvarjenaga in tudi lepega dekleta, ki pa se ga je bala in ogibala. Ko pa so ji postale nadležnosti brezobzirnega pohotneža neznosne, — pobegnila je iz hiše, kjer je bila v nevarnosti njena nedolžnost in bežala je na pokopališče, na gomilo svoje matere. Tam je jokala in tožila svoje gorje bitju, nenadomestljivemu bitju, ki pa ga je /pokrivala prst, neizprosna gmča . . . opomore? Ali nima slovensko zastopstvo v tej najvišji deželni šolski korporaciji toliko vpliva, da bi se energično zoperstavilo takunu početju? Prihodnje jeseniške volitve bodo poknznle, kako škodljiv je ta zistern, ko bodo padali glasovi slovenskih renegatinj v I. volilnem razredu, najbrže za nemško stvar. Na Savi se je otvorila lansko leto enotazredna nemška šola. Letos sta že dva razreda. V katalogih te nemške šole se blestijo, kakor goreč spomin, imena slovenskih otrok. Kaj imamo pričakovati od gojencev te šole? Ali mar zavednih slovenskih mladi ničev? Ne. truma slovenskih renegatov bo stopila v življenje, v katenh srca se ie vsajal našemu narodu sovražen duh. Glejte, to je delo nemškega kapitalizma, delo naše avstrijske vlade, ki vsestransko podpira in pomaga zidati vsenemški most do Adrije. Po naključju smo dobili vpogled v zakulisno politiko naše nemške gospode. tyjih program je kratek in odločen. Slovenska občina Jesenice mora preiti v nemške roke, o čimer se popolnoma prepričani. Jesenice, ta najvažnejša gorenjska postojanka, v kratkem križišče enega najbolj živahnih železniških tirov, naj pade v njihove loke. Usoda 100.000 Slovencev je s tem padcem zapečatena. Starodavni Korotan, kjer je nekdaj gospodaril slovanski rod, bi bil popolnoma izgubljen, ker bi bil po tej zagojzdt izoliran. Izgubljena je vsa Gorenjska od Bleda navzgor. Najlepši kiaji, tisti, na katere sedaj še s ponosom ziemo, so potem izgubljeni. Nemški kapital že sedaj hlepi po vodnih silah, ki j h vidi okrog Bohinja in v katerih so zakopani milijoni. Ali bomo pustili, da še to preide v tuje roke, kar je sedaj še naše? Ali ni že itak vsa industrija v nemških rokah ? Rešimo, kar se še rešiti da. Nismo sovražmki raznih ljudskih predavanj, toda pri nas se ne opravi s tem ničesar. Se se lahko rešimo, še je čas, da zavarujemo tisoče Slovencev proti potujčevanju. Začeti je treba akcijo, ki naj bi gmotno podpirala vse zadeve, ki bi se pričele za ohranjenje slovenske občine Jesenice. Volitve so pred durmi. Sovražnik je na delu, zganimc se tudi mi. Le, ako napnemo vse moči, ako poženemo narodnostni boj do skrajnosti in se ne bojimo gmotnih žrtev — potem oslane občina v naših rokah. In, če jo ohranimo sedaj, potem je naša Dan pred vsemi svetniki je izginila iz inženerjeve hiše. Zvečer, ko je prišla vsa izmučena s pokopališča, odšla je ven na polje, bežala brez smotra in cilja naprej, dokler se ni pri neki pristavi obnemogla zgrudila ter zaspala, ali boljše rečeno omedlela. Naprej v mesto si ni upala, ker se je bala policije, ljudi prositi ponoči pa tudi v svojem obupu ni hotela. Drugi dan je odšla na pokopališče ter tam prebila celi dan. Izprosda je pri sosednjem grobu kratko zlomljeno svečo ter jo prižgala na materini gomili. Od slabosti se je tresla že po celem životu. Ko je bilo že davno vse prazno okrog nje, začela je tudi ona z negotovimi koraki stopati proti mestu. Sama ni vedela zakaj in kam gre. Noč je nastopila. Po mestu so gorele plinove luči, ulice in trgi so se spraznili. Dež je začel zopet naletavati. S povešeno glavo je stopala po karaenitem tlaku, ne ozirajoč se na desno in levo. Naenkrat začuje za seboj hitre korake. Mlad gospod pride mimo nje, pogleda jo ter vpraša: •Dekle, kam greš?* Ona ga pogleda, spozna inženerja ... Hitro se obrne ter zbeži, kolikor so jo noge nesle. Za seboj je čula nerazumljiv klic, hitre korake, ki so pa zopet utihnili, bila je zopet sama .. . Bežala je ven iz mesta, hitro, kolikor je mogla, kajti Blaba je 2e bila, poldrugi dan že ni ničesar jedla. Moči so jo zapuščale, morala je iti zopet počasneje ... za vedno, ker nemški naval je ravno sedaj najhujši. Se smo toliko idealni, da upamo najti mož, ki bodo gmotno in moralno podpirali to zadevo. Tisti, ki bo pričel primerno akcijo, bo imel zavest, da je obvaroval najmanj 100.000 Slovencev pred narodnim poginom. Posnemajmo Nemce, ki pri nas požrtvovalno podpirajo svoje ljudi. Koliko sta že tu storila «Gustav Adolf Verein* in *SHd-marka*. In naši občinski možje naj se zganejo, naj delajo, dokler je čas. Delo bo veliko in nadčloveško. Ali ne bi občina, ki je ena največjih davčnih občin na Kranjskem, lahko sprožila misel za slovensko meščansko šolo. To bi bila lepa pot, ki pelje do našega skupnega cilja — slovenske univerze v Ljubljani. Na ta način bomo pokazali vladi dejansko, da stremimo po izobrazbi in napredku. Toliko smo hoteli povedati slovenskemu in slovanskemu svetu. Meje slovenske se krčijo in vedno dalje proti jugu prodira oboli German. Kjer je še nedavno donela slovenska pesem in odmevala po gorah in dolinah, tam se razlegajo že sedaj trdi glasovi tujčevega jezika. Ali je čuda, da nam pada pogum, ako zremo z obupom, z bolestjo in tiepetom v bodočnost? Bodočnost naše lepe Gorenjske je zastrta s črnim zastorom. V Korotanu, v tej zibelki slovenskega naroda, kjer so nekdaj vladali slovenski vojvodi in kjer se je nekdaj razlegal zlati naš slovenski jezik, padajo »slovenstva stebri stari*. In sedaj smo na vrsti mi. Neustrašeno bomo stali na braniku kot branitelji slovenstva, vztrajali bomo na svojem mestu, dasi bomo morda kr-vareli iz stoterih ran, ki nam jih bo zadal ljuti naš sovražnik. Zavest, da nam boste stali ob strani, bratje Slovenci, nas bo vzdrževala v boju na življenje in smrt. Ako nas pa zapustite, bratje, potem boste v doglednem času čuli izpod snežnobelega Triglava tužni glas: Mori-turi vos salutant! • O, jaz že vem nekaj!» •No, kaj pa? Vzemimo, jaz bi ti nekaj zaupal.» «Kaj potem?* • Dalje? • • No da!» • Ali naj povem?* • Govori vendar!* • Povem, toda . . .» • Nič ne veš!* je godrnjal Ivan prepričevalno. uverjenje, da ruska vojska gotovo premaga sovražnika. — Bitka, ki je s toliko silo trajala celih deset dni, je prekinjena za štiri dni. Medtem pa se obe stranki pripravljali za bodoči veliki spopad, iz katerega se razvije velikanska bitka. Za dosedajno razmetno dolgo pavzo v operacijah se navaja poleg velike utrujenosti na obeh straneh tudi zelo slabo vreme. Ali, čeravno so na ruski strani mirovali z večjimi operacijami, vendar je posneti iz japonskih poročil, da medtem niso popolnoma mirovali, pač pa je prišlo večkrat do malih spopadov, ki so prinesli Japoncem velikih izgub. O tem pričajo razni večji in manjši uspehi Rusov, ki so Japonce tupatain prepodili ter jim odvzeli več topov. Posebno med predstražami se vrše neprestani spopadi ter streljanje topništva. Splošno se sodi, da pride do velike bitke južno od reke Hun, kjer se gradijo močne utrdbe. Ruska armada je zdaj oddaljena 30 km od Mukdena in se opira na izredno močne utrdbe ob reki Hun. Rusi zbirajo močno armado proti Kurokiju. 20.000 mož straži njegovo vzhodno krilo. Boj, ki se je vršil dne 17. t. m., je doprinesel Ru>om zopet veliko uspehov. V tem boju so Rusi odvzeli Japoncem 14 topov, 40 voz z municijo in vehko število pušk. Kljub temu, da je bilo vse zavito v neprodoren dim, so ru-«ke baterije odgovarjale japonskemu topništvu z vso eneržijo in velikim uspehom. Japonci so celo noč streljali, a brezuspešno. Tudi v središču in desnem krilu so imeli Rusi srečo. Zavzeli so dve vasi in ugrabili dve japonski bateriji. Dne 21. t. m. so Rusi prekoračili reko Saho ter se pomikajo proti japonskim pozicijam. Ta dan je prišlo tudi do ljutega boja, kjer so Rusi med strašnim ognjem zavzeli Putilo * hrib. poleg tega pa še pet vrst pozicij. Napad, ki se je vršil z bajoneti, je bil tako silen, da so Japonci bežali v velikem strahu. Le z veliko težavo je bilo možno ustaviti ruske vojake, ko je do*el ukaz, naj se uvr-te v kolone. Japonske izgube se cenijo pri reki Saho na 15.000 mož. 1'opolnoma /gorele vasi za hribi so bile pokrite z mrliči. Rusi drže zdaj skoro vse pozi- Salakin seje pričel nemirno plaziti po svojem ležišču. Ivan mu je obrnil hrbet, vzdihnil brezupno, žalostno in šepetal: «Bog, da bi imel le skorjo kruha . . .» Nekaj časa sta ležala molče drug poleg druzega. Zalem se je Salakin vspel, sklonil glavo čez Ivana, dotaknil se z ustnicami skoraj njegovega ušesa in šepetal, da se je komaj čulo: •Ivan, čuješ! Pojdi z menoj!* «Kam?» je prašal h\*n, ravnotako komaj slišno. rV Borisovo ...» «Gemu?» • Povem ti med potjo!* «Takoj povej!* «Vendar, pojdiva prej! Ti uže povem! Pojdiva in — pokradiva Matija ... res!* «Hudič naj te vzame!» je šepetal Ivan boječe hi togotno. Salakin se je pa sklonil nad njega in mu pričel šepetati na uho: <Čuj me: to je vendar tako enostavno! Midva greva tja, izvršiva in se zopet vrneva semkaj. Kdo bo naju sumil? Tamkaj poznam hodnike, vem, kje leži denar, tudi srebro je tam, žlice, srebrnina pod steklom...» Vroča Salakinova sapa je ugrela Ivanovo lice in strah je zginjal polagoma iz njegovega srca. Kljub temu pa je tiho ponovil: «Glej, da se zgubiš, satan!* «lmej vendar potrpljenje, potem bova lahko živela! Premisli no, le enkrat. — in sita sva, imela bova obleke, škornje ...» Ivan je molče ležal, Salakin pa mu je še vedno šepetal razburljive, prepričevalne besede v uho. Konečno ga je Ivan vprašal: «Ali ima veliko denarja?* _ IMije prih. cije ob reki Saho, katero so zavzeli brez vsacega boja. Zatrjuje m tudi, da je vzhodna armada zavzela gorski prelaz Vanfunling in dolino Talling. Izpred Po rt Ar t ur j a. Dne 24. t. m. ponoći so se približali Japonci ruskim nasipom z namenom naskočiti trdnjavo. A Rusi so bili na napad že pripravljeni in so imeli ukaz ne streljati. Ko so Japonci že prav blizu prišli, so jih Rusi naskočili z bajoneti in jih skoro do zadnjega pobili. Pri naskokih na trdnjavo je padlo dozdaj desetkrat več Japoncev kakor Rusov, kar Japonci sami priznavajo. Za napade na trdnjavo rabijo Japonci samo sveže voje, kar jim pa čisto nič ne basni. Trdovratni odpor port-arturske posadke razlagajo si Japonci s tem, da podpirajo Ruse Kitajci. Zbog lega groze, da bodo \sueega Kitajca obesili, ako ga dobe pri zavzetju (?) trdnjave v Port Arturju. Kakor se zatrjuje, se Port Artur lahko še dolgo drži, zlasti ker je preskrbljen z municijo in za čas obleganja imajo pripravljena živila še nedotaknjena. Kljub temu pa še vedno mislijo v Tokiu, da so trdnjavi dnevi že odšteti. Najnovejše poročilo se glasi, da je neka japonska torpedovka, ki se je približala vhodu v portar tursko pristanišče, zadela na mino in se potopila. Dopisi. Is Selc. Frtičar je postal precej predrzen in ponosen na svoje dvomljivo klerikalno prepričanje. Rogovi mu rastejo čimdalje bolj. Odkar mu je češnjiška zadruga pomagala, da ni prišlo vse na kant, od tistega časa je neznosen in zagrizen klerikalec. Seveda prej je bilo vse drugače. Preklinjal je Boga in duhovne, da je bilo joj. Še obesiti se je nameraval. Sedaj pa tak preobrat. Toda Frtičar ni bil še nikjer stalen. Začel je precej samooblastno opravljati in lagati ljudi, ki so pošteni. Pa njegovu slava menda ne bo trpela dolgo. Ali se Še spominjaš, kdaj so te spoznali duhovni, ki so vedno zvesto trobili v t\ oj rog in odslej niti iie nahajajo več v tvojo gostilno. Menda ti bo tudi čast občinskega tajnika kmalu odletela. Zapomni si! Vsaka slava trpi le nekaj časa. Selčani ga poznajo že predobro, samo kak mlad «nadebuden* mladenič mu gre še na limanice. Pometaj torej rajše pred svojim pragom, sicer boš zvedel še marsikaj, kar ti osobito sedaj ne bo ljubo, da kdo zve. Novlčar. Na Gorenjskem Osebne vesti. Začasni davčni pristav g. Tomaž Tavčar, sedaj v Kranjski gori, je imenovan stalnim davčnim pristavom. — Prestavljeni so kapelani ?g.: Anton Poljšak iz Naklega kot ekšpozit v Bevke; Franc Pavšič z Dovjega v Naklo; Ignacij Zaplotnik iz Škofje Loke v Logatec in Andrej Zgaga iz Šmartna pri Kranju v Št. Janž. Sedemdesetletnico rojstva obhaja ljubljanski podžupan dr. vitez Karel Bleiweis-Trsteniški v petek, dne 4. novembra t. 1. Narodna društva, pri katerih je ju-bilar sodeloval dolgo vrsto let in pri katerih še sodeluje, mu prirede ob tej priliki dne 3. novembra 1.1. častni večer v zgornjih prostorih »Narodnega doma». Vestalke narodnih svetinj. Več kakor 200.000 Čehov živi na Dunaju. Mnogo jih spada med delavski proletarijat, a velik del jih najdemo med najvišjimi in najuglednejšimi sloji dunajskega meščanstva kot posestnike, tovarnarje, učenjake, umetnike in uradnike na najvišjih stopinjah. Vsi ti žive stalno na Dunaju, plačujejo tam davek in mnogo je takih, ki priznavajo odkrito svojo narodnost in hočejo ostati Cehi. A vsi ti skupaj nimajo niti ene od mesta vzdrževane javne šole. Glavni provziočitelj tega nezaslišanega položaja je dunaj-ki župan dr. Lueger. V svoji nemški strasti ne pusti, da bi bila občina pravična velikemu, tako odličnemu in važnemu delu svojega prebivalstva. Izkušnja nas uči, da takozvani krščanski socialisti, katerih vodja je dr. Lueger, v narodnem oziru niso nič manj nestrpni, nego Vsenemci, da so pa vsi skupaj mnogo brezobzir- nejši in nestrpnejši od stare ustavoverne stranke. Zadnji ponedeljek je praznoval dr. Lueger svojo šestdeset letnico. Ravnotistega dne je objavilo državno sodišče razsodbo, s katero je zavrnilo pritožbo Čehov, tičočo se ustanovitve čeških Sol na Dunaju. In prav tega dne je brzojavi) z dne 25. oktobra pa je prinesel o Luegerju dolg članek, v ka-teiem z bombastičnimi frazami povzdiguje Luegerja kot — vzor-moža. Ta članek je vreden, da si ga natančneje ogledamo. »Slovenec* piše: Ob slavlju, ki žnjim obdaja lastna stranka dr. Luegerja, ne smemo pozabiti zaslug, ki jih ima tudi za nas. Strankarsko nismo bili nikoli zvezani žnjim; nasprotno uprav v državni zbornici si stojimo nasproti, ker v narodnem oziru zastopa nam sovražno stališče. In vendar smo mu dolžni hvaležnosti, zlasti v narodnem oriru. To navidez protislovno trditev nam je labko dokazati, samo nekoliko nam je pri tem treba pogledati globlje v naše poli tiske razmere, nego je tega vajen leni fllister. Narodna ravnopravnost ima v Avstriji tri velike sovražnike. Ti so nemško-liberalni centralisti, birokracija in Mažari. — Povej no, «Slovencev* ne-leni fdister, med katere sovražnike si vtaknit dr. Luegerja? Ali med nemško-liberalne centraliste, ali med birokracijo, ali pa med Mažarje? Nekje mora biti, saj sam praviš, da zastopa Lueger v državnem zboru v narodnem oziru nam sovražno stališče. »Slovencev* fdister je navedel tri kategorije sovražnikov narodne ravnopravnosti, zamolčal pa je četrto kategorijo, ki se imenuje »rimski klerika-lizem*, katerega zastopa v Avstriji dr. Lueger. Lueger je klerikalec in kot klerikalec sme uničiti slovanske narodnosti, samo da postanejo iz Slovanov nemški klerikalci. Naši klerikalci pa bodo vkljub temu dolžni Luegerju hvaležnost zlasti v narodnem oziru. Nadalje slavi »Slovencev* ne-leni fllister Luegerja kot predbojevnika Jugoslovanov. Lueger bije težak boj z Mažarji zaradi jugoslovanske misli. Ta Luegerjev boj nam koristi toliko, da se ne smemo jeziti, če dela v državnem zboru proti Slovanom. Res, Lueger je mož, kakršnih ni več na svetu! Z Mažarji se tepe za Jugoslovane, v državnem zboru pa sam tepe Slovane! Da je krščanski mož Lueger res tudi pravičen mož, mož, ki hoče vsem narodom dobro, kaže tu U dejstvo, da je Slovanom naklonjenemu ministrskemu predsedniku grofu Badeniju izpodmakml stol, kakor piše »Slovencev* ne-leni fllister. »Dobro vemo,* piše potem fllister dalje, «da je dr. Lueger v narodnem oziru stopil v odvisnost od tistih, proti katerim je začel svoj boj.* Ti Luegerjevi zavezn k* so kapitalistiški nemški liberalci, nemški nacionalci in Vsenemci, česar pa fllister ni povedal. Dalje se glasi: »Liberalni slovenski kričači, ki so zvezani s kapitalistiškimi nemškimi liberalci in z oholo, nam sovražno birokracijo, seveda nimajo niti sposobnosti, da bi spoznali pomen dr. Luegerjevih vodivnih idej. Naj ostanejo v svoji m!akuži.» No, zdaj smo pa «fertik». Slovenci, ki smo zvezani z nemškimi veleposestniki v gospodarskem oziru, da se varuje ljudstvo, pred nikdar polno farško bisago, ostanejo v mlakuži. Lueger pa, ki je zvezan z nemškimi liberalci in Vsenemci v narodnem oziru, da se uničijo Slovani, je pa »najlepši uzor». «Slovencu» smo hvaležni da je tako jasno govoril. Sedaj izprevidi lahko vsak, ki ima količkaj možgan, kje so izdajalci. Občinski proračun mestne občine Kranj za leto 1905 je v smislu § 66. obč. reda za Kranjsko javno na vpogled razgrnjen v občinski pisarni od 26. oktobra do vštetega 8. novembra. Za stavodoline mladeniče. Mestno županstvo v Kranju razglaša, da so imajo vsi mladeniči, rojeni leta 1882, 188:$ in 1884, ki so pristojni v tukajšnjo občino, in vsi oni. ki prebivajo v občini, tekom meseca novembra gotovo zglasiti pri tukajšnjem županstvu za prihodnji vojaški nabor, ker bi se drugače morali kaznovati v smislu § 85, voj. zakona. Mladeniči, ki niso pristojni v tukajšnjo občino, naj se v svrho legitimacije zglase z dokazili domovinstva (domovinskim listom ali delavsko knjižico). Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje v sredo 2. novembra t. 1. popoldne ob dveh v Kranju. Spored: 1.) Pouk o čebelarstvu: Poročevalec g. Fr. Ro-jina. 2.) Spomini na Švico. Poročevalec g. Fr. Luznar. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. •Sokol* na Jesenicah, ki seje ravnokar ustanovil, neumorno deluje. Priglašenih telovadcev, ki po moči redno telovadijo, je krog sedemdeset. Ker pa so večinoma tovarniški delavci in ne morejo vsi vselej priti, ker delajo tudi ponoči, jih je pri vsaki telovadni uri krog štirideset. Telovadijo trikrat na teden. Ob nedeljah hodi tjakaj vaditelj ljubljanskega «Sokola», ki jih pridno poučuje v prošlih in redovnih vajah ter jih vrlo navdušuje za sokolsko idejo, kajti telovadnega orodja še nimajo. Pričakujejo ga pa v kratkem od tvrdke S. Vindvš iz Prage. Ko dobijo orodje, hodil bode tudi iz Kranja redno vsak teden sokolski vaditelj na Jesenice, kjer bo imel gotovo hvaležno delavno polje kajti tam so fantje navdušeni, ubogljivi in krepki. Takrat ustanovijo tudi telovadbo naraščaja, šolskega In obrtnega. «Sokol» je na Jesenicah življenska potreba in upati je, da pomore do narodne prebuje vseh tamkaj bivajoči h slojev, posebno do prebuje delavske rnase. 7e sedaj se vidijo dobri nasledki ustanovitve »Sokola >, kajti povsod je čuti krepke pozdrave »NazdarU in lepo slovensko petje. Pričakovati smemo, da v kratkem prebujeni narod, če ne bo šlo drugače, napiše s trdimi slovenskimi pestmi na hrbte nemških oholežev pjavila dostojnost1, katerih kul-turonosci ne znajo. Poročil se je g. Fr. Svetina, sin gostilničarja v Žirovnici, z gospodično Ivano Legat iz Lesec. 0 sadni ras sta vi v Radovljici. V nedeljo dne »0. in ponedeljek dne 81, t. m. bo v sadni razstavi v Radovljici splošna razprodaja sadja in drugih razstavnih objektov kakor: sadnih pijač, konzerv, sadjarskega orodja, st* tkalnic i. I. d. Kdor želi kaj kupiti, naj ta dneva še obišče sadno razstavo. Posebno je priporočati cenjenim gostem iz Ljubljane, da pridejo v nedeljo v razstavo in si tamkaj nabavijo finega namiznega kakor tudi zimskega sadja. V torek dne 1. novembra razstava za obisk ni več odprta. — Pred zaključkom sadne razstave v Radovljici so naprošeni vsi oni kiogi. ki se čutijo poklicane izreči o razstavi strokovno sodbo, naj se vzdrže vsake pristranske sodbe, da ne bode še po razstavi onih neprijetnih odmevov, kakršni bi izkušali tej občekoristni in široko priznani napravi .škodovati. Kaikoli se bode sploh pisalo, naj se stori le v sporazum ljenju celega razstavnega odbora. Toliko v opomin na vse strani. Nesreče. Na Jesenicah se nesreče vedno ponavljajo. V soboto opoldne se je v predoru podsulo na Hrvata N. Krznarica. Nezavestnega so prepeljali v podjetniško bolnišnico na Hrušici, a je umrl še isti dan. — Na Primskovem pri Kranju je konj sunil posestnika Mil aela Brezarja tako, da mu je zlomil nojjo. — Iz Šteng se poroča; Dne 18. t. m. se je v Črnem vrhu zvrnilo posekano drevo na Marjeto Tedesco, ženo laškega ogljarja ter jo ubilo na mestu. — Dne 20. t. m. je padla Francu Gašperlinu iz Begunj na levo nogo smreka in mu jo zdrobila. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Zupan Svoljšak iz Medvod je te dni stal pred sodiščem v Loki, ker je dolžil župnika Ivana Brcata iz Sore, da je on kriv vsega sovraštva v župniji in občini Pri obravnavi so očka Šmovc nastopili — dokaz resnice, kar je prepričalo kazenskega sodnika tako, daje gospoda župana obsodil na tri tedne zapora, poostrenega vsak teden z enim postom. Dober tek, očka župan! V bodočo boste morda znali bolj držati svoj opravljivi jezik za zobmi in boste purtili v miru ljudi, katerim niste niti vredni odvezati jermenov z njihovih čevljev! Medvode imajo res lepega in vzornega >upana, ki mora posedati po — zaporih. .. Uftla je kuharica Jera znanemu besniškemu župniku Pokornu, vulgfo Medvedovemu Franeeljnu. Radovedni srno bili, kaj je moralo biti vzrok, da je sicer dobra ženica popustila svojo kuharsko obrt ;er je. popihala iz Besnice domu k Sv. Duhu. A sedaj še ne Čudimo temu, ker smo zvedeli, da jo je ta božji namestnik, ves besneč od svete jeze, tako nemmiljeno pretepava', da je palico zlomil nad njo. Ni torej čuda, da. se je bila Jera naveličala teh »klobas* ter ušla. Sedaj pni vi. da k farju ne gre več v službo. Francelj sicer ne pretaka grenkih solz za njo, ker ima baje še tri ženska bitja pod svojo gostoljubno streho, torej dolgčas'mu ni. Med temi pa »obrajta* še posebno Julko, ki ima-seveda tudi v farovžu «kvartir», ker v šoli jo je baje strah. In s Franceljnom se prav dobro razumeta, zato jo pa tudi rad pohvali, da je «fest punca*. Prav fletno jima je. Za kratek čas hodita skupaj na <špancir» in tudi na božjo pot k sv. Joštu. Tako se Francelj povsod kaže pravega kavalirja. Izžrebani porotniki. Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani z Gorenjskega naslednji gospodje: Josip Boncelj, trgovec in posestnik v Železnikih; Ivan Burja, posestnik v Bohinjski Beli; Alojzij Cera r,. trgovec v Lukovici pri Brdu; Jakob Dolinar, posestnik na Priiiir skovem; Franc Dolžan, posestnik v Radovljici; Matija Bolničar, posestnik v Šmartnem pri Ljubljani; Karel Flmijan, posestnik in knjigotržec v Kranju; Franc Hain-rihar, trgovec v Selcih; Josip Jare, veleposestnik v Medvodah; Franc .Kocijančič, gostilničar in posestnik v Črnivcu; Avgust Mally, župan in poštar v .Beli peči; Ivan Povšnar, posestnik v Zgornji Kokri; Karel Ruech, posestnik in gostilničar v Tržiču; Josip Rus, posestnik v Št. Vidu pri Brdu; Franc Sabelj, trgovec v Kamniku; Ivan Zark, posestnik in župan v Lescah, in Ivan Žargi, trgovec v Kamniku. . . Na praanik vseh svetnikov, prihodnji torek, dne 1. novembra 1.1. poje pevski zbor l k ranjenemu Nicliju dr. Fortuna, a kmalu za njim pa sodni zdravniški izvedenec dr. Xydias. Izkušala sta oba skupaj podeliti kako., pomoč ranjencu, a izjavila sta, da ni nikake nade, da bi se mu rešilo življenje. Vsled te izjave je sodna komisija odredila, da so poklicali duhovnika, ki je ranjencu podelil sv. zakramente za umirajoče. Potem so pa Nidija prenesli v bolnišnico, kjer je jpa že drugi dan zjutraj ob 9. uri umrl. Preiskovalni sodnik je zaslišal Desantija in Elizo Cornoldi na stražnici ter ju potem dal odvesti v zapore. Bomba v pisarni. V Hjastoku na Ruskem je 19. t. m. prišel v policijsko pisarno 20 let star mož. oblečen v delavsko obleko, in je vrgrl bombo v sobo. Storilec je obležal mrtev, štirje uradniki in dve civilni osebi pa so nili težko ranjeni. Pisarna in sosedne hiše so poškodovane. Gospodarske stvari. Razglas o oddaji simodolskih krav dražbenim potom. V četrtek, 3. novembra t. I. (t. j. 2. .dan po Vseh svetih) dopoldne ob l/i 11. uri proda podpisana družba potom javne dražbe na dvorišču podkovske šole v Ljubljani, na Poljanah, 10 simodolskih plemenskih krav. Naprodaj postavljene krave so iz kmetske reje, so mlade, imajo pri sebi teleta, ali pa imajo storiti prihodnje dni. Družbo stanejo poprečno po 500 K.Pod to ceno se ne prodado. Dražbe se smejo udeležiti le družbeni člani. Kupnino je takoj poravnati in precej prevzeti kupljeno žival. Po prodaji družba ne bo imela nikake obveznosti več za oddano žival. Pripomnja: Isti dan, t. j. 3. novembra 1.1. dopoldne ob 9. uri bo e. kr. deželna vlada oddajala na Bavarskem dvoru v Ljubljani po kmetijski družbi iz državne podpore nakupljene žlahte simodolske bike. Podpisana družba vabi živinorejce, naj pridejo pogledat te enoletne bike, ki stanejo po 720 K. Pripomniti je, da so ti biki že oddani. Videti bo tudi 5 brejih simodolskih junic, ki jih je družba kupila po naročilu za nekatere vgledne živinorejce in ki stanejo po 800 do 900 kron. C. kr. kmetijska družba kranjska. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za «Dijaško kuhinjo v Kranju*, poslal g. Josip Bon cel j ii Železnikov fi kron. a a ttiidilvtihc, Ga u j c *>a viopeft, kaka ludi 6ipe, t>a»« in v ix>eA (>aiv&(\, (tpe-*u* in cev»* ptipotoća piva in >\\yv*iy* tova ina peci j in ^fitia^ifi u^tvtttov v £ju(> (j a vit 5 »3-20 Kmetovalci! Take in podobne najvišje medajle na Dunaju m mednarodni razstavi družite Modrega križa 1904 v c. kr. družbi za vrtništvo pod visokim pokroviteljstvom Nje cesarske in kraljevske Vzvišenosti presv. gospe nadvojvodinje Marije Jožefe, v Londonu, Parizu in Rimu je dob'1 edino le doktor pl. Trnk6ozy-jev Kranjski redilni pra^eK za praŠUc za pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino i. t. d. Pri vsakem trgovcu 1 Mvoj 50 vili., po pošti 5 zavojev. Lekarna Trnk6czy, LJubljana. Slav. Šolskim vodstvom te udano priporočam za cen j. naročila tolikih tiskovin Z (Mllirnitn spoštovanjem Iv. Pr. Lamprot, tiskarna v Kranju. Šivalni stroji \u kolesa Tovarniška zaloga 121—9- Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na sahtevanje nurtonj Dobava izvrstnih KraajsKia Klobas na debelo M* GlobočniKa nasledn. JVan Trobi Kropa (Gorenjsko). Učenca ki ima veselje do krojaškega obrta, se sprejme takoj. Pogoji se zvedo pri Matiju Hrastu krojaškem mojstru v Lescah. 182—f 174—a Naznanjam slavn. občinstvu, da sem seda) otvoril v Kranja h. št. 102 trgovino z usnjem. V zalogi imam vsakovrstno usnje na drobno in debelo po primernih cenah. Kupujem tudi vsakovrstne surovo kože. Ivan Bedenk. 178-2 Imam v kleti več sto hektolitrov 177-a pristnega belega in črnega vina, neka] fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega Izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) Hamburg-Amerika Zastopnik 150—8 Iz Ljubljane v Novi York samo O O gld. s dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Svjitem talk« M. PodKrajšeK frizer ■a dame in gospode LJubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s saperat-uini vhodom. „ Zakaj so Vaši ZObje tako beli?* „Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higljenična kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. 38-Sft D IO OI 01 OI C 71-29 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom MERKUR" Peter Majdič v Kranju. 99 Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, vodie žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje sa obijanje Zaloga voznih plaht in pokrival za komate. 4> >N U JO V- S JO o> o bo ca 3 -t O cr s ar ™ n cr N< 2 < stropov, vlite kotle. Velike izber slamoreznlc, železnih peči TtoniMsPorttiii-cement, triVerze, stare, železnice Si«e Sine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za Vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. (jI OI OI OI OI OI c r i Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 g Velika zaloga zgotovljenih ohlek | za gospode, dečke in otroke * konfekcije za dame. I •mm* Solidno blago po čudovito nizkih cenah « Caniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 167—5 p „ -elik požar se samore lahko in naglo pogasiti samo s i3 4i nove sestavo, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dveini največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastilo diplomo za isboljianje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in i zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, hrlsgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. Tedenski sejem ▼ Kranj n dne 24. t. m Prignalo se je 69 glav goveje živine, 2 telet, 50 prašičev, 16 ovac, 21 kozlov, 186 hu-s. — 50 kg: pšenice K 1050, prosa K 750. ovsa K 750, rži K 8'25, ajde K 8—. ječmena K 7—, fižol: mandalon in ribničan K 14'- -, koks 14 —. Jj^s^ss^sajg«»%^p *>ia »sa i aja>s»*y»a SatlialoViai brizgalnicaai t L I l^šla je „pokra škarica" spisala M i n t h V a sineva v založništvu LavosL Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po polti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh ve* nego 1300 receptov z« pripravljanje najokusnejših j*di domače in tuje kuhe, ima 1) fino koloriianih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališč, literarna kritika zaradi lepega, l.hko umevnegu jezik;«, fina dama za-aai njene lepe, pH slovenskih kuhar? kili k r. j ga h n«-na«adne opreme, in konefao varana gospodinja raradi njene cene, ker ni ni.': dražja, nego znvne nemške kuharske knjige. 10—52 Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura. prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, jdd. 650. 114—18 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja ne vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prom«Be iidaja v vsakemu žrebanja. Polnovplačani akcijski ti kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. ••• denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestinu Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Ijabljatsa (Kolizcj) ti Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za '■ vile. Specijaliteta: j Gostilniški stoli. Pohištvo /z železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in i?, letovišča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: potielja, nočna omarion, o-mivalna min, obešalnik, min, atensko ogledalo. I 8*-25 „ Mora vija " -šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. i Mora vija "-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. ' „ Mora vija '-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetna vezenje na „Mora-vija"-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. Cenike pošilj zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K. & R. Ježek (Blansko). Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domaćega izdelka, brez vsake zmesi (Sch\vcrspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Vtfohlgemuth 13211 v Kranju, glavni trg št. 118. 64-32 Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv kolporter ki bi po slovenskih krajih razpara val brošure, časopise i. t. d. Pojasnila daje upiavništvo »Gorenjcu«». 1