l/im budcm Ùajmkega tMca, poiUdahm Radia Ptuj
tvv polhi/um pa/ÊmjeM zdum pnyétm Ubitem? novo- M
Ormož • Trofenik o grožnjah namesto o diplomi
O stran 5
Ptuj, petek, 14. decembra 2012
letnik LXV • št. 98 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Ptuj • O ergonomiji delovnega mesta
KOPALNIC
Samo zdrav delavec lahko dela 40 let in več
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
centralne kurjave - vodovodne instalacije plinske instalacije - obnovljivi viri energije -
obnove kopalnic-1 ospredju je bila tema o ergonomiji, znanosti o oblikovanju dela, opreme in delovnega mesta, ki se prilega zaposlenemu.
V hotelu Primus na Ptuju so se včeraj srečali strokovni delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, medicine in kadrovski delavci. V
Šport
Rokomet • Drava obstala na pragu senzacije
O Stran 12
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Na seminar jih je že deseto leto zapored povabilo Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopaj-nik. V glavnih temah sta o er-gonomskih tveganjih s področja medicine dela in o ergonomiji delovnega mesta govorila prim. Bojan Lovše, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ter dr. Marjan Leber, univ. dipl. inž. UM - Fakultete za strojništvo. Kot je poudaril Stopajnik, iz prav nobenega predpisa ni videti boljšega zagotavljanja varnosti pri delu, glede na to, da se delovna podaljšuje ne glede na obremenitve na delovnih mestih in pogoje dela. Zato je še toliko pomembneje, da se tako delodajalci kot strokovnjaki in tudi zaposleni čim bolj vključijo v preprečevanje tveganj, povezanih z ergonomskimi pogoji in z varnostjo in zdravjem pri delu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Lani 27 tekem v celi sezoni, letos 25 v jesenskem delu
O Stran 11
Ormož • Dvorec Jeruzalem ponovno na sodišču
Kazenske ovadbe proti vodstvu P&F
Konec novembra je Peter Peče, odvetnik Davorina Lesjaka, direktorja IGD Holermuos, d. o. o., na pristojno okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti v skladu s 147. členom ZKP vložil kazensko ovadbo zoper pravno družbo P&F Jeruzalem Ormož, d. o. o., direktorja Marka Antoliča in Mitja Herga ter lastnika Vladimirja Puklavca.
Ovadenim očita neupravičeno uporabo tuje oznake ali modela - blagovne znamke, oškodovanje v višini 2.367.218,62 evrov, zlorabo zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovno goljufijo, poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja. Vsa ta navedena dejanja naj bi bila storjena pri poslovanju Dvorca Jeruzalem. Ovadenim je očitano, da registrirano blagovno znamko neupravičeno upo-
rabljajo, pri čemer sta kot neposredna zastopnika neposredno odgovorna oba direktorja, ki delujeta neposredno na podlagi navodil in zahtev solastnika in družbenika Vladimirja Puklavca, ki družbo dejansko usmerja in vodi, še stoji v ovadbi. Direktorja IGD Holermuos Davorina Lesja-ka smo povprašali, zakaj se je odločil za tako skrajen korak, kajti gospodarski spori so praviloma nekakšna tržnica, v kateri se je
mogoče pogoditi, pri ovadbi pa sta možnosti le dve, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno ali ne: „Vsak gospodarski subjekt mora pri svojem delovanju skrbeti, da ne prestopi meje zakonitosti pri svojem poslovanju. Za to so odgovorni zakoniti zastopniki in lastniki družbe, ki so jih imenovali. Če nekdo zavestno pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti ne spoštuje sodnih odločb, neupravičeno uporablja tujo za-
ščiteno blagovno znamko, protipravno in neupravičeno uporablja tujo premoženje z namenom njenega gospodarskega izkoriščanja ter s tem oškoduje drugi gospodarski subjekt, menim, da so podani vsi elementi storitve kaznivih dejanj. Vsakdo, ki naleti na storitev kaznivega dejanja, ga je v skladu z zakonom dolžan prijaviti. Družbi IGD Holermuos je družba P&F Jeruzalem Ormož s svojimi zastopniki povzročila
s svojimi nezakonitimi ravnanji izjemno veliko gospodarsko škodo, ki lahko privede do nepopravljivih posledic." Lesjak je preko svojega odvetnika že celo letošnje leto pozival P&F, da mu njegovo lastnino in blagovno znamko vrnejo, oziroma plačajo nadomestilo za uporabo. Temu se niso odzvali.
Za mnenje o celotni stvari smo povprašali tudi direktorja Marka Antoliča iz P&F Jeruzalem Ormož, ki je povedal, da bodo blagovno znamko uporabljali še naprej, vse spore z IGD Holermuos, ki jih je več, pa bodo reševali v paketu. Poudaril je, da si želijo čimprejšnjega razpleta celotne zgodbe, da pa imata pri tem odločilno besedo oba lastnika vpletenih firm.
Viki Ivanuša
mera
PARADA 2012
V ŽIVO ■ ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
sreda, 26. 12. 2012, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan
Nastopili bodo:
VERA & ORIGINALI
NOVI SPOMINI
NÄVI HAN KE
PAJDAŠI
ŠTRK
NEMIR
ans. PETKA
ZAKA'PA NE
DOMEN KUMER
DEJAN VUNJAK
MALIBU
ISKRICE
ELA & Š ARMER JI BRIGITA ŠULER SAŠA LENDERO
MARJAN ZGONC
IN TOMAŽ VRHOVNI K SKATER
NATALIJA VERBOTEN KATRCA
Orfejčkov mladi talent VESELISVATJE ALFI NIPIČ Ans. SPEV MODRIJANI TANJA ŽAGAR GADI
MATIJA PUŽ Ans. EKART Luka in Pepi In še kakšno PRESENEČENJE!
riAOER
Predprodaja vstopnic:
Radio — Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za prizadete v poplavah.
Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
9771581625012
Slovenija • O napovedanih spremembah normativov v vrtcih
Napovedane spremembe normativov:
-	v prvem starostnem obdobju le ena vzgojiteljica za dva oddelka (posledično nižja plača)
-	več otrok v oddelkih
-	povečanje delovne obveznosti neposrednega dela z otroki za vzgojitelje in pomočnice
-	podaljšanje časa prilagoditve prostorskih normativov za občine
Bodo otroci (zaradi varčevanja) sploh še varni v vrtcih?
Napovedane spremembe standardov in normativov v vrtcih in osnovnih šolah niso v skrb postavile le učiteljev in vzgojiteljev - okrog 1000 bi jih ostalo tudi brez dela -, temveč tudi starše. Prepričani so, da bi tak ukrep predstavljal velik korak nazaj v kakovosti dela, tako v vrtcih kot v šolah. Da bi to preprečili, starši otrok, ki obiskujejo vrtce, podpisujejo tudi peticijo.
Predlagane spremembe zakonodaje na področju spremembe normativov je pripravilo ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in šport. Čeprav naj bi začele veljati že 1. januarja 2013, so jih javnosti predstavili še pred kratkim. „Zato nimamo časa in moramo ukrepati zelo hitro," pravi ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Bo-žena Bratuž.
Pojasnjuje, da so predlog o spremembi normativov prejeli šele 23. novembra in takoj na ministrstvo naslovili številne apele. „Iz šolskega ministrstva so nas obvestili, da so na Ministrstvo za javno upravo in pravosodje morali posredovati ukrepe, ki bi na našem področju prinesli prihranek okrog 28 milijonov evrov," pravi Bra-tuževa.
Rezerve, ki jih na področju vrtcev vidi ministrstvo, pa se
nanašajo na reorganizacijo dela v prvem starostnem obdobju, na povečan obseg dela v prvem in drugem starostnem obdobju, na začasno povečanje števila otrok v skupini in na podaljšanje časa prilagoditve prostorskih normativov za občine.
Bratuževa še pojasnjuje, da je v Zakonu o financiranju občin prepleten tudi Zakon o vrtcih, med drugim tudi v členih, ki govorijo o reorganizaciji.
Po predlogu ministrstva bi tako vzgojiteljica v prvem starostnem obdobju delala v dveh
Uvodnik
Enkrat morala, vselej morala
V naši politiki se še naprej igrajo. Zdaj, ko je ulica »odstavila« Kanglerja kot župana, se podobne igrice gredo še v državnem svetu, tokrat s hudo vprašljivim moralnim predznakom. Ko so odločali o dveh spornih mandatih, ki po vsej verjetnosti nista v nobenem primeru sporna, so enemu potrdili mandat, drugemu odstavljenemu in pod goro obtožb, nobena mu še ni dokazana, mandata nisopotrdili, četudi je bil zakonito izvoljen kot ta drugi, ki za zdaj ostaja v državnem svetu. Kot da ne bi vedeli, da so ga izvolili elektorji, nobeden od njih pa do danes še ni povedal, da so nanj pritiskali in da je glas za Kanglerja oddal pod pritiskom. Zanimivo bo počakati na razplet tokratnega ravnanja državnega sveta. Še posebej pa je v tem trenutku vprašljiva morala pravne stroke, ki je vselej glasna, tako tista z levim predznakom kot tista z desnim predznakom, kije seveda pri profesionalni drži v nobenem primeru ne bi smelo biti. Tako na oko bi ulica, če bi delovala še naprej, lahko »odstavila« še kakšnega državnega svetnika, brez katerih v državnem svetu ne gre, ki so večni v svetu in na vseh svojih drugih dobro plačanih položajih, ki so se dobesedno prilepili na njihove zadnjice, ampak ker imajo pravo barvo, ker znajo udarjati na tipke, predvsem pa delajo »všečno« politiko ne glede na realno stanje, ki je pogubno, bodo miljenčki tako dolgo, dokler ne bo resnično počilo na celi fronti. Streznitev, ki bo sledila, bo katastrofalna, ampak kot vedno je ne bodo plačali elitneži, ker ti že dolgo sedijo na domačih kupih in kupčkih v oazah, ki so si jih ustvarjali tudi z vednostjo in podporo nadzornih organov te države, ki bi morali ukrepati že po zakonodaji, če so videli in vedeli, kaj se dogaja, in še posebej z moralnega vidika, ker so zavezani tudi nekim etičnim standardom. Naivno bi bilo sedaj verjeti, da so naši vrli politiki, ki se še vedno igrajo z usodo naroda, naenkrat sprevideli, da je morala tisto prvo, kar bo poslej veljalo pri njihovih ravnanjih. Če je tako, bomo čez noč priče množičnim odstopom iz moralnih vidikov, samoiniciativnih in spodbujenih. Naenkrat bo Slovenija očiščena stare tranzicijske politike, sprostila se bodo mesta za mlade perspektivne kadre, ki že (pre)dolgo čakajo na svojo priložnost. Ampak to so v tem trenutku še vedno pravljice, tudi za ta praznični čas, ki naj bi nosil predvsem darove, ki pa jih je mali Sloveniji odpeljala tranzicijska politika v imenu pogubnega nacionalnega interesa.
Majda Goznik
oddelkih. Konkretno bi to pomenilo, da bi vzgojiteljica 3 ure delala z eno skupino, nadaljnje 3 ure pa z drugo skupino. Skrbeti bi morala kar za dva oddelka hkrati, torej za 34 otrok prvega starostnega obdobja.
Ob tem se po predlogu povečuje tudi delovno obveznost neposrednega dela z otroki. Za prvo starostno obdobje za vzgojitelje za dodatne 2,5 ure, s sedanjih 30 na 32,5 ure tedensko, za drugo pa na 35 ur tedensko. Povečala bi se tudi delovna obveznost pomočnikov vzgojiteljev za eno dodatno uro tedensko.
Kot je opozorila Bratuževa, bi vse to pripeljalo tudi do odpuščanj v vrtcih, koliko natanko, še ne vedo. Skoraj gotovo pa je, da 22 pomočnic, ki trenutno delajo v Vrtcu Ptuj in imajo pogodbe za določen čas, po prenehanju ne bi imelo več službe.
Otroke bi natlačili v oddelkih
Kar je še dodatno razburilo starše, pa je dejstvo, da se s predlogom, če bo ta sprejet, povečuje število otrok v oddelkih.
Predlog zakona do septembra 2016 občinam namreč začasno omogoča povečanje števila otrok v oddelkih za do 3 več kot doslej. Po besedah Bra-tuževe bi to pomenilo, da bi v prvem starostnem obdobju v oddelku lahko bilo celo 17 otrok, v drugem pa 27 otrok. Zakonski normativ je sicer nižji in predvideva 12 otrok v 1. in 22 otrok v 2. starostnem obdobju, a ker imajo občine to možnost, da to število povečajo do dva otroka, višji standardi ponekod veljajo že sedaj. Ptujska občina je sprejela tak sklep, zato Bratuževa opozarja, bi dodatni dvig standardov predstavljal kar pet otrok več v skupini, kot je to opredeljeno v sedanjem zakonu.
Ob vsem naštetem predlog spremembe zakona predvideva še podaljšanje časa prilagoditve prostorskih normativov za občine, saj večina teh ne dosega. Zakonodaja namreč predpisuje 3 kvadratne metre na otroka v prvem starostnem obdobju in 1,75 kvadratnega metra na otroka v 2. starostnem obdobju. Ob tem Bra-
Starši se bojijo, da bo kakovost javnih vrtcev z napovedanimi spremembami bistveno slabša.
tuževa pojasnjuje, da se dodatnih otrok v oddelek ne sme sprejemati, če v igralnici za to ni zagotovljenih prostorskih normativov.
Varčevanje na plečih najmlajših - starši ne želijo „odlagalnice" otrok!
Takoj ko je bil predlog, razlog katerega je seveda varčevanje, predstavljen v javnosti, je završalo. Velika večina vzgojiteljev in vzgojiteljic ga ne podpira, tudi ravnatelji vrtcev so si enotni, da prinaša veliko poslabšanje, proti pa so tudi starši.
Kot so pojasnili tudi na svetu staršev otrok, vključenih v Vrtec Ptuj, se bojijo, da se bo glede na povečan obseg dela vzgojiteljic in pomočnikov kakovost dela bistveno znižala. „Otroci so že zdaj natlačeni v majhnih igralnicah in sprašujem se, ali je vse to sploh normalno. Saj vendar živimo v Sloveniji in ne v Afriki," je dejala ena izmed mamic na sestanku Sveta staršev Vrtca Ptuj.
Starši so prepričani, da ni prava poteza varčevanje na plečih otrok, saj se bojijo tudi za varnost svojih malčkov. Zaskrbljeno so spraševali, kako si uradniki predstavljajo, da bo ena pomočnica preživela večino dneva sama z otroki. „Kaj pa, če bo šla na stranišče, kako bo, ko bo morala previjati 17 malčkov," tudi to so bila nekatera izmed vprašanj staršev, ki so si enotni: predlagane spremembe normativov so nesprejemljive.
Prav zato so se starši tudi povezali, in ker, kot pravijo, želijo zagotoviti varnost svojih otrok,
kakovost pedagoškega dela in individualno obravnavo, podpisujejo tudi peticijo. Na facebooku je ustanovljena tudi skupina Za ohranitev kakovosti javnih vrtcev.
"Napovedane spremembe Zakona o vrtcih so nas, starše, neprijetno presenetile, lahko rečemo tudi šokirale. Kakovost javnih vrtcev je nedvoumna in ne razumemo predlagateljev, ki s takšno lahkoto rušijo tisto, kar se je gradilo in oblikovalo mnogo let. Ker otroci v vrtcu preživijo zelo veliko časa, se starši zavzemamo, da se kakovost dela javnih vrtcev ne zmanjša. Prepričani smo namreč, da napovedane spremembe vplivajo na kakovost dela. Večje število otrok v skupini pomeni manj pozornosti posameznemu otroku, manj prostora, manj kakovostnega programa in večjo obremenjenost vzgojiteljev. Vzgojitelj bo namreč vedno bolj skrbel le za fizično varnost otrok in se v manjši meri posvečal izvajanju programa. Starši ne potrebujemo le varstva za svoje otroke, ampak tudi vzgojo in kakovosten program. Starši ne želimo le odlagalnice otrok. Zato ostro nasprotujemo predlaganim spremembam in predlagatelje pozivamo, da v dobro naših otrok in za kakovostne javne vrtce predlog umaknejo," je v svoji izjavi zapisala Nada Golo-uh, predsednica Sveta staršev Vrtca Litija. Prav to izjavo pa so podpisali tudi starši otrok iz drugih vrtcev, tudi ptujskih, in jo bodo posredovali ministrstvu.
„Dodajte le, da mi predlagateljev ne pozivamo, ampak zahtevamo od njih ohranitev kakovosti javnih vrtcev," so še ostro svoj piskrček k omenjenemu pismu pridali predstavniki na Svetu staršev Vrtca Ptuj.
„Mi smo pripravljeni delati več"
Bratuževa pojasnjuje, da nasprotovanje predlogu zakona ne pomeni, da ne želijo sodelovati z ministrstvom, saj tudi sami želijo poiskati rezerve. Kot pravi, so pripravljeni delati tudi več, a v določenih točkah ne nameravajo popustiti. Dodaja, da je obdobje do 3. leta življenjsko pomembno, zato varčevanje, ki bi poslabšalo razvoj ali varnost otrok, ni sprejemljivo.
Omenjene spremembe bi po nekaterih izračunih morda (ne nujno) znižale cene vrtcev, a je iztržek tudi za starše premajhen, da bi izgubili sedanje pogoje svojih otrok v vrtcih. Prenatrpane skupine v vrtcih in pomanjkanje časa za individualno delo bi po mnenju mnogih, tudi strokovnjakov, pomenilo, da bi vrtci imeli zgolj funkcijo varstva, medtem ko bi se vzgojno-izobraževalna funkcija zaradi pomanjkanja kadra zapostavila.
Ob vsem tem pa se starši še sprašujejo, kako bodo njihovi otroci srečni v vrtcih, če bodo vzgojiteljice in pomočnice nezadovoljne. Nekdo, ki mu plačo znižajo za 11 plačnih razredov oziroma tudi za več sto evrov neto, kot bi to storili nekaterim vzgojiteljicam, ne more biti zadovoljen in delati z veseljem. „Če mi to storijo in znižajo plačo za toliko, bom sicer imela delo, po pomoč pa bom hodila na Rdeči križ," pravi vzgojiteljica v enem izmed ptujskih vrtcev.
Starši upajo, da davka nespametnih odločitev državnih uradnikov, ki si ne predstavljajo, kako je skrbeti za več deset otrok, ne bodo plačali otroci.
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Seja kolegija županov Sp. Podravja
Uradniško spodkopavanje razvoja
V prostorih Mestne hiše na Ptuju je bila v začetku decembra 8. seja kolegija županov Spodnjega Podravja, ki sta se je ob županih oziroma njihovih predstavnikih udeležila tudi poslanec Franc Pukšič in državni svetnik Rajko Fajt.
Direktorica Skupne občinske uprave Alenka Korpar je predstavila pomembne informacije, ki se dotikajo dela skupnega organa občin tega območja, direktorica ZRS Bistra Ptuj in RDO dr. Aleksandra Pivec je županom občin predstavila dosedanje delo in aktivnosti podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije, o projektih učinkovite rabe energije v Spodnjem Podrav-ju je govoril direktor Lokalne energetske agencije dr. Janez Petek, direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je govorila o reorganizaciji v zdravstvu. Sicer še ni mogla povedati ničesar konkretnega o tem, kakšna reorganizacija se pripravlja zdravstvenim domovom, katerih ustanoviteljice so občine, po vsej verjetnosti pa bo držalo, da se bo država najprej lotila reorganizacije na tistih področjih, kjer je sama ustanoviteljica, torej bolnišnic. Podobno kot so se župani občin Spodnjega Podravja odločili za skupen nastop za ohranitev ptujske bolnišnice, tako naj bi ukrepali tudi v primeru svojega zdravstvenega doma, da se ne bo ponovila zgodba kot pri združevanju zavodov za zdravstveno varstvo. Franc Pukšič je dejal, da v primeru ptujske bolnišnice ne bo prišlo do spreminjanja njenega statusa. Kar zadeva samo stroko, pa so bili poslanci s Ptujskega in predstavniki lokalnih skupnosti oz. interesov bolj tiho, ko so se glede statusa ptujske bolnišnice pogovarjali z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem v prihodnosti. Šlo je bolj za besedni dvoboj med njim in ptujskim kirurgom Darkom Jazbecem, tudi poslancem DZ. Bistvo je, da ptujska bolnišnica ne izgublja statusa, ali se bo znotraj
programov kaj spremenilo, ali bo postala specializirana bolnišnica za neko določeno področje, to pa je že stvar stroke. Vendar ni vse v evrih, selitev izobraženega kadra v neko novo okolje je lahko velika izguba za ta prostor, kjer že tako primanjkuje strokovnega kadra na vseh področjih. Jasno pa so predstavniki Spodnjega Podravja ministru za zdravje povedali, da je 25 km od Ptuja do Maribora enako v obe smeri, kar pomeni, da bo ptujska bolnišnica imela nekaj, česar ne bo imela mariborska. Čisto mimogrede pa je Pukšič omenil, da če imamo sami ali naši sorodniki »težave z ortopedskimi zadevami«, si v veliki večini prizadevamo, da bi jih odpravili v Valdoltri, ki jo vsi poznamo kot specializirano bolnišnico na tem področju.
Geodetske uprave na Ptuju ne bodo ukinili, gre pa za združevanje, je pojasnil Pu-kšič, ki je o tem govoril s pristojnim ministrom. Opozoril je ministra na previdnost pri vseh bodočih potezah in da naj si, še preden se bo odločil za reorganizacijo, pridobi potrebne informacije s terena. Delovnopravna zakonodaja pa je nekoliko trša zgodba. Še vedno več porabimo kot ustvarimo, zadolžujemo se za vračanje prej najetih kreditov, ker smo se v zadnjih treh letih, to je v treh letih Pahorje-ve vlade, preveč zadolžili. Velik problem je tudi koriščenje evropskih sredstev. Pukšič je prepričan, da bi bili na tem področju zagotovo uspešnejši, če bi se leta 2008 odločili za pokrajine.
Ptujskega župana Štefana Čelana, ki se je pred dnevi mudil v Bruslju na odboru regij, je zanimalo, ali je res, da je na voljo 700 milijonov evrov evropskega denarja za
Foto: Črtomir Goznik
Na decembrskem kolegiju so župani opozorili na negativne posledice centralizacije, ki se dogaja na številnih področjih.
posodobitev slovenskih železnic, a jih Slovenija ne bo mogla koristiti, ker v roku ne bo pripravljena dokumentacija. Program je slovenska vlada iz-pogajala, strokovnjaki pa opozarjajo, da dokumentacija, ki je izredno zahtevna, zagotovo ne bo pripravljena. Poslance s Ptujskega je prosil, naj to preverijo. Ne bi bilo odveč, da bi se z Evropsko komisijo skušali ponovno pogajati vsaj za del tega denarja, če že ne cele vsote, ali pa ga usmeriti v kohezijski sklad, saj imajo v občinah pripravljene številne projekte z gradbenimi dovoljenji in bi ta denar še kako prav prišel.
V Žetalah ni možnosti za razvoj turizma?!
Ptujski župan je povedal, da je centralizacija zagotovo na pohodu, nekatere pomanjkljivosti, po njegovem mnenju gre za neumnosti, se že kažejo. Ptuj je tako že izgubil delovno inšpekcijo, ki je sedaj
v Mariboru. Ministra je vprašal, za kakšno matematiko gre pri tem: ko je bila ta služba na Ptuju, je bila draga, zdaj pa se ljudje, ki so prej delali na Ptuju, vozijo v Maribor, od tam pa v Žetale pogledat, ali je kaj narobe na kakšnem odru, in to naj bi bilo po ministrski matematiki cenejše. Poslanci naj bi matično okolje o vseh teh predvidenih spremembah pravočasno informirali, da se bo znalo pripraviti in poskušalo s strokovnimi argumenti ubraniti vse dosedanje optimalne rešitve. Tako tudi naši dedki in babice niso bili neumni, če so skoraj 150 let ohranili bolnišnico v tem okolju. Minister sicer ni govoril o spremembi statusa ptujske bolnišnice, govoril pa je o specializaciji.
V stanju, ko se občinam sredstva zmanjšujejo, bi človek pričakoval, da se razpisi pripravljajo še bolj tenkočutno kot doslej, je opozoril že-talski župan Anton Butolen, da bodo imeli za cilj skladen regionalni razvoj, sploh če gre za program razvoja podeželja. Pa se dogaja ravno nasprotno, razpisi so prilagojeni velikim občinam. Ne more razumeti, zakaj je indeks podpore v desetkrat večji občini desetkrat večji kot v občini Žetale, če zaprosijo za enaka sredstva. Če v naši državi vse temelji na številu prebivalcev, bi tako moralo biti tudi v teh razpisih, vztraja Butolen, sicer pa naj se majhnim občinam pove, da naj se več ne prijavljajo na razpise. Vsaka racionalizacija, ki se bo zgodila, bo temu območju nekaj odnesla, to bo najbolj prizadelo najbolj oddaljene in demografsko najbolj ogrožene. Skrajni čas je, da se v demokratični družbi začnejo upoštevati specifične razlike
in pozitivna diskriminacija za določena območja, ne samo za določene narodnostne strukture, je poudaril Anton Butolen.
Direktorica SOU Alenka Korpar je več povedala o poteku aktivnosti pri podelitvi koncesije za opravljanje službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Odpiranje ponudb bo januarja 2013. SOU je prejela sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z revizijo postopka zavrnitve izdaje okoljevarstve-nega soglasja, s katero je v celoti razveljavilo sodbo Upravnega sodišča RS ter posledično odločbo Agencije RS za okolje in odločbo ministrstva za okolje in prostor. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta oba upravna organa, Agencija RS za okolje na prvi stopnji, ministrstvo za okolje in prostor na drugi, in Upravno sodišče nepravilno uporabili materialno pravo oziroma obstoječe predpise. Podoben razplet je sedaj pričakovati tudi glede IPPC-dovoljenja za že zgrajene objekte. Kot vse kaže, naj bi se zapleti glede CERO Gaj-ke pozitivno razrešili.
Ptujski župan je v zvezi z Gajkami pisal Evropski komisiji, da bi bili do sredstev za nadgradnjo projekta upravičeni še v tej finančni perspektivi. Zaradi nerazumnih birokratskih zapletov so izgubili 25 milijonov evrov. Maja leta 2010 so oddali popolno vlogo za kohezijska sredstva, do danes razen povratnice niso prejeli ničesar. Spori, ki so jih sedaj dobili na sodišču, presegajo vse meje dobrega okusa, je poudaril. Znotraj enega ministrstva dve službi drugače bereta svoj predpis. Po eni je ptujska deponija obstoječa, po drugi pa po istem predpisu ne obstaja, četudi deluje že enajst let. Z državnim aktom
je bila leta 2002 umeščena v prostor s 17 hektarji; šest je pozidanih, zdaj pa, ko bi morali začeti urejati naslednje polje, nekdo ugotovi, da ta deponija ne obstaja, in zahteva umeščanje deponije na novi prostor. Podobno kot skupni zahtevek za splošno bolnišnico in ZD bodo v občinah Spodnjega Podravja podpisali skupni zahtevek do ministrstva za kmetijstvo in prostor, da se nemudoma najde teh 25 milijonov evrov za projekt nadgradnje Cero Gajke.
Po predstavitvi dosedanjih aktivnosti v okviru RDO je župan občine Žetale Anton Butolen povedal, da so kar nekaj sredstev doslej namenili za razvoj turizma, ureditev pohodnih in tematskih poti, finančno so podprli RDO, sodelujejo v razvojnem svetu za turizem na območju Haloz in podobno, ker so računali, da bi turizem lahko bil ena od dolgoročnih možnosti za razvoj občine in Haloz. Pred kratkim pa so bili od državne uradnice »podučeni«, da Haloze oziroma občina Žetale nima naravnih virov za razvoj turizma. »Če teh virov v občini nimamo, državni uradniki bodo to že vedeli, saj imamo tam pametne in izjemno sposobne uradnike, potem se moram posuti s pepelom, ker so bila vsa naša dosedanja prizadevanja v napačni smeri, in je zadnji trenutek, da to prenehamo.« Vse pa je vezano na občinski prostorski načrt; njegovo sprejemanje v Sloveniji meji na čudež norosti, izpostavlja Butolen. Uradnica za prostor je ugotovila, da pet ali šest lesenih bungalovov, skladnih z naravo, velikosti štiri krat šest metrov, na območju občine Žetal ne more stati, ker za to ni zakonskih osnov, saj če bi jih investitor želel postaviti, bi morali imeti naravne vire za razvoj turizma. Ker jih nimajo, so dobili negativni odgovor. Tako kot omenjena uradnica niti ostalih 40 so-glasodajalcev k temu aktu ni nikoli prišlo v Žetale, da bi si ogledali teren v živo. Po vsem tem se žetalskemu županu zdi nesmiselno vsako vztrajanje v turizmu še naprej, če nimajo naravnih virov za to. V tem primeru se tudi ne morejo več prijavljati na tovrstne razpise. Ni tako enostavno, kot se to nekomu zdi. V tretjem nadstropju Langusove ulice v Ljubljani so odločili, kaj je za Haloze možno in kaj ne. Uradnica je tudi spraševala, kdo bi tam prespal. Žetalski župan je pripravljen prvi podpisati, da bo tam prespal, če je to njena želja. Mogoče pa je uradnica mnenja, da so naravni viri le neki vrelci ali podobno. To so zgodbe naše demokracije.
Po oceni župana občine Videm Friderika Bračiča je to žalostna zgodba, osebno pa ocenjuje, da je RDO uspešna zgodba in jo je treba nadgraditi.
MG
Ptuj • Tisoča vsaditev umetnih kolkov
Tudi v zdravstvu iskati prijaznejše pristope
V ptujski bolnišnici so v soboto, 8. decembra, izvedli tisočo vsaditev umetnega kolka pri 79-letnem pacientu iz Maribora. Okrog 400 vpisanih in 40 urgentnih bolnikov pa še čaka na poseg v ptujski bolnišnici, v kateri program ortopedije dobro poteka in bi se moral nadaljevati. Tako je prepričana stroka, ki program izvaja, kot tudi pacienti, le zdravstvena politika naj bi temu nasprotovala, tudi zaradi lobijev in klientelizma, ki se je v teh letih polastil tudi zdravstva.
Ekipa, ki je začela program ortopedije na Ptuju in ga uspešno izvaja, ga želi v tej obliki nadaljevali. V tem času se je oblikoval izjemen tim operaterjev, anesteziologov z intenzivno terapijo in sestrskim delom, ki dela na visoki profesionalni ravni in z rezultati, ki so mednarodno primerljivi, ter s stopnjo komplikacij, ki je petkrat manjša od evropskega povprečja. V sobotni ekipi so sodelovali dr. Tomaž Tomažič, dr. Slavko Kramber-ger, dr. Borut Kostanjevec, dr. Verdi Kerimovič, dr. Majda Šarman, dr. Karmen Pišek Šuta, diplomirane medicinske sestre Simona Obran, Suzana Kramberger, Jelka Kodela in Valerija Cebek, srednja medicinska estra Liljana Krajnc ter operacijska strežnica Iva Kramberger.
Ekipa, ki izvaja ortopedski program v ptujski bolnišnici, išče načine, kako ga obdržati, tudi s podporo vodstva bolnišnice in sveta zavoda. Poskusili bodo tudi pri ministrstvu za zdravje oziroma pri plačniku zdravstvenih storitev, Zavodu za zdravstveno zavarovanje. To so dolžni narediti že zaradi bolnikov. Skrajna
rešitev bi bila podelitev koncesije, ki bi omogočila najem kadra in prostorov ter opreme za izvedbo operativnega programa z zgodnjo rehabilitacijo. Dosedanji "redni" program ortopedije je v ptujski bolnišnici izvedljiv le v obliki dodatnega dela, ker so kapacitete operacijskih dvoran in operaterjev ter celotnega OP-tima zasedene. Kot so povedali, so vsi operaterji in pretežni del ekipe zajeti v redno delo, zato je program izvedljiv le ob dodatnih obremenitvah.
"Glede na to, da se ortopedski program tudi finančno pokriva, saj zaradi majhnosti, otpimalne organiziranosti, izkoriščanja dodatnih oper-acijskihb kapacitet v terminih, ko bi bile OP-dvorane sicer prazne, izkoriščenosti kadrov in operaterjev do te stopnje, ki je za izvedbo tega programa nujna, in zaradi utečenosti celotnega osebja na ortopedskem programu dosegamo optimalni rezultat, za katerega bi morala biti zainteresirana ne le bolnišnica, ampak tudi njen lastnik in plačnik - država. Majhna Slovenija mora optimizirati svoje storitve, sicer bo dosedanje megalomanstvo
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 8. decembra, so v ptujski bolnišnici izvedli tisočo vsaditev umetnega kolka. Posnetek je nastal tik pred posegom.
tudi na področju medicine stanje samo še poslabšalo," je prepričan ortoped Tomaž Tomažič. Če bodo program ortopedije v ptujski bolnišici ukinili, lahko pride do resnih
okvar zdravja vseh, ki so danes na čakalni listi, z dolgoročnimi posledicmi, s čimer jim bo odvzeta njihova osnovna pravica izbire zdravnika in bolnišnice, ki ji želijo zaupati
Obiščite Qlandio in odkrijte kraljestvo ugodnih
nakupov, pravljičnih dogodkov in velike
nagradne igre. Do 31* decembra 2012 zbirajte
račune in jih oddajte v žrebalno skrinjico.
Povrnili bomo do 50.000 EUR vaših nakupov.
Maribor • Ptuj • Kamnik • Kranj • Nova Gorica • Novo mesto • Krško
Informacije in pravila na
www.qlandia.si
svoje zdravje. V glavnem gre za bolnike iz "naše regije", ki jim ptujski program ortope-dije omogoča bistveno boljšo dostopnost do posega, hkrati pa tudi domače, prijazno in varno okolje zdravljenja, ki je pomembno za njihovo hitro okrevanje.
Akterji programa ptujske ortopedije so tudi včeraj na jutranjem sestanku iskali možne rešitve za ohranitev programa v Ptuju. Če lahko v Izoli izvajajo operacije srca, zakaj ne bi mogli v ptujski bolnišnici izvajati programa ortopedije, je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljajo, a jim glavni odločevalci, plačniki in politiki na to vprašanje ne dajo pravega odgovora razen praznih izgovorov.
O projektu v glavnem govorijo nepoznavalci
"O samem projektu orto-pedije na Ptuju je bilo v zadnjem času povedano ogromno. V glavnem so govorili tisti, ki tega projekta ne poznajo. Včasih številke povedo dovolj: 1000 bolnikov, dobri rezultati, praktično še pol toliko čakajočih in željnih te operacije v prihodnosti. Ortopedija ptujski bolnišnici ni bila podtaknjena od kirurgije, ampak je kirurgija v njej aktivno sodelovala od trenutka, ko je bivši direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh pridobil program in naredil temeljne korake v ortopedskem programu, v katerem kot ortopedi sodelujejo najbolj izkušeni ortopedi vzhodne Slovenije. Težko verjamem, da bi kje v Sloveniji našli ortopede s toliko izkušnjami
in znanja s področja primarne protetike. Z njimi sodelujemo notranje zaposleni v svojem prostem času, po svoji odločitvi, za zaslužek, ki nikakor ni ogrožal finančno bolnišnice, ker če bi bilo tako, bi moral prejšnji ali sedanja direktorica program takoj ustaviti. Program mora teči še naprej, v taki ali drugačni obliki, ker je za bolnišnico in oddelek kirurgije koristen, predvsem pa so na boljšem pacienti, ki se lahko odločijo za ortopedsko operacijo bliže svojega doma. Sam bi svojim bližnjim, če bi potrebovali ortopedsko operacijo, protetiko, svetoval, da se operirajo na Ptuju, " je ob tisoči vsaditvi umetnih kolkov povedal predstojnik ptujske kirurgije asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg.
Projekt ortopedije v ptujski bolnišnici je po mnenju kirurga Darja Jazbeca lep pilotski projekt, ki je v tem času, odkar so ga pričeli, dosegel dobre rezultate, zato bi se moral ohraniti. Glede na veliko krizo, s katero se srečuje slovensko zdravstvo, bi morali takšne projekte podpirati. Morda pa bodo pokazali, da je v eni od teh smeri rešitev, ne pa vse spraviti na neko ura-nilovko in vse centralizirati ter tako ohraniti stare načine dela. V zdravstvu je potrebno uvajati nove menedžmente in tudi do pacientov prijaznejše in fleksibilnejše pristope, je prepričan Jazbec. Program je treba ocenjevati ne samo z vidika uspešnosti, temveč tudi z vidika zmanjševanja neenakosti med bolniki v Sloveniji in večje dostopnosti do teh storitev.
MG
Ormož • Vili Trofenik ni povedal nič določnega
Trofenik predlaga predčasne občinske volitve
Svetniški klub Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je povabil na novinarsko konferenco, na kateri naj bi posredovali svoja stališča glede zadnjih izjav podžupana Branka Šumenjaka. A novega niso povedali ravno veliko.
Odstopiti Vili Trofenik sam očitno ne misli, je pa povedal, da je njegova odstopna izjava menda že od pomladi deponirana in jo je vsak hip možno uresničiti, kakor hitro se mu pridruži še deset svetnikov in župan ter tako omogočijo razpis predčasnih volitev in izvolitev za ormoško občino prepo-trebnega in času primernega novega vodstva. Za to možnost se je odločil spomladi, ko je ponudil pomoč pri reševanju odlagališča komunalnih odpadkov, pa je bila njegova pomoč zavrnjena. Trofenik vodstvu občine očita, da napačno razume na volitvah zaupano mu vodenje občine v javno korist kot volilni plen, s katerim lahko počne po mili volji vse, kar mu pade na pamet, predvsem s ciljem ohranjanja oblasti. Dodobra je dal duška tudi svojemu razočaranju nad občinskim svetom: „Na seje hodim v svojem prostem času ter na svoje stroške, namesto sejnine, ki sem se ji odpovedal, pa sem
deležen žalitev in prostaških napadov aktualne občinske oblasti, ki opijanjena od števila nekritičnih podpornikov ni sposobna in pripravljena na demokratičen in argumentiran dialog za uveljavitev javnega interesa ter ravna po načelu, da namen posvečuje sredstva."
Stanislav Podgorelec je povedal, da se v svetniškem klubu v tem trenutku ne želijo še o ničemer izrekati ali se komu pridružiti pri pozivu k odstopu člana kluba Vilija Trofenika. Ko bodo oblikovali stališče, bodo za nasvet prosili podžupana Šumenjaka, ki se je v času, ko je potreboval politično podporo, nenehno pojavljal v družbi poslanca Mariniča, pri katerem gre za isto problematiko verodostojnosti. Opozorili so, da se je zahteva po odstopu Vi-lija Trofenika pojavila pozno, Alojz Sok si je to informacijo pridobil že v juniju 2012. „Raz-kril pa jo je v času, ko smo si preko informacij javnega značaja pridobili informacije o
Foto:V¡k¡ Ivanuša
Vili Trofenik na izrecno vprašanje o tem, ali ima diplomo ali ne, ni odgovoril nič določnega, iz celotnega dogajanja in posrednih odgovorov pa je mogoče sklepati, da je verjetno res nima.
raznih nečednih poslih. To je že izkušena manira, preusmeriti pozornost drugam in vreči kost za glodanje," je prepričan predsednik svetniškega kluba Podgorelec, ki se mu zdi zanimiv tudi spisek podpisnikov zahteve za Trofenikov odstop,
iz katerega je menda moč razbrati, kakšno bi v normalnih razmerah, glede na volilne programe, moralo biti razmerje v ormoškem občinskem svetu in da nekateri svetniki še razmišljajo s svojo glavo. Glede videnja 17. seje svetniški klub
Ptuj • 23. seja sveta mestne občine
O prioritetah na decembrski seji
Ptujski mestni svetniki so na novembrski seji razpravljali o šestnajstih točkah dnevnega reda, v točki Informacije tudi o primerjavi rezultatov opravljene ankete za razvrščanje prednostnih projektov MO Ptuj glede na predlog prednostnih projetkov v obdobju 2012/2018. Več o prednostih projektov bodo ptujski mestni svetniki razpravljali na zadnji seji v tem letu. Predvsem pa bo največ treba delati na tem, da bi se nekatere investicije, ki jih državni proračun premika v leti 2015 in 2016, vendarle skušali premakniti v leti 2013 in 2014. Tudi mestnim svetnikom ni vseeno, kaj se dogaja s ptujsko bolnišnico, njenim statusom in programi, še posebej tistimi, ki so bili pridobljeni v zadnjih letih.
ostaja pri svojem in trdi, da so pod tem imenom že vlagali predloge in amandmaje, tako da podžupan zadeve obravnava, kot mu paše. Problematizi-rali pa so tudi podano mnenje ministrstva za javno upravo, ker vsebuje samo mnenja in ne navaja nobenih zakonskih podlag. Tudi sami so zahtevali pojasnilo.
Priložili so tudi papirje o ničnosti pravnih poslov zaradi kršitve omejitve poslovanja, ker je Boštjan Kolenko kot po-dizvajalec izvajal posle z občino, čeprav ne bi smel. O tem je župan Alojz Sok že govoril.
Namesto o diplomi govoril o grožnjah
Vili Trofenik glede svoje izobrazbe ni povedal nič določnega, razen da ni vedel, da na spletnih straneh ponekod stoji, da je profesor matematike in fizike. „Mene so moji bivši dijaki ob srečanjih tako nagovarjali," je pojasnil Trofenik in povedal, da je ob neki priložnosti zavrnil vizitko, na kateri so mu natisnili napačni naziv. Na izrecno vprašanje, ali ima diplomo ali ne, pa je rekel, da tega ne bo komentiral.
Povedal pa je, da mu že od spomladi grozijo, a ne ve kdo. Vendar je prepričan, da likvidacija nadzornega odbora in tudi fizična likvidacija njega samega ne bo pomagala, ker problemi, ki se poskušajo zmesti pod preprogo, bodo ostali. Groženj je menda že navajen, več ni želel povedati, a iz povedanega se je dalo razbrati, da mu grožnje nekdo nosi na domači prag. Vili Trofenik je povedal, da so ga leta 2006 zabijali v krsto, potem so ga v Reporterju označili za podgano: „Likvidirati so me hoteli že ves čas. Imam dokumentirane grožnje iz leta 1987, ko so grozili, da bodo zažgali športno dvorano."
Na vprašanje, ali je na kandidaturi za poslanca napisal napačno izobrazbo, pa je povedal, da je v življenju podpisal veliko reči, da mu je bilo veliko nastavljenega, da pa bi kaj takega zavestno podpisal, pa ne ve. Podgorelca pa je zanimalo, na kakšen način je Branko Šu-menjak prišel do te kandidatne liste, saj zadeve niso javno dostopne.
Viki Ivanuša
Najbolj pa gre nekaterim v nos zametek ptujske orto-pedije, ki mu je bila prejšnja oblast zelo naklonjena, zato so ga tudi pridobili, zdaj pa bi ga enostavno ukinili ne glede na rezultate in vložena sredstva. Za ptujsko bolnišnico in njen status se je treba boriti tudi v imenu ptujskih soroptimistk, ki so lani ob svoji desetletnici pričele svoj
največji humanitarni projekt v svojem dosedanjem delovanju. Njihov cilj je čim prej zbrati sto tisoč evrov, da bi se lahko kupil novi sodobni digitalni mamograf za pregled dojk, da bi se tudi ta program ohranil na Ptuju, ker kot je dejala na novembrski seji sveta MO Ptuj v njihovem imenu Lidija Majnik, je njihova želja, da se zbrana sredstva dodeli-
jo obstoječi bolnišnici, ne pa bolnišnici v »razsuvanju«.
Na 23. seji so ptujski mestni svetniki razpravljali tudi o izdaji soglasja k zadolžitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o. Predvidena zadolžitev je najbolj zaskrbela svetnika SDS Miroslava Lucija, ki je v svoji razpravi opozoril, da je bilo pri prenosu dejavnosti s Komunalnega podjetja Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so na novembrski seji podali soglasje Javnim službam na zajem kredita.
na Javne službe Ptuj v preteklosti večkrat poudarjeno, da ne bo nobenih dodatnih stroškov za občinski proračun in da se bo izboljšala kakovost storitev po prenosu nekaterih dejavnosti s Komunalnega podjetja Ptuj na Javne službe. Zdaj pa naj bi ponovno odkupovali nekaj, »kar je naše«. Že v letu 2011 je izpostavil, da se lahko pričakujejo problemi pri dejavnostih in pri nakupu osnovnih sredstev za izvajanje dejavnosti, takrat je bilo povedano, da to ne bo strošek ne proračuna ne občanov. Podjetje, potem kot je prešlo pod njegovo okrilje tudi ogrevanje, potrebuje okrog 190 tisoč evrov za nakup elektro omaric, krmilnikov, skladišča plina in okoli 140 tisoč evrov za nakup kurilnega olja. Svetniki so po izčrpni razlagi soglasje za kredit dali, prav tako pa so soglašali, da občina od podjetja Javne službe odkupi osnovna sredstva za nemoteno delovanje centra Gajke v višini dobrih 233 tisoč evrov.
MG
Ptuj • Božična stojnica KPŠ
Kupite kaj sebi in
pomagajte drugim
Ptujski študentje so se odločili, da leto 2012 končajo z dobrodelnostjo. Vso svojo ustvarjalnost bodo v teh dneh usmerili v izdelovanje voščilnic, nakita, peciva in drugih ročnih izdelkov, ki jih bodo ponujali na stojnicah v zameno za prostovoljne prispevke, izkupiček pa bodo namenili žrtvam novembrskih poplav.
Kot pojasnjuje Jana Dobri-jevic, vodja odbora za informiranje v Klubu ptujskih študentov, bodo akcijo izpeljali v soboto, 22. decembra. Organizirali bodo božično stojnico, s katero želijo prispevati svoj delček k mozaiku dobrodelnosti. „Odločili smo se povrniti vsaj del upanja, ki so ga poplave odnesle s seboj," pojasnjuje Dobrijeviceva in dodaja, da bodo to poskušali početi na petih lokacijah na Ptuju.
Naslednjo soboto od 9. ure naprej bodo imeli stojnice postavljene v središču mesta, v trgovskih centrih Qlandia, Qcenter, TC Supermesto in Mercator center na Špindler-jevi. Na teh mestih bodo študentje zbirali prostovoljne
prispevke, katerih izkupiček bo v celoti namenjen žrtvam novembrskih poplav, v zameno za prispevke pa bodo ponujali domače pecivo, nakit, voščilnice in druge ročne izdelke študentov, ki se bodo, kot pravijo, za to priložnost potrudili in izživeli nekaj svoje ustvarjalnosti. Na ta način želijo člani KPŠ pokazati, da so družbeno odgovorni in da želijo tudi sami prispevati svoj delež k boljšemu jutri. V Mer-cator centru bo najmlajše obiskal Božiček, ki mu bodo lahko otroci in tudi starejši zaupali svoje želje. Želje študentov so jasne: zbrati čim več sredstev in osrečiti tiste, ki jim je voda uničila domove.
Dženana Kmetec
Pušenci • Gradi se izvennivojsko križanje
Varno, pretočno in okolju prijazno
Varna, pretočna in okolju prijazna bo po mnenju predstavnikov Direkcije RS za ceste nova pridobitev izvennivojskega križanja ceste z železniško progo v Pušencih, ki naj bi bilo po načrtih zgrajeno v 16 mesecih. Direktor Gregor Ficko pa predvideva, da bi utegnila biti gradnja končana že prej.
Projekt izvennivojskega križišča Pušenci je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, ki obsega tudi šest izvennivojskih križanj v Sloveniji. Nivojska križanja cestnega in železniškega omrežja so bila odpravljena že v Murski Soboti, Trebnjem, Dobovi in kmalu še v Pušencih, prihodnje leto pa se začenjajo gradnje še v Grobelnem in Litiji. Gradnja v Pušencih predvideva nadvoz nad progo, cesto v dolžini 700 metrov, pet priključkov cest, dve križišči s premostitvenim objektom, zaščito in prestavitev komunalnoinfrastruktur-nih vodov, podhod pod železnico, kolesarsko stezo, poti za pešce. Podhod pa bo hkrati služil tudi za dostop na peron. Pred začetkom gradnje so bila narejena obsežna arheološka izkopavanja, kakšnih večjih najdb pa ni bilo.
„S prebivalci ni bilo težav, ljudje so gradnjo in naše rešitve sprejeli konstruktivno, s hvaležnostjo in sodelovanjem. Treba je namreč vedeti, da povsod ni tako. Vidi se, da so območja dlje
Foto: Viki Ivanuša
Da bi izpostavili dobro sodelovanje Direkcije RS za ceste in Občine Ormož, so nedavno pripravili novinarsko konferenco, vsa gospodinjstva pa so dobila tudi brošuro z informacijami, k čemur jih zavezuje dolžnost informiranja, ki jo nalaga EU ob pridobitvi sredstev.
od Ljubljane hvaležna za vsako pridobitev. Zato županu Alojzu Soku želim, da bi mu uspelo z umestitvijo hitre ceste, ki bi povezala Ormož in okolico z modernimi cestnimi povezavami," je na novinarski konferenci ob predstavitvi projekta povedal Gregor Ficko, direktor direktorata. Kompletna investicijska vrednost znaša 6 milijonov evrov, gradbena dela pa
so vredna 4,5 milijona evrov. Odločba Evropske komisije pa se je nanašala na 4,3 milijona evrov sofinancerskega deleža, s katerim se želi zagotoviti, da se razvitost med posameznimi regijami znotraj EU izenačuje. Izvajalca del sta Strabag in Pomgrad, delo pa je našlo tudi nekaj domačih izvajalcev, kar je spodbudno za okolje in lokalno gospodarstvo. Gregor
Ficko je povedal, da bodo zagotovili, da bodo vsi izvajalci tudi zares poplačani, saj iz preteklosti vemo, da zlasti pri gradnji avtocest ni bilo tako. Veseli ga, da sta delo dobili podjetji, ki sta v polni kondiciji, ker je imela direkcija v zadnjih dveh letih v projektih na državnih cestah precej smole, saj je med izvajanjem projektov kar nekaj podjetij ugasnilo in šlo v stečaj.
Iz razloga stečajev, revizij in ponovnih razpisov bodo letos namesto 24 počrpali le 14 milijonov evrov.
Do 2010 tudi
vzhodna
obvoznica
Vodja projektov, sofinanciranih iz evropskih skladov za regionalni razvoj, Irena Zore Willenpart je podrobneje predstavila tudi ostale projekte, sofinancirane iz tega vira in projekte, ki se bodo izvedli v prihodnjih letih. Investicijska vrednosti vseh projektov na prioritetni listi je 267 milijonov evrov, iz Evrope pa je bilo za ta namen pridobljenih 136,8 milijona evrov. Do konca leta bodo počrpali do 38 milijonov evrov, do 2015 pa načrtujejo vsako leto okoli 30 milijonov evrov.
Župan Alojz Sok je povedal, da občina veliko sodeluje z direkcijo zlasti na področju obnove državnih cest, nadvoz Pušenci pa je po letu 2006, ko je bila prometu predana
ormoška obvoznica, eden večjih projektov. „Občina je ves čas sodelovala pri umeščanju objekta v prostor in skrbela, da so bili občani seznanjeni s predvidnimi načrti. Odločili so se za najbolj optimalno rešitev, ki najmanj poseže v okolje in je cenovno tudi najsprejemljivej-ša. V okviru projekta bo občina pridobila tudi okoli 1 kilometer obnovljenega vodovodnega omrežja, in to na mestu, kjer je v preteklosti pogosto prihajalo do defektov na vodovodu," je povedal Alojz Sok, ki je obisk direktorja Ficka izkoristil tudi za pogovore o problemu hitre ceste in tudi o dveh krožiščih, ki jih v mestu načrtujejo v prihodnosti. V okviru evropskega financiranja se predvideva tudi gradnja vzhodne obvozne ceste, pri čemer pa ima občina trenutno še nekaj težav s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta, saj čaka na soglasja. Za izgradnjo vzhodne obvoznice je podpisan dogovor z ministrstvoma za promet in javno upravo, upanje pa daje tudi stališče direktorja direkto-rata, ki pravi: „Gradnjam obvoznic direkcija posveča veliko pozornost, v pripravi je nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, pri čemer sodeluje tudi direkcija. Eden od projektov je tudi ormoška vzhodna obvoznica, s čemer je dana podlaga za uvrstitev za naslednjo perspektivo."
Viki Ivanuša

kj
Lik
Celoten program na: www.maribor20l2.eu
GENERALNI POKROVITELJI:
Ptuj • Nouo moZ y®ota * Velenje
Kidričevo • Lovci opozarjajo na porast števila psov brez nadzora
Foto: M. Ozmec
Predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Krope je poudaril, da problematike klateških psov ne bomo rešili s kroglo, ampak predvsem z večjim ozaveščanjem lastnikov do odgovornega ravnanja in varovanja svojih psov.
Foto: M. Ozmec
Na povečano število psov brez nadzora v naravi so na lovskem posvetu opozarjali: (z leve) Srečko Krope, sklicatelj Andrej Vaupotič, Marko Burger, Igor Levstik in Kristina Pšajd.
policiji, lovskemu inšpektorju ali uradnemu veterinarju, ki uvedejo prekrškovni postopek zoper lastnika.
Da se s problematiko psov brez nadzora pogosto srečujejo tudi policisti, je zatrdil Igor Levstik, vodja policijskega okoliša v Ptuju. Pri svojem delu so policisti upoštevajo Zakona o zaščiti živali, ki za kršitelje predvideva precej visoke kazni; te so za fizične osebe od 200 do 1000, za pravne osebe pa do 33.000 evrov. Opozoril je tudi na pojav krivolovstva, kjer je velika razlika med prekrškom in kaznivim dejanjem, težave pa imajo tudi zaradi predolgih postopkov na sodiščih, kjer se policisti pojavljajo tudi kot priče. Na območju policijske postaje Ormož po besedah komandirja Edvarda Cvetka letno obravnavajo od 150 do 200 primerov, v katerih je vpletena divjad, zaradi različnih prekrškov pa so vložili tudi 10 ovadb zoper lastnike psov.
Pojav klateških psov brez nadzora je treba prijaviti!
Na nekatere novosti v lovstvu ter na pooblastila lovskih čuvajev je opozoril predsednik Zveze lovskih družin Slovenije Srečko Krope, ki je poudaril, da problematike klateških psov ne bomo rešili s kroglo ali šibro, ampak predvsem z večjim ozavešča-njem lastnikov do odgovornega ravnanja in varovanja svojih psov. Opozoril je tudi na pomembnost ukrepov lovske inšpekcije in policije. Na ormoškem območju premorejo ozaveščenega policista, ki je zaradi klatenja oziroma prostega tekanja psov v naravi
kaznoval že več neodgovornih lastnikov. Pri tem je zanimivo, da klateške pse najpogosteje prijavljajo občani, šele na drugem mestu so lovski čuvaji. Zato je Krope pozval občane, naj prijavijo primere klateških psov, tudi tistih, ki se potikajo po vaseh in naseljih brez nadzora, grozijo prebivalcem in onesnažujejo okolje. Če je možno, naj prijavo dokumentirajo tudi s fotografijo. Vse lovce pa je opozoril: »Glavni adut lovcev ni puška, ampak znanje in pamet!«
Sicer pa kaže, da so lovci zaradi poplave številnih predpisov in pravilnikov že čisto zmedeni, tako je menil Janez Vaupotič iz LD Sveta Marjeta in dodal, je v lovski zakonodaji vse preveč nedorečenosti in nejasnosti, kar lovce bega. Da so domači psi, ki se nezavarovani klatijo po naravi, nevarni tudi za divjad, pa je zatrdil Janko Vidovič iz LD Žetale, saj na njihovem območju kla-teški psi raztrgajo oziroma odvzamejo od 10 do 15 odstotkov vse divjadi. Proti temu se sicer borijo tako, da lastnike klateških psov o tem obvestijo v pisni obliki, pse tudi fotografirajo, žal pa vse skupaj ne zaleže veliko, saj se lastniki ne odzivajo ali pa krivdo zavračajo, zato ne vedo, kaj storiti. Predstavnik LD Kidričevo Primož Turnšek pa je opozoril tudi na naraščajoče število psov s sprehajalci, ki pogosto niso pripeti na vrvici, kot zahtevajo predpisi, ampak tekajo prosto naokrog, zato postajajo agresivni in ogrožajo vse, kar je živega v naravi. Lani so tako zabeležili 67 primerov povože-nja divjadi in šest primerov, ko so klateški psi raztrgali divjad. Da se zadnja leta ubadajo s povečanim številom izgubljenih psov in muc, je zatrdila tudi Kristina Pšajd, predsednica
Društva proti mučenju živali Ptuj. Tudi ona je pozvala občane, naj svojih psov in mačk ne puščajo iz domačega dvorišča, pa tudi med sprehodom v naravi ne, saj se vse pogosteje dogaja, da take živali ogrožajo mimoidoče in druge živali.
Sicer pa lovci ugotavljajo, da so za poslabšano situacijo neprivezanih oziroma kla-
Prejeli smo
teških psov krivi predvsem njihovi lastniki, zato bodo v bodoče več pozornosti namenjali ozaveščanju lastnikov. V sodelovanju z inšpekcijsko službo bodo pričeli sistematično preverjati opremljenost psov z identifikacijskimi čipi, preverjali pa bodo tudi, ali so cepljeni proti steklini. Kontrole bodo opravljali od hiše do hiše in lastnika vsakega psa, ki ne bo cepljen ali opremljen s čipom, tudi prijavili. Dosledneje bodo prijavljali tudi vse lastnike psov, ki svojih ne
bodo imeli pod nazorom, oziroma klateške pse. Prek LZS pa bodo apelirali na državo, da pri vseh lovskih družinah na območju ptujsko-ormoške regije, ki so ga prizadejale septembrske poplave, pri odmeri koncesnine upoštevajo tudi precejšnjo izgubo utopljene divjadi na tem območju. Na Zavod za gozdove Slovenije pa bodo dali pobudo, da vse izgube divjadi upoštevajo tudi pri prijavi predlogov za odvzem divjadi v letu 2013.
M. Ozmec
Glavni adut lovcev ni puška, ampak znanje in pamet!
Območno združenje upravljavcev lovišč ptujsko-ormoškega lovsko-upravljavskega območja je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, v soboto, 8. decembra, v lovskem domu LD Borisa Kidriča na Zgornji Hajdini pripravilo okroglo mizo Psi brez nadzora v naravi.
Kot je poudaril Andrej Va-upotič, predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč ptujsko-ormoškega lo-vsko-upravljavskega območja, je osnovni cilj seznaniti javnost z odgovornostjo lastnikov psov, o vplivu psov brez nadzora v naravi z vidika povzročitve bolezni (prenašanje stekline) in tudi z vidika povzročitve prometnih nesreč, poškodb na divjadi upravljavcem lovišč; hkrati pa želijo javnost opozoriti na večjo skrb za živali, ne samo za pse, vplivati pa želijo tudi na večje zavedanje javnosti, da psi niso krivi, da so v naravi brez nadzora, ampak njihovi lastniki. Poleg predstavnikov lovskih družin so medse povabili tudi veterinarje, policaje in inšpektorje.
Na zakonodajo, ki ureja področje varstva živali ter ravnanje s spuščenimi in zapuščenimi psi, je opozoril veterinar dr. Marko Burgar iz VURS v Murski Soboti. Poudaril je, da je osnova vsega Zakon o zaščiti živali, ki je te dni v državnem zboru v postopku spreminjanja in prinaša precej novosti. Zaščita živali je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, oziroma lastnikov, najnižja kazen za kršitelje tega določila pa je 800 evrov. Po novem bodo lahko izvrševanje zakonskih določil poleg uradnih veterinarjev in inšpektorjev nadzirali tudi policija in medobčinski redarji. Ravnanje z živalmi in divjadjo urejajo še Zakon o divjadi in lovstvu, Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanja širjenja in zaščite pred steklino ter Pravilnik o zavetiščih za zapuščene živali. Zakon o zaščiti živali določa, da morajo skrbniki živali in prevozniki živali poskrbeti za fizično varstvo nevarnih živali. Nevarne živali pa so tiste živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti in kažejo napadalno vedenje do človeka. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo; zagotoviti morajo, da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu, da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,80 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom, nevarnega psa pa ni dovoljeno zaupati osebi, mlajši od 16 let. Opozoril je tudi na ravnanje z zapuščenimi psi, pri čemer zakon določa, da odlov zapuščenega psa opravi zatočišče, vsem, ki opazijo zapuščenega psa, pa je priporočil, da psa fotografirajo. Če se ugotovi, kdo je lastnik psa, je treba dati prijavo s foto dokumentacijo
Kakšna solidarnost?
Konec novembra na sestanku sindikalistov upokojencev so veliko govorili o »MEDGE-NERACIJSKI SOLODARNOSTI«. V slovarju tujk piše za solidarnost, da gre za soglasnost, enako mišljenje, vzajemno odgovornost ... Vse to je v redu in želeno, dokler gre za odnose in sodelovanje mladih in starih.
Danes gre pri uporabi te besede predvsem za solidarnost pri polnjenju pokojninskega sklada za pokojnine in za obremenjenost mladih za to (kar pa ni res). To je narobe. To je zavajanje mladih in je vir njihovega odpora do upokojencev, kar je razvidno iz slogana: »MI DELAMO ZA VAS«! Nič ne delajo!
Upokojenci so si svojo pokojnino sami KREPKO zaslužili, saj so 40 let plačevali v sklad, iz katerega danes prejemajo pokojnino (da ne računam prispevka k povojni izgradnji in udarniška dela). Ker je država vplačila dajala v skupno državno blagajno in sredstva rabila za svoje potrebe, mora danes plačevati pokojnine iz proračuna! Zaradi tega smo upokojenci danes »veliko breme« za državo!
Medgeneracijska solidarnost za pokojnine, takoj po vojni, je razumljiva, saj so bili državne blagajne in skladi prazni in je resnično nekje bilo treba vzeti denar za upokojence, solidarnostno. 60 let in več po vojni pa ni več potrebe po solidarnosti. Vsa povojna leta do danes so delavci z velikimi
odtegljaji od plač polnili sklade in se je moralo nabrati zadosti denarja, da država lahko plačuje upokojence iz njih. Če si je država jemala »posojilo« iz njega, naj najprej vrne dolg skladu, ne glede na to, kako (npr. kot jemanje za policijske avtomobile ...)!
Če nekdo 40 let nalaga na banko, na koncu dobi izplačano glavnico in še obresti zraven. Kje bo banka dobila sredstva, da ti to izplača, je njena stvar in ne gre za solidarnost varčevalcev. Pokojninski sklad, iz katerega so samo jemali, ko so rabili in pri spremembah pogojev upokojevali mlade, ki še niso imeli 40 let delovne dobe, je danes v velikem primanjkljaju. Ni ne glavnice in ne obresti.
Namesto dobiti obresti in da glavnica ostane državi, nam še to trgajo, saj so pokojnine vedno manjše (od prvotnih 84 %). Zato je LAŽ in zavajanje, da gre za medgeneracijsko solidarnost.
Vedno več bo upokojencev, vedno manj bo delovnih mest in vedno več brezpolenih! Nove tovarne zaposlujejo vse
manj delavcev in vse več je »ROBOTOV IN AVTOMATOV«! Že danes nekatere tovarne delajo le z nekaj deset delavci (namesto nekaj sto), in še ti so le oskrbovalci avtomatov in robotov. Kakšna bo šele takrat ta »medgeracijska solidarnost«??? Morda z roboti? Torej naj se obdavčijo roboti in avtomati, za kolikor bo manj potrebnih delavcev, in bo več dobička.
Rešitev problema upokojencev bi bila »UNIVERZALNA POKOJNINA (UP)« nekje okoli 750-900 € za VSE s polno delovno dobo, kar bi bil minimum za mirno preživetje starostnikov, končno imajo ti več stroškov zaradi starosti in bolezni. Tisti, ki imajo večje potrebe (tudi plače), naj si vplačajo dopolnilne stebre, ko toliko govorijo o njih! Več bodo vplačali, več bodo imeli. Ne bodo rabili solidarnosti.
Ste za UP?? Sindikat upokojencev: sedaj imate res priliko, da stopite v borbo za upokojence in ne da samo jamrate in se podložno strinjate z vlado, da je treba varčevati (predvsem na pokojninah)!
Vladimir Kužnik, Ptuj
Ormož • JSKD na novi lokaciji
Odlični prostori in denarne skrbi
JSKD OI Ormož se je iz Doma kulture Ormož preselil v nove poslovne prostore na trenutno Stanislav Podgorelec in Leon Ivanuša, ki preko javnih del nadomeščata
Kolodvorski 9. Organizatorja kulturne dejavnosti sta koordinatorico.
Selitev sklada je predvidena že dalj časa. Z izselitvijo muzeja iz grajskih prostorov je tam nastal prostor za drugo dejavnost. Večja vlaganja niso bila potrebna, občina je zagotovila beljenje prostorov, preko sklada v Ljubljani pa je bilo nabavljeno nekaj dodatnega pohištva. Javni sklad tako deluje z istim elektronskim naslovom in telefonsko številko kot prej v lepih novih prostorih, ki so večji in vsekakor boljši od prejšnjih. Poleg prostora za delovanje JSKD je še manjši arhiv, kamor shranjujejo tudi rekvizite.
Leon Ivanuša je povedal, da se je nova sezona že začela. Jesen je v ljubiteljski kulturi čas za izobraževanja. Izvedli
so dva seminarja - za ljudske godce in odrasle gledališke skupine. „Gledališčniki so se na seminar lepo odzvali, z odzivom smo bili super zadovoljni, godcev pa je bilo manj, a dovolj za izvedbo seminarja. Skupaj z Mladinskim centrom Ormož in Klubom ormoških študentov smo organizirali tudi gledališki abonma. Doslej sta bili izvedeni že dve predstavi. Abonma ni povsem razprodan, tako da je mogoče vstopnice kupiti tudi posamično v predproda-ji," je povedal Leon Ivanuša. JSKD pa je imel polne roke dela tudi med Martinova-njem, ki je trajalo tri dni, na njem pa je nastopilo 40 kulturnih skupin, kar 11 jih je bilo iz drugih okolij. JSKD je
Foto: Viki Ivanuša
Sela • 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Zazvenele domače pesmi
Zadnjo novembrsko soboto so lahko obiskovalci v kulturni dvorani na Selih uživali v še enem bogatem jesenskem večeru, posvečenem ljudskim pesmim in vižam.
Prostori JSKD so po novem v ormoškem gradu, za vodnjakom, za kulturno dejavnost pa trenutno skrbita Stanislav Podgorelec in Leon Ivanuša.
Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva (KD) Sela so v soorganizaciji tamkajšnjega KD organizirale že 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom V jesenski noči. Njihovemu vabilu se je letos odzvalo kar 15 skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so skupaj z gostiteljicami poskrbeli za še eno nepozabno prireditev.
Pevke ljudskih pesmi KD Sela delujejo od leta 1998; leta 2000 so izdale avdiokaseto z naslovom Življenjska pot, pred dvema letoma pa še zgoščenko Mili moj domači kraj, nam je povedala Antonija Kauče-vič, vodja selskih pevk. Danes v skupini poleg Kaučevičeve prepevajo še Marija Potočnik, Danica Palijan, Lojzka Murko in Zofka Hebar. V 14 letih delovanja je skupina nastopila na številnih srečanjih ljudske glasbe in drugih prireditvah, tudi
izven videmske občine, lani pa so imele kar 33 nastopov, še dodaja Kaučevičeva.
V skoraj dve uri in pol trajajočem pevskem večeru, ki ga je doživeto povezoval domačin Frenk Muzek, so se na selskem odru predstavili: ljudski pevci FD Pobrežje, ljudski pevci KD Trnovska vas, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudske pevke Žanjice Prosvetnega društva Cirkovce, ljudske pevke DU Ptujska Gora, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, ljudske pevke KPD in DU Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci DU Turnišče, ljudski pevci in godci - hišni ansambel DU Markovci, ljudski pevci KPD in DU Staneta Petroviča Hajdina, Mejaši iz Repišč in mladi muzikanti Ve-
seli sosedje iz Podlehnika.
Alojz Auer, predsednik KD Sela, in Antonija Kaučevič v imenu pevk gostiteljic sta ob koncu večera vsem sodelujočim skupinam podelila priložnostne zahvale in simbolični šopek cvetja. Jesenske noči na Selih sta se udeležila tudi vi-demski župan Friderik Bračič in p. Jože Petek, oba pa izrazila zadovoljstvo in pohvalo nad še eno odlično izpeljano prireditvijo domačih selskih pevk. Zbrane je ob koncu nagovoril tudi Jože Dernikovič, znani dolgoletni vodja pevskih zborov, ki je vsem nastopajočim izrekel tudi nekaj dobronamerne »pevske kritike«. Prijetno pevsko druženje so na Se-lih zaključili s skupno pesmijo Pojdem na Štajersko in veselo druženje nadaljevali ob doma-čili dobrotah, ki so jih pripravile članice selskega aktiva žena.
Petra Krajnc
koordiniral nastope skupno 450 nastopajočih. Kot je povedal Stanislav Podgorelec, bi bilo v prihodnosti smiselno kulturne nastope strniti v zgoščeno celoto, ker je na
ta način program preveč razvlečen in namenjen sam sebi. Sicer pa je kulturna jesen pestra in se veliko dogaja, sogovornika sta povedala, da sta na območju OI Ormož
tudi po dve prireditvi na isti termin, v novembru ni bilo prostega konca tedna.
Z januarjem začenjajo na JSKD redni program srečanj ustvarjalcev ljubiteljske kulture. Prireditve bodo razpršene po krajevnih skupnostih in občinah, da se ne bodo dogajale le v Ormožu. Povsod so namreč vzpostavljeni zelo dobri pogoji za kulturne dejavnosti, saj so domala vsi kulturni domovi prenovljeni in omogočajo izvedbo vseh prireditev. Redni program je vsebinsko enak kot prejšnja leta, saj je določen na nivoju države ter koordinacije Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož. Kako bodo v prihodnjem letu izpeljali program, še ni povsem jasno. Denarja je namreč precej manj. Na državnem nivoju je pričakovati okoli 10 % denarja manj, enako na lokalnem v občini Sv. Tomaž. V predlogu proračuna Občine Ormož pa je zmanjšanje za kar 50 %. Tega ne bo mogoče kar tako nadomestiti. Največ se lahko prihrani, če se ukine pogostitve po nastopih. Vendar tudi, če jih povsem ukinejo, prihranek ne bo dovolj velik, treba bo črtati tudi dodatni program, ki so ga v zadnjih letih zgradili. Društva ne bodo mogla več računati na nabavo rož za nastopajoče, fotokopiranje in podobne usluge.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Vadba za malčke
Skozi igro do gibanja
Že šesto leto zapored v večnamenski gorišniški dvorani poteka rekreacija za predšolske otroke. „Ker je bila vsa leta doslej vadba za predšolske otroke dobro obiskana, sva se odločila, da jo izvedeva tudi letos skozi jesenske in zimske mesece," sta povedala pobudnika in izvajalca Tanja in Sašo Majerič.
Pevke ljudskih pesmi KD Sela so pripravile že 7. prireditev V jesenski noči.
Foto: arhiv ljudskih pevk Sela
„Skupaj s Športno zvezo Go-rišnica smo se tako tudi letos dogovorili za ustrezen termin v naši večnamenski dvorani in začeli vadbo za otroke, ki ji pravimo tudi vesele urice. Rekreacija je namenjena mlajšim otrokom, da se v osnovah začnejo navajati na red in disciplino, začetek in konec vadbe, športni prostor, garderobe, vaditelja, rekvizite,vrstnike in vse drugo, kar potegne za seboj takšen dolgotrajen proces poučevanja. Kot se v današnji družbi opaža, v veliki meri vsem generacijam primanjkuje zdravega gibanja. Ta rekreacija, ki jo izvajamo pri nas, je pravzaprav le del tistega, kar bi moral povprečen otrok vedeti o pravilnem gibanju. Naj samo omenim, da se tudi najdaljši pohodi začnejo s prvim korakom in tale je zagotovo eden izmed začetnih," sta povedala Majeričeva. Pri rekreaciji otroci uporabljajo različne športne rekvizite, kot so obroči, žoge, stožci, vrv za preskakovanje ipd. „Vsaka ura vadbe je seveda smiselno sestavljena iz uvodnega dela, torej ogrevanja in razgibavanja, nato sledijo igre z rekviziti in vnaprej pripravljene otroške igre s poudarkom
na čim več gibanja. Pred koncem sledi obvezno sproščanje in umirjanje."
Vesele urice vadbe za krat-kohlačnike, ki so povsem brezplačne, potekajo vsak četrtek popoldne med 16.30 in 17.30, izjema pa so novoletni prazniki, ko vadbe ni. Za letos se je vadba končala v četrtek zvečer z že tradicionalnim sladkim presenečenjem: „Letos smo otrokom zadnjo vadbo v decembru popestrili z nastopom akrobatov, ki so pokaza-
li svoje veščine v tej športni panogi, kar je bilo za otroke seveda zelo zanimivo. Mamice pa so nato, po koncu nastopa, postregle vse nastopajoče in malčke s sladkimi domačimi dobrotami," sta še povedala Sašo in Tanja Majerič.
Rekreacijska vadba za malčke v dvorani se bo nadaljevala januarja in bo trajala do konca marca naslednje leto, ko bo vreme spet toplejše in se bodo kratkohlačniki lahko več igrali na zunanjih igriščih.
SM
Malčki se v okviru brezplačnih uric vadbe, ki jih vodita Sašo in Tanja Majerič, skozi igro naučijo marsičesa o rekvizitih, spoznajo športni prostor ter tudi red in disciplino.
Foto: SM
Od tod in tam
Novo mesto • Tekmovanje slikopleskarjev
Letošnje 14. državno slikopleskarsko tekmovanje s humanitarnim delom je potekalo v porodnišnici v Novem mestu. Okrog 100 slikopleskarjev, 22 tekmovalnih ekip, v katerih je bilo 44 tekmovalcev, in 56 slikopleskarjev, ki so sodelovali v humanitarnem delu, v katerem so se jim pridružili tudi dijaki srednjih gradbenih šol iz Maribora in Kranja, je osvežilo oziroma obnovilo pet tisoč m2površin. Vrednost njihovega opravljenega dela skupaj z materialom je znašala 62 tisoč evrov. Tudi letos je predsednikoval tekmovanju Branko Goričan, pobudnik tekmovanja. Iz Ptuja so pri organizaciji in izvedbi sodelovali Parketarstvo Stanislava Petroviča Ptuj, Vili Kramberger ter Aleš in Branko Goričan. V tekmovalnem delu so s Ptujskega sodelovale ekipe Mihael Bezjak (Mihael in Stanko Bezjak), Vuzem, d. o. o. (Janez Vuzem, Srečko Štagar in Tadej Janžekovič) ter ekipa Boštjan Pesek (Marko Bohorč in Radko Kovačič).
MG
Dornava • Razstava DKŽ
^VhercegovinaÑ
naJMFNADŽERA BiH
Qm
V avli dornavske občinske stavbe je do konca decembra na ogled razstava ročnih del tamkajšnjega Društva kmečkih žensk (DKŽ). Tokratna razstava, sicer druga novoletna po vrsti, ki so jo odprli konec novembra, je posvečena novoletni tematiki; članice društva so tako razstavile najrazličnejše ročno izdelane novoletne okraske ter voščilnice. DKŽ je lani praznovalo desetletnico obstoja in ob tem jubileju prejelo tudi priznanje Občine Dornava. Članice DKŽ so znane po tem, da s svojim trudom, zagnanostjo ter znanjem pomagajo pri organizaciji mnogih prireditev s širokim izborom kulinaričnih dobrot, ki jih pripravljajo. „Svoje najboljše moči ženske velikokrat posvetimo delu za druge, pri tem pa velikokrat pozabimo, da bi morale več narediti tudi zase. Namen dela članic Društva kmečkih žena občine Dornava je tudi ta, da z delom napredujemo, da se z njim izkažemo in pokažemo ter da tudi duhovno rastemo, "je ob robu razstave povedala predsednica društva Angela Žgeč.
SM
Banjaluka • Najmanager BiH iz PP
Mladen Andrič, direktor Perutnine Ptuj-BH izBreze, povezane družbe Skupine Perutnina Ptuj, je prejšnji teden v Banjaluki prejel najvišje menedžersko priznanje v Bosni in Hercegovini - Najmanager BiH za leto 2012, ki jo podeljujejo najbolj eminentni gospodarstveniki iz države in Foto: Dialog regije. Priznanje je prejel na tradicionalni podelitvi Najmanagerja BiH, jugovzhodne in srednje Evrope, že drugo leto zapovrstjo. Za prestižno nagrado so vsako leto nominiran i najuspešnejši menedžerji in podjetniki, po odločitvi žirije pa je najvišje priznanje pripadlo direktorju Perutnine Ptuj BH zaradi pomembnih uspehov družbe v preteklem letu. Andrič je namreč uspel zagotoviti kontinuirano rast podjetja, povečati dobiček in kakovost ter paleto izdelkov. Priznanje Najmanager so Andriču izročili veleposlanik Republike Slovenije v BiH Andrej Grasselli, predsednik Agencije za izbor Najmanagerja BiH Pane Škrbič in predsednik žirije omenjene Agencije Tomislav Antunovič. Andriču in vsem zaposlenim v PP-BH je čestital tudi predsednik uprave Roman Glaser. „Prejeta nagrada je rezultat odgovornega dela vsakega člana Skupine Perutnina Ptuj. Vse z namenom, da vsa naša živila izžarevajo maksimalno kakovost. Kar je PP utrdilo kot tržnega vodjo, pa je skrb za potrošnike in njihove potrebe, kar je še posebej izpostavljeno v prehranski branži," je povedal Andrič po prejemu nagrade.
SM (vir: Dialog)
Dornava • S seje občinskega sveta
Pluženju zasebnih dovozov je odzvonilo ...
Ena izmed tem, ki je precej razburila in razburjala dornavske svetnike na minuli seji občinskega sveta, je bila informacija direktorja občinske uprave Vilijema Mara, da je občina Dornava s še enajstimi ostalimi občinami podpisala koncesijsko pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) za vzdrževanje cest.
Na razpis se je sicer prijavilo več izvajalcev (nekateri samo za nekatere občine), za občino Dornava pa je bilo kot najugodnejši izvajalec s ponudbo 148.600 evrov letno izbrano omenjeno podjetje, in sicer za obdobje 10 let. Mar je pojasnil, da se s podpisom pogodbe celotna odgovornost za vzdrževanje cest in obcestnih površin skozi vse leto prelaga na koncesionarja, s čimer je občina rešena precejšnjega bremena.
Župan Rajko Janžekovič pa je ob tem še pojasnil, da zaradi nastale situacije nima več smisla ohranjati stroje za vzdrževanje cest, ki jih je občina pred dobrimi štirimi leti kupila za režijski obrat: „Vse stroje smo dali oceniti, gre za traktor, snežni plug, posipa-lec, metlo za ceste in mulčer, ki bi se v kompletu lahko prodali za 32.700 evrov. Ti stroji so za nas zdaj namreč neuporabni."
Toda večina svetnikov obeh novic ni sprejela prav z navdušenjem. Prvi se je oglasil Jože Munda, ki je globoko podvomil v pravilnost odločitve, da naj se stroji zdaj kar nemudoma prodajajo. Andreja
Dvomi v
izbranega
koncesionarja
Doberška pa je bolj zanimalo, kako bodo lahko kontrolirali koncesionarja glede kvalitete in količine opravljenega dela.
Mar mu je razložil, da obstaja pravilnik glede cestnih del, ki ga mora koncesionar upoštevati, po drugi strani pa je zanj zavezujoč tudi t. i. plan dela za eno leto, ki ga podjetje pripravi v skladu z zahtevo občine: „Pri nas je za zdaj tako, da zahtevamo 100-odstotno vzdrževanje vseh javnih cest in poti, poleti in pozimi. To nas bo stalo, kot rečeno, slabih 147.000 evrov. Če pa ne želite 100-odstotnega vzdrževanja, lahko zahtevamo tudi manj in bomo seveda manj plačali, koncesionar pa bo v skladu s tem pripravil letni plan del, ki bo seveda ožji kot pri polnem plačilu. Letni plan dela koncesionarja pa bomo lahko nadzirali in spremljali."
Franc Kukovec se je nato zavzel za to, da naj traktor s pripomočki ostane v lasti občine in naj se raje vključi v dela kot sredstvo za podizvajalca: „Saj bodo menda tudi naši občani
Dornavski svetniki so izrazili veliko dvomov, ali bo koncesionar za vzdrževanje cest delal tako kakovostno, kot je domači režijski obrat, sploh kar zadeva zimsko pluženje in posipavanje cest. Zato (za vsak slučaj) niso potrdili sklepa, da bi se odprodal občinski traktor s snežnimi pripomočki ...
lahko podizvajalci?"
Direktor Mar je povedal, da si podizvajalce CPP išče samo oziroma se dogovarjajo med seboj in velika verjetnost je, da bodo ostali isti kot doslej: „Glede tega, da obdržimo naš režijski obrat kot podizvajal-ca, pa se mi ne zdi pametna ideja, saj bodo razlike v kakovosti opravljenega dela prevelike, kar bo povzročalo negodovanje med občani." Mar je ob tem precej jasno namignil, da CPP s podizvajalci vred gotovo ne bo plužilo in posipa-valo tako pogosto, kot so bili Dornavčani navajeni doslej, poleg tega bodo iz pluženja izvzeti vsi zasebni dovozi in ceste, ki so se doslej pač „solidarno" plužile ...
Kukovec je imel v mislih očitno to dejstvo, zato se je še enkrat zavzel, naj režijski obrat ohrani stroje in delo na cestah: „Koliko se bo odslej sploh plužilo, ali na Polenša-ku enkrat manj kot doslej?!"
Direktor Mar je ostal pri dejstvih: „To je stvar sklepa občinskega sveta; ali boste zahtevali 100-odstotno izpolnjevanje programa po pravilniku ali ne. Pluženje zasebnih cest pa je v vsakem primeru dodatni strošek. Tovrstnih dovozov pa imamo res kar nekaj; na Polenšaku za tri kilometre, v Dornavi za dva kilometra, v Mezgovcih za tri kilometre, nekaj pa jih je tudi na območju vaškega odbora Žamenci. Kategorizacija teh privatnih poti pa tudi prinaša precej postopkov in stroškov." Kuko-vec je nato dodal: „Kakorkoli,
želim, da ohranimo pluženje v dosedanjem obsegu, ne pa v manjšem!"
Traktor s plugom ostaja „doma"
Tudi Jurij Valenko se je zavzel za ohranitev dela režijskega obrata, češ da bo le tako delo opravljeno optimalno, in glasno razmišljal o tem, da bi lahko dodelili koncesije za posamezna cestna dela (npr. posebej za pluženje, posebej za gramoziranje), kar pa je Mar gladko zavrnil kot zakonsko neizvedljivo.
Precej zanimivo vprašanje pa je na tematiko zastavil Stanislav Ciglar: „Kaj pa to sploh pomeni 100-odstotno plačilo programa? Kaj je pri tem konkretno zajeto v letnem programu, koliko katerih del, koliko pluženja ipd.?" Toda Ciglar je tokrat ostal brez konkretnega odgovora, saj je Mar le povedal, da je to vse delo na cestah, določeno s posebnim pravilnikom o zavarovanju cest.
Še enkrat se je oglasil Mun-
da: „Mislim, da s to koncesijo izgubljamo kakovost teh storitev. Občani želijo zimsko službo tudi na nekategoriziranih poteh. Nekateri so že nekaj slišali, sprašujejo, kaj bo. Kako naj jim zdaj to razložimo?!" Šele pri tem vprašanju se je vključil župan Janžekovič: „Glejte, marsikaj smo imeli, posebej na področju sociale, pa so nam vzeli, ne? Lahko pa brez težav izvajamo pluženje tudi na zasebnih cestah in dovozih, če bodo stroške za to plačali naši vaški odbori!"
Za konec se je ponovno oglasil Kukovec in predlagal, naj komisija pregleda koncesijsko pogodbo in se šele potem odloča o tem, ali prodati občinski traktor s pripomočki za pluženje, a se župan ni strinjal, češ da je to možno prodati v paketu takoj, ko bo zime konec, pa interesa ne bo več, ter nato zahteval glasovanje, ki pa se tokrat ni izšlo po njegovi želji: sedem svetnikov je bilo namreč proti prodaji, dva za, eden pa vzdržan. In traktor s snežno opremo bo še ostal v občinski garaži ...
SM
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-ptuj.si
Foto: Arhiv
Foto: SM
Foto: SM
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Ptuj • 110 let stavbe, v kateri deluje OŠ Mladika
Lepotica ob Dravi ni več mlada kot nekoč
110 let je častitljiva starost, pri kateri se le malokdo lahko pohvali z nazivom lepotice. Osnovna šola Mladika, ki stoji na idilični lokaciji, v središču Mestnega parka, pa kljub svoji starosti še vedno velja za večno lepotico ob Dravi.
Osnovna šola Mladika, ki sicer domuje v isti stavbi od leta 1902 naprej, a tega imena na začetku ni nosila, je minuli teden praznovala 110 let.
V	počastitev temu visokemu jubileju so na šoli pripravili vrsto aktivnosti, osrednja pa je bila v petek, ko so v dvorani športnega centra Campus pripravili zanimivo prireditev.
Kot je uvodoma dejal ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širov-nik, se je slavljenka v zgodbo o šolstvu vključila leta 1902 kot dekliška šola, ki je ravno v stavbi, kjer deluje današnja Mladika, dobila nove prostore. „Stavba je bila imenitna, zato se je prijelo ime lepotica ob Dravi. Za učenke, ki so bile doma izven Ptuja, so del zgradbe namenili nemškemu dekliškemu domu, ki je takoj po prvi svetovni vojni postal slovenski dekliški zavod z imenom Mladika. Med ljudmi je ime Mladika postalo hitro priljubljeno in so z njim poimenovali kar celotno stavbo.
V	svoji relativno mladi zgodovini je Mladika preživela kar nekaj držav, političnih ureditev, šolskih uprav in tudi tri vojne. Najhuje je bilo ob koncu druge svetovne vojne, ko je bila zgradba zaradi bombardiranja močno poškodovana," je v nekaj stavkih zgodovino stavbe predstavil Širovnik.
Več podatkov o preteklosti in sedanjosti Mladike je možno dobiti tudi na razstavi v mali šolski telovadnici, ki so jo pripravili posebej za to priložnost.
Na tej je jasno prikazano, kako je šola delovala nekoč in na kakšnih principih je slonelo šolstvo. Vsakodnevno pešačenje v šolo po kolovo-
Učenci so pripravili zanimiv kulturni program.
znih poteh in stezah, torba iz domačega platna in avtoritativen pouk, pri katerem so uporabljali tudi palico, so danes preteklost.
O tem, kakšna je šola danes, pa Širovnik pravi: „Danes šola ni več središče dogajanja v takem smislu, kot je bila nekoč. Sodoben način življenja, odnosi v družbi, tehnološki napredek zahtevajo drugačne potrebe, nove vsebine, potrebujejo ustvarjalnega, razmišljujočega človeka z jasnimi cilji. Šola pripravlja otroke za prihodnost. Šola je še ne davno tega temeljila na zapomnitvi raznih informacij. V današnji šoli se učimo procesov. Učimo se pridobivati, povezovati in uporabljati informacije. Delo v šoli je danes organizirano tako, da učenci razvijajo organizacijske, komunikacijske, socialne in učne spretnosti, predvsem
pa se učimo medsebojne odvisnosti, vrednotenja svojega dela in odgovornosti."
Kot dodaja, je Mladika tudi s svojimi številnimi priznanji dokazala, da je na pravi poti in da skupaj z vsemi, ki delajo na njej, razume svoje poslanstvo.
V svojem govoru je Širovnik učencem dal tudi popotnico, da naj bodo zahtevni do sebe, spoštljivi do drugih in naj vzamejo vse najboljše, tako od učiteljev kot od staršev.
„V neprijaznih in nepredvidljivih časih, v katerih se je znašla naša družba in vsi mi kot posamezniki, se je treba zavedati, da je šola tista organizacija, v kateri s pozitivnim in prijaznim odnosom odpiramo svoja vrata. Ne glede, ali nam to priznajo ali ne, zgodovina zmeraj pokaže, da na naših, učiteljskih ramenih slonita napredek in razvoj
Središče ob Dravi • Devetošolski večer
Zabavno in koristno
V soboto zvečer so devetošolci OŠ Središče ob Dravi pripravili celovečerno prireditev, katere izkupiček je namenjen pokrivanju stroškov valete, zaključne ekskurzije in plesnih vaj.
Na središki šoli so devetošolci leta 2001 prvič pripravili zabavni večer, ki je imel takšen namen. Letos je bila naloga organizacije večera in zagotovitve programa kar težka, saj je v zaključnem razredu le 15 učencev.
Kot je povedala ravnateljica Jasna Munda, tudi vsi učenci nimajo želje po nastopanju, vendar so kljub vsemu pripravili prijeten večer s skeči, reklamami, ob katerih so odraščali, predstavili pa so se tudi vokalni in instrumentalni glasbeni talenti. Učencem sta pri pripravi večera pomagali razredničarka Andreja Šut in učiteljica Vojka Havlas v okviru programa Popestrimo
šolo. Ob strani so jim stali tudi starši, ki ne le, da so na prireditev povabili bližnje in daljne sorodstvo, ampak so pomagali tudi pri krasitvi dvorane in odra. Mame pa so napekle tudi pecivo za pogostitev.
Zbrani so bili z večerom očitno zadovoljni, saj se je v košarici za prostovoljne prispevke, kljub nekoliko slabšemu obisku zaradi slabega vremena, nabralo kar 950 evrov.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv šole
Ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik
družbe," pa je ravnatelj dejal svojim sodelavcem.
Podobno iztočnico je dal tudi Štefan Čelan, župan MO Ptuj in slavnostni govornik na tokratni prireditvi. Je namreč eden izmed več tisoč učencev, ki so prve korake na poti izobraževanja naredili ravno na Mladiki. V svojem govoru se je spomnil svojih šolskih dni in dejal, da že častitljiva starost šole priča o odličnosti generacij, ki so to šolo obiskovale. Čelan se je spomnil tudi avtoritativnosti, ki so jo imeli učitelji nekoč in to primerjal z nekaterimi današnjimi zakoni, po njegovem celo nesmiselnimi, ki dajejo učencem občasno tudi preveč pravic. „Na tem mestu si je smiselno zastaviti vprašanje, ali današnja družba omogoča učiteljem in učiteljicam, da jih bodo generacije učencev nosile v srcu z enakimi spomini, kot mi nosimo svoje. Ker sem tudi sam del profesorskega kadra, si upam trditi, da je to vse prej kot lahka naloga," pravi Čelan, ki največjo oviro na tej poti vidi v ortodoksni znanosti.
Ne glede na to, da jih gotovo ne čaka lahka naloga, pa Ši-rovnik zaključuje z besedami, da se bodo tudi v prihodnje trudili po svojih najboljših močeh in da bodo učencem dali tako šolsko znanje kot znanje, ki ga potrebujejo za življenje. Izkušnje, ki jih s seboj nosi starost, so na njihovi strani.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Pravljice za zdravje in praznovanje
Pravljice, predvsem ljudske, pa tudi izbrane umetne, so neusahljivi vir tistega, čemur pravimo človečnost; so izvir umevanja in umnosti, zavedanja in vedenja, predvsem pa nosijo v sebi lepoto. Če so prave, seveda.
Že dolgo velja, da so knjige pravljic nepogrešljive v biblioterapiji, ko sistematično, vodeno branje in poslušanje pomaga premoščati psihosocialne in osebnostne stiske ter druge zdravstvene težave. Zimski čas, še posebej predpraznični in praznični december, kar kliče po druženju s pravljicami. In je čisto vseeno, ali je pravljic željan otrok ali odrasla, da ne rečem zelo odrasla oseba.
Zavedanje o pomenu BITI v nasprotju s pojmom IMETI je neustavljivo povezano s pravljičnimi svetovi, ki so jih v davnini izoblikovali in posredovali predniki v pripovedovalski preji, ki je slednjič zapredla svoje večne resnice v tiskani, knjižni obliki. Zatorej vam, cenjeni bralci Knjigarnice, tokrat priporočam pravljično novost založbe Sanje, ki je te dni izdala priročno, lepo ilustrirano in knjižno vredno zbirko izbranih pravljic za zimske dni, ki ima naslov Božična knjiga. Sicer je v vzajemnem knjižničnem katalogu s ključnima besedama božična knjiga kar 64 zadetkov, od kuharskih priročnikov, ustvarjalnih knjig, zbirk in zbirčic prigodnih pravljic, ki premnoge ne premorejo ne besedilne, ne likovne kvalitete, prej obratno - so svetlikajoče potrošniško knjižno mašilo.
Božična knjiga (Sanje, 2012) je kompilacija, če se izrazim v glasbenem jeziku) dvanajstih avtorjev, svetovnih pravljičarjev in pripovedovalcev zgodb, literatov, ki jih v tej knjigi združujeta zima in praznovanje. Nekatere pravljice so vsem dobro znane, druge bodo mladi bralci brali prvič. Dvanajst avtorjev torej : Aleksander Nikolajevič Afanasjev (1826-1871), Hans Christian Andersen (1805-1875), Jacob (1785-1863) in Wilhelm (1786-1857) Grimm, Karel Čapek (1890-1938), Jack London (s pravim imenom John Griffith Chaney, 1876-1916), O. Henry (s pravim imenom William Sydney Porter, 1862-1910), Aleksander Sergejevič Puškin (1799-1837), Mihail Afa-nasjevič Bulgakov (1891-1940), Lev Nikolajevič Tolstoj (1828-1910), Vladimir Hulpach (1935), Alphonse Daudet (1840-1897), Adalbert Stifter (1805-1868).
Nekatere izmed pravljic iz navedene Božične knjige so svetovno znane, druge pa prijetno presenečenje. Osebno me je navdušila, začarala Čapkova z naslovom Stopinje. Takole začenja:
Gospod Rybka jo je tisti noč mahal domov nenavadno dobre volje, predvsem zato, ker je dobil svojo partijo šaha (lep mat s konjem, je užival po poti), in drugič zato, ker je zapadel nov sneg in mu mehko škripal pod nogami v lepo in čisto tišino. Moj bog, je menil Rybka, kako čudovito lepo; mesto pod snegom, to je na enkrat čisto majhno mesto, starinsko mestece - človek bi skoraj verjel v nočne čuvaje in poštne vozove; čudno je, kako sneg spominja na starodavnost
Škrip, škrip, je Rybka namenoma gazil po celem, samo da bi užival v tem, kako škriplje; in ker je stanoval v tihi vrtni uličici, je bilo stopinj čedalje manj. Glej, tule pri teh vratcih je zmanjkalo moških čevljev in ženskih šolenčkov; najbrž zakonca-sta mlada?se je mehko vprašal Rybka, kot bi ju hotel blagosloviti.
Tule je tekla mačka in v snegu pustila šapice, podobne
Ampak potem ostanejo samotne, velike, globoke, moške stopinje, in, ooooo, peljejo natančno k vratcem gospoda Rybke. Oj, le kdo bi to mogel biti?
Božična knjiga šteje 479 strani in v njej so še naslednji naslovi: Mraz, Deklica z vžigalicami, Gospa Zima, Možu na proti, Darilo svetih kraljev, Zgodba o letu, tri zgodbe z enakim naslovom Metež, Šenbis in Severni veter, Tri tihe maše in Sveta noč. Na koncu knjige so predstavljeni še avtorji, na začetku pa so pred kazalom navedeni prevajalci posameznih pripovedi. Božična knjiga stane 29,95 € in je bila natisnjena v EU v 1500 izvodih.
In še povabilo: v četrtek, 20. 12. 2012, bo ob 17. uri v pravljični sobici Mladinskega oddelka zadnja pravljica z jogo v tem letu. Pridite, veseli vas bomo!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Drava obstala na pragu senzacije
Stran 12
Rokomet
Če bi srečanje trajalo le 53 minut ...
Stran 12
Atletika
Majcen Ljubičevi novo prestižno priznanje
Stran 13
Strelstvo
V Ormožu prepričljivo najboljša domačina
Stran 13
Karting
Pšajd prvič na velikem tekmovanju
Stran 14
Namizni tenis
Najvišje Marsel, največ zmag za Katjo
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Lani 27 tekem v celi sezoni, letos 25 v jesenskem delu
Nogometaši Aluminija se trenutno nahajajo na zasluženem in težko pričakovanem počitku, saj je za njimi zagotovo najbolj naporna sezona v zgodovini tekmovanj v samostojni Sloveniji. Kidričani so namreč v prvenstvenem in pokalnem tekmovanju skupno odigrali kar 25 uradnih srečanj, lani so v tem obdobju imeli za sabo le 14 tekem! Kar 44 % več tekem je pustilo posledice na moštvu, ki je bilo ob koncu zaradi poškodb in kartonov zelo razred-
Statistika
V	prvi četrtini prvenstva (9 krogov) so nogometaši Aluminija osvojili 12, v drugi le še 7 točk, dve so dodali še v treh tekmah tretje četrtine. Izmed 21 točk so jih 13 osvojili na domačem igrišču, 8 v gosteh. Najuspešnejša ekipa na domačem igrišču je sicer Maribor (10 tekem, 25 točk), v gosteh pa neverjetne Domžale (11 tekem, 25 točk). Najbolj učinkovita ekipa jesenskega dela je s 45 doseženimi zadetki Maribor, ki ima tudi najbolj trdno obrambo (14 prejetih zadetkov). Aluminij je v teh ozirih pri dnu prvoligašev, saj je dosegel 20 zadetkov (Rudar le 18), prejel pa jih je kar 36 (Gorica 41, Mura 39).
V	vrstah kidričevskega pr-voligaša je bil daleč najbolj učinkovit Robert Kurež, ki je dosegel skoraj polovico golov svoje ekipe - 9, po tri sta dodala Marko Drevenšek in Klemen Bingo. Slednji je edini igralec Aluminija, ki je v celoti odigral vseh 21 prvenstvenih tekem (Robert Kurež je bil nekajkrat zamenjan pred koncem tekme). Po številu odigranih minut mu sledi vratar Tomaž Murko. Skoraj celotno breme je nosilo 19, 20 igralcev: po 6. krogu se je ekipi pridružil David Kašnik, po 7. Mitja Rešek, po 12. jo je zapustil Almir Sulejmanovič S 14. krogom je prenehal nastopati Marko Kmetec, ki je bil dotlej »zlata rezerva«, nekajkrat je začel tudi v udarni enajsterici.
Bojan Flis, trener NK Aluminij: »Realen boj za obstanek«
V	jesenskem delu ste v 21 tekmah osvojili 21 točk. Ste
s tem zadovoljni?
B. Flis: »Točk imamo toliko, kolikor smo si jih priborili. S tem dosežkom nismo zadnji, kar pomeni, da ostajamo v boju za obstanek. Če bi se uspeli do spomladanskega dela primerno okrepiti, v mislih imam enega ali dva igralca, in se dobro pripraviti, potem bi lahko šli realno v boj za obstanek. Ta bo seveda težek, vendar trdno verjamem v to, da smo tega sposobni. To bo tudi naš glavni cilj.«
Za vami zaostaja Mura.
B. Flis: »Ta ima številne težave, mi pa moramo gledati predvsem na to, da prehitimo kakšnega tekmeca, ki je sedaj pred nami. Temu bomo podredili delo v zimskem premoru.«
Največ točk ste osvojili v prvi četrtini prvenstva - 12, nato v drugi 7 in v zadnjih treh tekmah tretje četrtine le dve. Opazen je padajoči trend.
B. Flis: »Statistika res pokaže takšno stanje, vendar je treba dodati, da smo imeli iz kroga v krog večje težave s poškodbami in kartoni. Na zadnji tekmi je tako manjkalo kar pet, šest igralcev začetne enajsterice, v prejšnjih tekmah le kakšen manj; padec v igri in rezultatih je samo logična posledica tega. Rečem lahko le hvala bogu, da se je ta del prvenstva končal.«
Zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev so na drugi strani v zadnjih krogih dobili priložnost nekateri mlajši, npr. Petek in Kirič.
B. Flis: »To je za mlade vzpodbuda in obenem zagon, da priložnost zagrabijo resno. V tem trenutku težko enakovredno nadomestijo tiste najboljše, vendar lahko ob nadaljnjem trdem delu v naslednjih letih prevzamejo opaznejše vloge.«
Število odigranih minut igralcev Aluminija v jesenskem delu prvenstva:
Klemen Bingo	1890	21
Tomaž Murko	1800	20
Robert Kurež	1771	21
Marko Drevenšek	1697	19
Denis Topolovec	1530	17
Semir Spahič	1435	18
Tomaž Kožar	1421	20
David Kašnik	1260	14
Aljaž Medved	1111	14
Almir Sulejmanovič	1001	12
Jurica Jeleč	804	12
Mitja Rešek	784	13
653	13
635	10
556	12
476	12
456	11
400	12
351	8
208	4
90	1
11	1
6	1
1	1
Adnan Bešič Tadej Žagar Gregor Režonja Denis Rešek Nejc Pečovnik Marko Kmetec Žiga Vraničar Timotej Petek Kristian Lipovac Luka Kirič Blaž Cesar Blaž Dolinar
Brez odigrane minute so ostali: David Lonzarič, Sergej Krajnc, Uroš Poljanec, Denis Zajc, Marcel Vindiš in Boštjan Strel.
Strelci (20 zadetkov):
9 zadetkov: Robert Kurež; 3. zadetki: Marko Drevenšek, Klemen Bingo; 2 zadetka: Jurica Jeleč; 1 zadetek: Adnan Bešič, Denis Rešek, Marko Kmetec.
Sezona 2012/13
Vse tekme Aluminija v jesenskem delu sezone 2012/13, prvenstvo:
1.	krog	1. 8.	Aluminij - Luka Koper	0:3
2.	krog	22. 7.	Triglav - Aluminij	1:0
3.	krog	29. 7.	Aluminij - Domžale	0:1
4.	krog	4. 8.	Rudar Velenje - Aluminij	1:2
5.	krog	12. 8.	Aluminij - Gorica	2:1
6.	krog	19. 8.	Mura - Aluminij	1:3
7.	krog	26. 8.	Aluminij - Olimpija	2:1
8.	krog	1. 9.	Celje - Aluminij	2:1
9.	krog	15. 9.	Aluminij - Maribor	1:5
10.	krog	22. 9.	Luka Koper - Aluminij	0:0
11.	krog	26. 9.	Aluminij - Triglav	1:0
12.	krog	30. 9.	Domžale - Aluminij	2:0
13.	krog	7. 10.	Aluminij - Rudar	3:0
14.	krog	20. 10.	Gorica - Aluminij	4:1
15.	krog	21. 11.	Aluminij - Mura	0:2
16.	krog	3. 11.	Olimpija - Aluminij	3:0
17.	krog	7. 11.	Aluminij - Celje	1:2
18.	krog	11. 11.	Maribor - Aluminij	2:1
19.	krog	18. 11.	Aluminij - Luka Koper 1:1
20.	krog	25. 11.	Triglav - Aluminij	0:0
21.	krog	1. 12.	Aluminij - Domžale	1:4
Pokal Slovenije:
1.	krog: Šmarje pri Jelšah - Aluminij 2:4 (1:1)
2.	krog: Aluminij - Rudar 5:4 (0:0, 0:0) četrtfinale, 1. tekma: Aluminij - Gorica 1:2 (0:2) 2. tekma: Gorica - Aluminij 0:2 (0:0)
Jože Mohorič
Sezona 2012/13 (jesenski del)
Prvenstvo: 21 tekem Pokal: 4 tekme Skupaj: 25 tekem
Sezona 2011/12 (jesenski del)
Prvenstvo: 14 tekem Pokal: 0 tekem Skupaj: 14 tekem
Foto: Črtomir Goznik
32-letni Klemen Bingo je edini igralec Aluminija, ki je v jesenskem delu v celoti odigral vseh 21 prvenstvenih tekem.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Pot Ormožanov v neznano
Le še dva kroga sta rokome-tašem Jeruzalema preostala do konca prvega dela prvenstva, v katerem trenutno z 8 točkami zasedajo 10. mesto, ki še zagotavlja obstanek v elitni ligi. Ormožani so v zadnjih treh krogih osvojili tri točke, kar je (pre)lep izkupiček glede na vložen trud.
Ekipa je tudi v tem tednu, pred gostovanjem v Trebnjem, opravila le dva treninga in težko je na Dolenjskem pričakovati čudež. Tudi nepravično in nezasluženo bi bilo pri takšni količini števila treningov. Če Gorenje, Celje in Cimos spadajo v prvi slovenski kakovostni razred, potem lahko rečemo, da naslednji nasprotnik Or-možanov, Trimo iz Trebnjega, skupaj z Mariborom spada v drugega. Preostali del lige lahko razdelimo v tretji in četrti kakovostni razred. Po leto-
šnjih dogodkih v Ormožu so Ormožani - na žalost - padli v zadnjega. Trebanjci so imeli v sredo, v četrtfinalu Pokala Slovenije, na kolenih Gorenje, vendar so se ti izvlekli šele v drugem podaljšku. Ton igri Trima daje Staš Skube, ki je blizu prestopa v Velenje. Ne smemo pozabiti še na talentiranega Spanca Aguirrezabalago, na črti iznajdljivega Marka Radlja ter na zunanjih položajih Uroša Paladina in Blaža Rojca. V prvem srečanju na Hardeku so trebanjski levi Ormožane osramotili in jih porazili z izidom 40:24. V vrstah Ormožanov bi bili že zadovoljni, če bi se vsaj pol tekme enakovredno kosali s Trebanjci in da ne bi doživeli podobne usode kot v 5. krogu državnega prvenstva.
Precej pomembnejše srečanje čaka Ormožane v sredo, 19. decembra, ob 19. uri, ko na
Hardek prihaja zadnjeuvršče-no Krško. Če že ni denarja, bi si ormoški rokometaši za slovo od leta 2012 želeli vsaj dve točki. Želje so eno, kakšna pa je realnost, bomo izvedeli že čez nekaj dni. Kakšna bo prihodnost ormoškega rokometa, bolje rečeno članske ekipe, bi moralo biti znano še pred novim letom; bilo bi dobro, da se agonij a ne vleče v leto 2013. Pri mlajših selekcijah je luknja le pri mladincih, nad preostalim delom ormoške rokometne piramide, od kadetov do mlajših dečkov, pa se tudi najboljšim slovenskim klubom cedijo sline. Že zaradi otrok, ki so svetla prihodnost ne samo ormoškega rokometa, ampak tudi samega mesta Ormož, se velja potruditi in stvari postaviti na pravo mesto.
uk
Rokomet • Mladinska reprezentanca ugnala Ptujčanke
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - SLOVENIJA (MLADINKE) 32:36 (26:25;15:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Križan, Pušnik, Močnik, Borovčak, Zorec, Kolednik, Žiher, Prapo-tnik, Bolcar, Šrajner, Mateša, Ivančič, Lazar, Majcen, Grabrovec, Požgan, M. Selinšek, B. Selinšek, Tum-pej. Trener: Nikola Bistrovič
MLADINSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE: Petek, Krošlj, Kraja, Mermolja, Feldin, Leški, Pirc, Rija-vec, Markovič, Vouk, Turnšek, Veble, Zulič, Melavc, Zrimšek, Ugrin, Bužekijan, Jurič, B. Selinšek, Tum-pej. Selektor: Bojan Voglar
V ponedeljek se je na krajših enodnevnih pripravah na Ptuju mudila slovenska ženska mladinska izbrana vrsta. Po dopoldanskem treningu je popoldan sledil obračun z domačo prvoligaško ekipo. Rezultat
na takih srečanjih ponavadi ni v ospredju, slavile pa so mlade reprezentantke. Srečanje je trajalo trikrat 20 minut, Ptujčanke pa so le v prvi in delu druge tretjine nastopile z najmočnejšo ekipo. Članici slovenske reprezentance sta tudi igralki Mercatorja Tenzorja Tina Tumpej in Barbara Selinšek, ki sta v prvi tretjini tekme igrali za reprezentanco, nato pa še za klub.
V	ponedeljek na Ptuju še kadetska reprezentanca
V	ponedeljek, 17. 12, se bo na enodnevnih pripravah mudila še kadetska ženska izbrana vrsta. Velik del zaslug za to gre Marjanu Valenku, pomočniku trenerja pri Mercatorju Tenzorju, ki je vodja reprezentance. Obenem iz ptujskega kluba prihajajo tri reprezentantke, in sicer Sindi Zorec, Katja Borovčak in Gordana Žiher. Selektor Milan Ramšak, trener Žalca, bo svoje varovanke ob 10. uri popeljal na trening, popoldne pa sledi obračun z domačo prvoligaško zasedbo.
tp
Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
Drava obstala na pragu senzacije
Drava Ptuj - Sviš Pekarna Grosuplje 25:29 (15:15)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 4 (2), Verdenik 4, Žuran, Čeh, Bezjak 6, Maroh 4, Požar 1, Bedenik, Sabo 2, Pukšič 3, Fridrih, Grm, Lesjak 1, Šalamun. Trener: Tomi Matjašič
RK SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE: Marjanovič, Polak 3, Zidar, Potokar, Rotar 4, Muhovec 3, Medved, S. Stopar 8, Pekolj 3, Klalabic 1, Mari-nič 1, Sašek 1, Kristan 1,G. Stopar 2, Sendelbah, Murčehajič 2 . Trener: Gorazd Potočnik
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2 (2), Sviš Pekarna Grosuplje 6 (4) IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 8 min., Sviš Pekarna Grosuplje 6 min.
Resnično blizu senzacije so bili mladi ptujski rokometa-ši na sredinem rokometnem spektaklu v dvorani Ljudski vrt na Ptuju. V četrtfinalu pokala, zadnjo stopnjo pred zaključ-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši so se odlično upirali prvoligašu iz Grosuplja in se na dostojen način poslovili od pokalnega tekmovanja, v katerem so močno presegli zastavljene cilje.
Pokal Slovenije, četrtfinale:
Celje Pivovarna Laško -
Istrabenz Plini Izola 33:19 (19:8)
Cimos Koper - Maribor Branik 34:27 (19:14)
Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 37:39 (36:36, 30:30, 15:16)
Drava Ptuj - SVIŠ Pekarna Grosuplje 25:29 (15:15)
nim turnirjem, so se 50 minut odlično upirali favoritom iz Dolenjske, na koncu pa je odločila daljša klop, izkušnje in pa fizična pripravljenost. Vseeno pa je lepo polna dvorana zaploskala rokometašem obeh moštev, Ptujčani pa so se predstavili v zares sijajni luči.
Že začetek srečanja je napovedoval velike težave gostov, saj so dravaši že v 2. minuti z vodstvom 3:0 spravili na noge blizu 300 rokometnih navdušencev. Ptujska igra na vse ali
nič se je nadaljevala še naprej, nalete domačinov pa so hoteli Ivančani ustaviti tudi z minuto odmora pri izidu 7:5 v 16. minuti srečanja. Kljub kratkemu premoru se slika na parketu ni menjala. Domača četa je še naprej delovala suvereno, ru-meno-črni, ki so na Štajersko pripotovali s sijajno popotnico treh zaporednih zmag v prvenstvu, pa se proti izjemno agresivni igri Drave nikakor niso znašli. Šele v zaključku prvega polčasa so gostje strnili svoje
vrste, izkoristili redke trenutke nezbranosti v domači vrsti in ob igralcu manj najprej izenačili, nato pa v 26. minuti prvič celo povedli s 13:14. Ob polčasu je bilo poravnano na 15:15.
Dva hitra zadetka gostov na začetku drugega dela igre sta prinesla vodstvo prvoligašu s 15:17, toda nalet dravašev je dal serijo 4:0 in vodstvo 19:17. Trenutek za tem je Drava pove-dla za tri, s tribune pa že dolgo ni bilo slišati toliko aplavzov kot tokrat. Pri izidu 22:19 je mi-
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Če bi srečanje trajalo le S3 minut ...
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - ZRK Krka 32:33 (17:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Pu-
šnik, Lazar, Mateša 12 (7), Žihaer, Prapotnik 5, Kolednik, Ivančič, Močnik, Borovčak 3, Bolcar 6, Zorec, Tumpej 2, Šrajner, B. Selinšek 3, M. Selinšek 1, Križan. Trener: Nikola Bistrovič
SEDEMMETROVKE: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 7 (7), ŽRK Krka 3 (3) IZKLJUČITVE: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 8 min., ŽRK Krka 4 min.
Maloštevilno, a bučno občinstvo v dvorani Ljudski vrt je videlo 53 minut odlične igre mladih ptujskih rokometašic, toda to ni bilo dovolj za končni uspeh proti ekipi Krke. V končnici so bile namreč izkušenejše gostje boljše in tudi srečnejše. Za domačinke ostaja svarilo, da srečanje traja 60 minut in da je za uspeh treba garati do
1. A SRL (ž)
Vnaprej odigrano srečanje 12. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 32:33 (17:17)
1.	GEN- I ZAGORJE 10	10 0 0 20
2.	KRIM MERCATOR 8	7 0 1 14
3.	ZEL. DOLINE ŽALEC 9	7 0 2	14
4.	KRKA 9	7 0 2	14
5.	PIRAN PORTOROŽ 10	5 1 4	11
6.	VEPLAS VELENJE 9	5 1 3	11
7.	MER. TENZOR PTUJ 11	4 16 9
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 10	3 0 7	6
9.	NAKLO 8	2 0 6 4
10.	A. T. LOGATEC 10	2 0 8 4
11.	CELJSKE MESNINE 9	117	3
12.	ANTRUM SEŽANA 9	0 0 9	0 IZVEN KONKURENCE
ESCERITO FIGH FUT. 5	4 0 1 8
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (modri dres) je bila znova najučinkovitejša igralka ekipe ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
zadnjega piska sirene.
Zadnje srečanje prvega dela prvenstva med Ptujčankami in Novomeščankami je ponudilo vse, kar rokomet lahko nudi. Domača vrsta, ki se je predstavila v novih, zelo lepih dresih (gre za modro barvno kombinacijo rezervnih dresov), je predvsem na krilih razpoložene Mateševe (skupaj 12 zadetkov) pričela dobro in povedla s 4:2. »Farmacevtke«, ki so pred prvenstvom tako kot Ptujčanke prevetrile in pomladile ekipo, še vedno pa gre za dokaj kakovostno moštvo, so z isto mero vrnile in tako je bilo vse do 18. minute, ko so domačinke prvič povedle za 3 zadetke (10:7). Po minuti odmora na zahtevo gostujoče klopi so Novome-ščanke znižale le na zadetek zaostanka, toda zaključek prvega dela igre je po nekaj sila domiselnih in lepo izvedenih
akcijah povsem pripadel igralkam ekipe Mercator Tenzor. Te so v 29. minuti prvič povedla za štiri gole (17:13), ob polčasu pa je bilo 17:14.
Srečanje je tudi v drugem delu dolgo šlo po željah varovank Nikole Bistroviča. Z zavzeto igro tako v napadu kot obrambi so povsem onemogočile varovanke Salvadorja Kranjčiča in z zrelo, poletno igro, ohranjale vodstvo s štirimi zadetki. Do 43. minute je domača obramba prejela le 18 zadetkov, svoje pa je v vratih dodala Križanova, ki se je pre-mierno predstavila ptujski publiki. V 47. minuti so se gostje v zelenih dresih približale na -3 (27:24), toda kmalu je bilo spet varnih +5. V 53. minuti je bilo na semaforju 30:25 in vse je kazalo na domačo slavje, obenem pa so domačinke imele še napad. Toda po tem je vse šlo
le še navzdol, sledil je popolni mrk domačink. V pičlih treh minutah so se rokometašice Krke s serijo 0:4 približale na le gol zaostanka (30:29). Sledila je napeta končnica, kjer so odločile izkušnje. Domačinke so storile vse preveč tehničnih napak, obenem pa se je jim je poznala utrujenost, saj so praktično celotno srečanje odigrale v enaki postavi (dan prej so odigrale še prijateljsko srečanje s slovensko mladinsko reprezentanco). Pri izidu 32:32 so imele rokometašice Mercatorja Tenzorja priložnost za zmago, ki pa je niso izkoristile, na nasprotni strani pa storile nespameten prekršek, kar je s strelom s sedmih metrov za zmago gostij v zadnjih sekundah izkoristila Čerenjakova.
Tadej Podvršek
Barbara Selinšek, roko-metašica Mercatorja Ten-zorja: »Na koncu nam je popustila koncentracija, saj smo bile z mislimi že pri zmagi. Naredile smo nekaj res nepotrebnih tehničnih napak in na koncu se ni izšlo. Vsekakor je bila prisotna utrujenost, saj smo v ponedeljek igrale reprezentančno srečanje (Barbara Selinšek in Tina Tumpej sta na prijateljskem srečanju med Mercatorjem Tenzorjem in mladinsko reprezentanco igrali tako za klub kot izbrano vrsto, op. a.), obenem pa smo še v soboto imele tekmo proti Naklemu. Napredujemo iz tekme v tekmo in v drugem delu se nadejamo večjega števila točk.«
Boštjan Grm, vratar Drave: »Danes je pretehtala daljša klop ter težke tekme, ki jih igra Sviš. Na koncu nas je malo zmanjkalo, malo je bila posredi sreča, storili pa smo tudi nekaj napak v napadu. Sicer pa smo lahko zadovoljni, odigrali smo super, bili enakovredni 50 minut in mislim da so gledalci, pravzaprav polna dvorna, lahko uživali.«
Simon Stopar, rokometaš Sviša Pekarn Grosuplje: »Domači fantje so se res borili in 'metali po zobeh', mi smo se morali za zmago zelo potruditi. Na koncu so zmagale izkušnje, fizična pripravljenost in tudi kanček sreče. Vse čestitke Dravi za prikazano, za nas pa je 'final four' smetana na torti.«
nuto odmora vzel domači stratega Tomi Matjašič, le-ta pa je, kot kaže, bolj koristila gostom, ki so nato vendarle začeli stopnjevati ritem igre. Z agresivnejšo obrambo so onemogočili lahke zadetke domačinom, ki so tokrat nastopili v belo-rdeči kombinaciji. Ptujčani v tem obdobju niso zadeli kar 8 minut, kar so izkušenejši Dolenjci, ki jih je na Ptuju spodbujal avtobus navijačev, izkoristili za seri-
jo 0:4 in sploh prvo vodstvo v drugem polčasu (22:23). V samem zaključku so gostje prišli do nekoliko otipljivejše razlike, ki pa nikakor ni realen pokazatelj razmerja na parketu. Zmagala je pač daljša klop ter izkušnje, ki so v tem trenutku pač močno na strani Sviša, pred ptujskimi rokometaši pa lahko le snamemo klobuk za prikazano. Končni izid je bil 25:29.
Tadej Podvršek
K-1 m Turnir v Brežicah
Kujavec šokiral Ljutica
■ ti ^
V	Brežicah je bil v petek, v organizaciji nekoč odličnega borca v tajskem boksu Rožleta Jazbinška, K-1 turnir, ki so ga poimenovali K-1 & FreeFight Challenge.
V	glavnem dvoboju večera se je Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj) pomeril z odličnim Redžom Ljuticem. Ta 29-letni borec je štirikratni evropski in svetovni prvak v taekwondoju in trenutni svetovni prvak v kikboksu (WAKO organizacija), med drugim vodi svoj klub v Ljubljani - Klub Gepard. Glede na dejstvo, da se Ljutic z borilnimi športi uspešno ukvarja že 15 let, je bil Kujavec pred težko nalogo. Izkušeni borec iz prestolnice je v dvoboju pokazal, da ni nikakršna slučajnost, da je svetovni prvak, saj je Kujavcu povzročil nemalo težav s svojo eksplozivnostjo in hitrostjo. Predvsem v drugi rundi je prevladoval, a je v 3. rundi našemu mlademu tekmovalcu uspel odličen udarec s kolenom v glavo tekmeca, ki je pomenil K. O., po katerem je Ljutic obležal na tleh. Tako je težak in zelo izenačen dvoboj dobil zmeraj boljši Bojan Kuja-vec. S predstavo ptujskega tekmovalca v Brežicah je bil lahko zelo zadovoljen tudi njegov trener Karel Šauperl, ki je s Ku-javcem v tem letu naredil lep napredek, katerega posledica je nekaj odmevnih domačih in mednarodnih zmag.
Bojan Kujavec in Karel Šauperl (Kung fu klub Ptuj)
Bedrač še naprej brez zmage
Na turnirju v Brežicah je imel svojega predstavnika tudi klub tajskega boksa Muay Thai Gym iz Ptuja, saj je njihove barve branil Aleksander Bedrač. Ta ima v zadnjem letu za sabo že precej dvobojev, a žal še zmeraj ostaja brez zmage. Njegov trener Matjaž Tomažin je Bedrača dobro pripravil na dvoboj s primernim tekmecem, Jasminom Bajrovicem. Ta pa je bil v ringu veliko boljši tekmec in je zmagal s K. O. v 2. rundi.
David Breznik
Tenis m Zimska liga Goya
2. liga: derbi ekipi Trgovine Jager II
Rezultati 4. kroga: Veterani - Trgovine Jager II 1:2 (Merc - Škofič 9:6, Pušnik - Križe 7:9, Mazera/ Tumpej - Zavrnik/Križe 5:9), PSS Ptuj - Duras projekt 3:0 (Čeh -Gavez 9:2, Belšak - Ljubec 9:7, Čeh/Čajič - Gavez/Majcen 9:5), TK Skorba - TK Skorba Gad 1:2 (Ules -Šuntner 4:9, Žitnik - Slaček 9:5, Ži-tnik/Ules - Šlamberger/Slaček 4:9).
igre gemi
1.	TRGOVINE JAGER II 9 98
2.	VETERANI	8 96
3.	PSS PTUJ	8 94
4.	TK SKORBA	6 77
5.	TK SKORBA GAD 4 66
6.	DURAS PROJEKT 1 49
V 4. krogu je bil na sporedu veliki derbi med prvouvrščenima ekipama Veterani in Trgovine Jager II. V prvi tekmi je Nino Križe z odlično predstavo premagal Danija Pušni-ka, z enako mero je v drugi tekmi
odgovoril Robi Merc, ki je premagal Marjana Škofiča. Odločilno točko za končno zmago sta v igri dvojic za Trgovine Jager prispevala Alfi Zavrnik in Nino Križe, ki sta po začetnih težavah pokazala večjo uigranost in na koncu brez težav premagala dvojico, ki sta jo sestavljala Ivo Mazera in Boris Tumpej. Ekipa PSS Ptuj v sestavi Peter Čeh, Aleš Belšak in Robert Čajič je brez velikih težav opravila z ekipo Duras projekta, za katero so tokrat igrali Primož Ljubec, Boštjan Gavez in Robi Majcen. V tretji tekmi dneva, med ekipama iz Skorbe, je zmagala ekipa TK Skorba Gad, za katere sta odločilno točko dobila Blaž Slaček in Tina Šlamberger.
1. liga
Pari 4. kroga (15. 12.): ob 8.30:
Trgovine Jager I - Hiša Kager, TC Goja - TK Šumari; prosta je ekipa Straf Skorba.
JM
Teniške novičke
Nina obstala na zadnji stopnički kvalifikacij
Članski ITF-turnir v
■ Vin
Turčiji
V	turški Antalyi je potekal članski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, ki se ga je udeležila tudi 15-letna Nina Potočnik. Za uvrstitev na glavni turnir je bilo treba preskočiti tri kroge kvalifikacij, kar je bil za Nino precej težak zalogaj. V 1. krogu je premagala rusko vrstnico Mar-garito Shmelevo (6:7(4), 6:3, 6:1), v 2. pa še 18-letno srbsko igralko Andjelo Novčič (7:6(2), 6:3). V odločilnem krogu jo je pričakala 16-letna Romunka Ioana Loredana Rosca. Ta je na svetovni mladinski lestvici uvrščena na visoko 54. mesto in je bila za Nino previsoka ovira (4:6, 1:6).
Nina bo s trenerjem Gora-nom Djurdjevičem še naprej ostala v Turčiji in ugodne vremenske razmere izkoristila za priprave, naslednji teden bo v Antalyi odigrala še en podoben turnir.
2. OP TK Olimpija Ljubljana - U-18
V	Ljubljani je prejšnji teden
potekal mladinski turnir, na katerem se je prvič v tej starostni kategoriji poskusil 14-letni Sven Lah (TK Terme Ptuj). V 1. krogu kvalifikacij se je pomeril z leto starejšim Blažem Gvardjančičem (Z klub), ki je izkoristil svojo fizično premoč in slavil z 9:4.
Turnir U-14 ŽTK Maribor
Na igriščih ŽTK Maribor je potekal finalni turnir v konkurenci U-12. Jure Glodež (TK Terme Ptuj) je začel v kvalifikacijah: v 1. krogu je 9:8(3) ugnal Rijana Mustafija (Celje), v 2. pa je z rezultatom 7:9 izgubil proti Anžetu Pečkaju (Z klub).
Neposredno je bil na glavni turnir uvrščen Blaž Vido-vič (TK Terme Ptuj). Ta je v 1. krogu prepričljivo, s 6:0, 6:1, premagal Gala P. Emeršiča (ŽTK Maribor), v 2. pa se je meril s 5. nosilcem Markom Kovačevičem (ŠTK Velenje). Slednji je slavil po izjemno izenačenem dvoboju, ki se je končal z rezultatom 6:7(6), 6:4, 3:6.
JM
Kegljanje • 2. liga OTS MB
Za zaključek poraz ptujske ekipe
V zadnji tekmi prvega dela tekmovanja so kegljači druge ekipe kegljaškega kluba Drava Deta Center gostovali v Mariboru in izgubili 2:6 proti domači ekipi Bavarie. S tem porazom so Ptujčani ta del tekmovanja končali na zadnjem, 13. mestu. Tokrat so podrli 3084
kegljev, kar je bilo premalo za končni uspeh. Seveda upajo na boljši drugi del prvenstva, več točk bi radi osvojili predvsem na domačem kegljišču.
Bavaria - Drava Deta Center II 6:2
DRAVA DETA CENTER II.: Krušič 499, Slaček 565, Kraberger 541, Čeh 502, Ritonja 475, Štagar 489 DK
Atletika • Tatjana Majcen Ljubic
Majcen Ljubičevi novo prestižno priznanje
Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite - je ob koncu prejšnjega tedna v kristalni palači kongresne dvorane v BTC v Ljubljani pripravila prireditev Invalid Športnik leta 2012. Laskav naziv sta prejela strelec Franček Gorazd Tiršek in atletinja Tatjana Majcen Ljubič, ki jima je priznanja predal Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Za članico AK Cestno podjetje iz Ptuja Majcen Ljubičevo je bil drugi zaporedni naslov najboljše športnice invalidke v Sloveniji pravo pozitivno presenečenje. Po prejemu priznanja je dejala: »Kot prvo je to priznanje zame veliko presenečenje, kot drugo pa je ta nagrada na nek način poplačilo za ves moj vložen trud v šport.« Status naše športnice invalidke, ki v zadnjih letih dosega odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih, je žal zelo slab in samo upamo lahko, da se bodo po vseh teh uspehih pojavili ljudje, ki ji bodo lahko zagotovili primerno službo ali ji pomagali s kakšnimi finančnimi sredstvi. Tako si je Tatjana Majcen Ljubič po letošnjih paraolimpijskih igrah v Londonu vzela kar nekaj časa za premislek o nadaljevanju svoje športne poti. O tej temi
Bronasti znak, kot posebno priznanje za uspeh najboljša ženske ekipe, je prejela ke-gljaška reprezentanca slepih in slabovidnih, katere glavna trenerka je Ptujčanka Andreja Razlag. Prav tako je bil z bronastim znakom nagrajen tudi trener najboljše športnice invalidke v letu 2012 v Sloveniji Gorazd Rajher.
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič - športnica leta 2012 med invalidi
je povedala naslednje: »Po ponovnem prejemu priznanja za Invalidko Športnico leta 2012 v Sloveniji so mi vsi rekli, da ne smem prenehati. Po dolgem premisleku in daljši pavzi, v kateri sem se pogovorila z domačimi in s trenerjem Goraz-dom Rajherjem, smo prišli do zaključka, da lahko še marsikaj pokažem, tako da je moj naslednji glavni cilj usmerjen na paraolimpijske igre leta 2016 v Riu De Janeiru.«
Atletinja se je torej odločila nadaljevati svojo športno
kariero, v kateri je glede na osvojene medalje svoj vrhunec doživela leta 2004, ko je na pa-raolipimjskih igrah v Atenah osvojila dve medalji. Tudi letos je na velikih tekmovanjih osvojila dve medalji, in sicer je bronasti medalji prejela na evropskem atletskem prvenstvu za športnike invalide na Nizozemskem, prav tako pa se je dobro odrezala tudi na paraolimpij-skih igrah v Londonu, ko je bila v svoji paradni disciplini - suvanju krogle - šesta, v metanju kopja pa osma. O sezoni 2012
je Majcen Ljubičeva dejala: »S to sezono nisem popolnoma zadovoljna, saj sem v Londonu pričakovala nekaj več. V tistem trenutku sem dala vse od sebe; morda je na slabši rezultat vplivalo tudi dejstvo, da sem imela premalo časa, da se privadim na novo palico in delno tudi na spremembo metalne tehnike.«
Sedaj bo Majcen Ljubičeva imela dovolj časa, da popolnoma osvoji metalno tehniko in se približa svojim najboljšim znamkam, ki jo bodo v prihodnjih letih prav gotovo ponovno usmerile proti vrhom največjih svetovnih tekmovanj. Je pa s svojimi rezultati in predvsem z odnosom do športa že sedaj na vrhu, kar je opazila tudi Zveza za šport invalidov Slovenije - Para-olimpijski komite, ki ji je podelila naziv najboljše športnice invalidke v Sloveniji. Čestitke!
David Breznik
Strelstvo • Strelski upi Ormož 2012
V Ormožu prepričljivo najboljša domačina
Pretekli konec tedna je bil znova povsem strelsko obarvan. V soboto je v Ormožu na modernem in elektronsko opremljenem strelišču Občinske strelske zveze Ormož, v nakupovalnem središču Ho-lermous, potekalo 3. mednarodno mladinsko tekmovanje
Košarka • PARKL
Kidričani presenetili vodilne
Tretji krog v košarkarski ligi PARKL je postregel s prvimi presenečenji. Za največje je poskrbela ekipa Kidričevega, ki je na gostovanju v Mariboru spravila na kolena vodilno ekipo KK Adecco. Slednji so po visoki zmagi v prejšnjem krogu nad lanskimi prvaki šli v tekmo kot veliki favoriti. S tem se niso strinjali gostje, ki so z vsega šestimi igralci prišli do prve zmage v sezoni. Majhno presenečenje je pripravila tudi ekipa NKB Maribor, ki je prav tako prišla do prve zmage na gostovanju v Staršah. Obe ekipi sta bili strelsko razpoloženi, nekoliko slabši del sta bili obrambi. Zmage z 11 točkami razlike so se veselili Mariborčani, pri katerih je največ točk k zmagi prispeval Rok Smaka (34). Edina neporažena ekipa po 3. krogu ostaja ekipa Kluba ptujskih študentov. Ptujčani so tokrat gostovali v Cirkovcah in na koncu zanesljivo slavili s 16 točkami razlike. Za popoln izkupiček gostujočih ekip je v derbiju kroga poskrbela še ekipa Pragerskega, ki je slavila v ponovitvi lanskega finala.
V 2. ligi je visoko zmago na gostovanju slavila ekipa KK Starše Čiro. V dvoboju mladosti in izkušenj je slavila mladost: domača ekipa Adecco OldStars je naletela na razigrane in prehitre nasprotnike, ki so dosegli kar 114 točk. V Majšperku je gostovala ekipa KK Rače, ki ni
1. LIGA
REZULTATI 3. KROGA: GG TE
ŠD Cirkovce - KPŠ 61:77 (13:18, 17:27, 17:17, 14:15), KK Starše -NKB Maribor 88:99 (15:24, 29:17, 18:25, 26:33), MCAPro - KK Pra-gersko 70:76 (19:21, 22:21, 15:21, 14:13), KK Adecco Maribor - ŠD Kidričevo 81:89 (27:16, 22:29, 13:18,19:26).
1.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV3 3
2.	KK ADECCO	3 2
3.	PRAGERSKO WAVE BLOCK 3 2
našla pravega odgovora na igro domačinov, domači Majšperk je na koncu slavil z 19 točkami razlike. Nova zmaga je uspela tudi ekipi Ptujske Gore. Tokrat je bila boljša od ekipe KMO Dornava, ki je po treh tekmah še brez zmage.
Danilo Klajnšek
Gora - KMO Dornava 55:46 (18:14, 12:10, 11:17, 14:5), KK Adecco Old Stars - KK Starše Čiro 68:114 (19:30, 22:29, 12:24,15:31). Prosta je bila ekipa KK Črešnjevec.
1.	KK STARSE CIRO
2.	ŠD ŠPTUJSKA GORA
3.	KK ČREŠNJEVEC
4.	ŠD MAJŠPERK
5.	KK RACE
6.	KMO DORNAVA
7.	ADECCO OLDSTARS
4.	GG TE ŠD CIRKOVE	3
5.	KK STARŠE	3
6.	MCAPRO	3 12 4
7.	KIDRIČEVO	3 12 4
8.	NKB MARIBOR -1	3 12 2
2. LIGA
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Maj-šperk - KK Rače 63:44 (22:9, 13:9, 12:15, 16:11), ŠD Ptujska
Razpored 4. kroga:
1.	liga: ŠD Kidričevo - Klub ptujskih študentov (petek, 14. 12., ob 20.45 - OŠ Kidričevo), KK Adecco Maribor - MCAPRO (sobota, 15. 12., ob 18.00 - II. Gimnazija Maribor);
2.	liga: KK Starše Čiro - KMO Dornava (petek, 14. 12., ob 20.15
-	OŠ Starše), KK Adecco Old Stars
-	ŠD Majšperk (sobota, 15. 12., ob 15.45 - II. Gimnazija Maribor).
ormoških strelskih upov 2012 v streljanju s standardno zračno puško. Med 61 prijavljenimi strelci iz 19 strelskih društev se je za laskavo lovoriko najboljšega med mladinci in mladinkami potegovalo tudi 10 domačih Kovinarjevih strelcev, ki so bili zelo uspešni.
Med mladinci je prepričljivo zmago slavil domači strelski talent Jan Šumak, ki je najboljši rezultat dosegel že po kvalifikacijah in si s 393 krogi priboril pet krogov prednosti pred zasledovalci, še boljši vtis suverenega nastopa pa je potrdil v finalu, kjer je kot edini presegel mejo 100 krogov in se z odličnim finalnim dosežkom, s 103,5 kroga, utrdil na vrhu in na koncu zmagal s prednostjo zajetnih 12 krogov prednosti.
V finalno osmerico se je uvrstil tudi Kidričan Aleš Pernat in s 377 krogi v kvalifikacijah ter 98,5 krogi v finalu osvojil 8. mesto. Preostali ormoški mladinci, brata Žan in Rok Toma-žič ter Matjaž Pleh, so s 362, 360 in 358 krogi osvojili 17., 18. in 19. mesto.
Med mladinkami smo spremljali bolj izenačeno tekmovanje, v glavni vlogi pa je nastopala znova domača strelka Petra Vernik. V finalu je med prvo-uvrščenima strelkama potekal ogorčen boj vse do zadnjega, 10. strela, na koncu pa je domačinka Petra Vernik z močno podporo domačih navijačev, z rezultatom 102,5 kroga, dosegla za desetinko boljši dosežek od tišinske strelke Špele Miha-lič. V finalno osmerico sta se
prebili še dve domači strelki, Melanie Habjanič in Urška
Kuharič, ki sta na koncu osvojili 5. in 7. mesto. V finale se niso uspele uvrstiti Tina Novak s 360 krogi na 15. mestu, Urška Zidarič s 340 krogi na 19. mestu in Tjaša Malec z 291 krogi na 20. mestu.
V ekipnem seštevku je pričakovano zmago slavila domača ekipa Kovinarja, ki je nastopila v postavi Šumak, Vernik in Habjanič ter s 1165 krogi in 13 krogov prednosti premagala ekipo iz Tišine, tretje mesto so s 1143 krogi osvojili jeseniški strelci Triglava Javornik. Najvišje tujeuvrščena ekipa je bila hrvaška ekipa SK Zelenbor iz Brezja, ki je s 1119 krogi osvojila 5. mesto.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Na podelitveni slovesnosti tekmovanja ormoških strelskih upov je priznanje za ekipno zmago prejela najboljša, domača ekipa SD Kovinar Ormož, ki jo uspešno vodi trener Stiven Vočanec. Zahvalo in priznanje vsem sodelujočim pa je izrekel predsednik enega izmed najperspektivnejših slovenskih strelskih društev Robert Vočanec.
Karting • Vid Pšajd, AMD Hajdina
Pšajd prvič občutil vzdušje velikega tekmovanja
Vid Pšajd (AMD Hajdina) je na Portugalskem prvič nastopil na velikem mednarodnem tekmovanju.
Slovenski državni in pokalni prvak Vid Pšajd iz AMD Hajdina je nastopil na svetovnem prvenstvu v kartingu na Portugalskem. Mladi dirkač je prvi tekmovalec iz Štajerske, ki je nastopil na tako velikem tekmovanju. V vseh kategorijah je bila konkurenca številčna in kakovostna, v vsaki je nastopilo po 76 voznikov.
Vid je začel dobro, saj je v prvi vožnji na čas dosegel 8. rezultat, žal pa je zaradi trka z enim od tekmovalcev komisija odločila, da mora štartati s 23. mesta. V predfinalni tekmi so izkušenejši tekmovalci mladega voznika dobesedno izrinili s proge in tako je na koncu končal na 42. mestu. Tudi to je uspeh, saj je občutil tekmovanje v pravem vzdušju, obenem pa je spoznal, da se lahko kosa z vsemi. Z osvojenim mestom seveda ni bil najbolj zadovoljen, saj so bila pričakovanja vsekakor večja. Je pa to dobra izkušnja za mladega fanta, ki je bil najboljši od treh nastopajočih Slovencev.
Danilo Klajnšek
Pikado • V Lovrencu tekmovanje društev Invalid
Med ženskami najboljše Kidričanke
Društvo Invalid Kidričevo je v torek, 27. novembra, v prostorih društva upokojencev v Lovrencu izvedlo meddruštveno tekmovanje v pikadu, ki se ga je udeležilo okoli 60 tekmovalk in tekmovalcev iz Zveze društev Invalid Slovenije.
Kot je pojasnil glavni organizator Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo, je tekmovanje potekalo v okviru Zveze društev Invalid - društev gibalno oviranih oseb in oseb z invalidnostjo, meddru-štveni turnir pa so Kidričani gostili že drugič. Tekmovanje je potekalo po sistemu od nič navzgor, izvedli so ga v dveh krogih, vsako od ekip pa so sestavljali štirje tekmovalci oziroma tekmovalke. Seštevek vseh štirih tekmovalcev se je štel za rezultat posamezne ekipe.
V ekipni konkurenci so med moškimi prvo mesto dosegli člani ekipe Termoelektrarne Šoštanj, ki so zbrali 2675 točk. 2. mesto je dosegla ekipa DI Vuzenica z 2591 točkami, 3. mesto ekipa DI Kidričevo (2289), 4. DI Konovo (2179), 5. ZI Brežice (2086). Med ženskimi ekipami je prvo mesto dosegla ekipa DI Kidričevo (2326 točk), 2. DI Vuzenica (2296),
Foto: M. Ozmec
Meddruštvenega tekmovanja v pikadu se je v Lovrencu na Dravskem polju udeležilo okoli 60 tekmovalk in tekmovalcev iz Zveze društev Invalid Slovenije.
3. DI Konovo (2282), 4. DI TE Šoštanj (2198) in 5. ZI Brežice (1892).
V posamezni razvrstitvi je bil med moškimi zmagovalec Jože Podkrižnik iz DI TE Šoštanj (866 točk), 2. Jože Pa-hernik mlajši iz DI Vuzenica (753), 3. Franc Ovčjak iz DI TE
Šoštanj (714). Med ženskami je bila najboljša Olga Bračič iz DI Konovo (679 točk), 2. Frančka Kovačič iz DI Kidričevo (659), 3. Silva Flis iz DI Konovo (645). Vsem najbolje uvrščenim so izročili pokale in priznanja, zmagovalcem pa je čestital tudi Karol Strašek, predsednik Zve-
ze društev Invalid Slovenije, ki je pohvalil odlično organizacijo Kidričanov ter poudaril, da je glavni namen tovrstnih tekmovanj predvsem ohranjanje telesne kondicije in druženje med člani posameznih društev Invalid Slovenije.
-OM
Karate • Mladinsko DP
Zganjar in Križanec do brona
V soboto, 1. decembra, je v Žalcu potekalo mladinsko državno prvenstvo v karateju, na katerem je tekmovalo več kot 400 tekmovalcev iz 54 klubov. Iz Karate do kluba Ptuj so nastopili Jure Sluga, Doroteja Jakop, Rok Žganjar, Oscar in Krištof Križanec ter Ela in Tinka Valenko. Odličen rezultat, tretji mesti v borbah, sta dosegla Rok Žganjar v kategoriji mlajših članov ter Krištof Križanec (na sliki desno) v kategoriji mlajših dečkov.
jk
Rokomet • Mlajše kategorije
Zmaga in poraz mlajših selekcij ŽRK MT Ptuj
DRŠ ALEN MIHALJ - ŽRK MER-CATOR TENZOR PTUJ 24:11 (7:5)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Stefani Pivko, Mia Kopold-Metličar 2, Nika Gavez 5, Eva Sirc, Gabrijela Kukovec, Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran 2, Lara Čagran 1, Karmen Rohitelj, Nika Petkoski Hlevnjak, Teja Žibrat, Tinka Valenko 1. Trener: Ladislav Sabo
Na težkem gostovanju v Slovenj Gradcu so mlade Ptujčanke doživele težak poraz. Kljub velikemu številu zgrešenih strelov so v prvem polčasu še držale stik z domačinkami, v drugem polčasu pa povsem popustile in
zasluženo izgubile.
ŽRK BREŽICE - ŽRK MERCATOR TENZOR 8:20 (3:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Tjaša P. Malek 1, Ajda Jakomini 2, Špela Topolnik 1, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 6,Sara Šegula 6, Nika Bedrač 2, Nika Vidovič 2, Anea Bezjak, Laura Škrabl. Trener: Sašo Petek
V nedeljo, 9. 12., so se mlajše deklice A ŽRK Mercator Tenzor zjutraj že ob 7. uri odpravile proti Brežicam. Punce so kljub zaspanosti odigrale solidno in zasluženo zmagale. Sledi mesec dni počitka pred nadaljevanjem lige. V tem času se punce odpravljajo na turnir v Linz, kjer bodo bivale tri dni in odigrale tekme na mednarodnem področju.
tp
Športni napovednik
Rokomet • 1. A NLB LEASING LIGA
16. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož
1. B SRL (m)
11. KROG: Moškanjci Gorišnica - Škofljica (sobota ob 19.30), Grča Kočevje - Velika Nedelja Carrera Optyl (petek ob 10.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
9. KROG: AC Prstec Ptuj - Prevalje (sobota ob 18.00)
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
PARI 3. KROGA - SOBOTA: 10.20 ŠD Draženci - ŠD Ptujska Gora, 11.00 Skorba Bar Boško -KMN Draženci, 11.40 Klub ptujskih študentov - ŠD Rim, 12.20 KMN Bar Saš Poetovio - KMN Bagerkom Pragersko, 13.00 Club 13 - Stojnci
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
PARAI 3.KROGA - SOBOTA: 9.00 KMN Poetovio -per Team, 9.40 Club 13 - ŠD Draženci.
Hausmart Su-
ZLMN ORMOŽ
Razpored tekem, sobota, 15. 12., Športna dvorana Hardek: ob 17.15: ŠD Tomaž - ŠD Pušenci, ob 17.55: Jerebič Črni ribič - Alinea, ob 18.35: Inox ograje Majcen - ŠD Podgorci, ob 19.15: Str-janci - Mladost Miklavž II, ob 19.55: Geodetske storitve Kelenc & Pušenci - Lordi Bar Gaja, ob 20.35: ŠRD Pristan Frankovci -Beno Udrih Team Svetinje.
Razpored tekem, nedelja 16. 12., Športna dvorana Hardek: ob 9.00: Portal Cvetkovci.net - Mladost Prevozništvo Pesrl, ob 9.40: ŠD Vičanci veterani - Luxuris KMN Tomaž, ob 10.20: Fiposor Aries IT - ŠRD Pristan Frankovci veterani, ob 11.00: ŠD Vičanci -Red Players, ob 11.40: NK Ormož veterani - KMN Smoki Ormož, ob 12.20: ŠD Rucica Bresnica - ŠD Mladost Slikopleskarstvo Špendija.
Šah • Božično-novoletni turnir v Spuhlji
V sredo, 26. 12., šahovska sekcija ŠD Spuhlja organizira tradicionalni božično-novoletni odprti turnir. Turnir bo od 9. ure dalje potekal v gostišču Pri Majdi. Najboljši trije posamezniki bodo prejeli pokale, tega bo prejel tudi najbolje uvrščeni krajan Spuhlje. Vabljeni!
dk, ku, jm
Namizni tenis m 1. TOP
Najvišje Marsel, največ zmag za Katjo
V športni dvorani Center na Ptuju je v nedeljo potekal
1.	TOP za kadete in kadetinje v tej sezoni. Na njem je nastopilo 24 igralcev in igralk, ki so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine (glede na uvrstitev na lestvici NTZS).
Domači klub je imel na tekmovanju tri predstavnike: Marsel Šegula je nastopal v
2.	skupini med fanti, Katja Krajnc in Eva Gojkovič pa v 3. skupini med dekleti. Vsi trije člani NTK Ptuj so bili med mlajšimi nastopajočimi (vsi so še mlajši kadeti), zato je bila vsaka zmaga toliko večji uspeh. Marsel je v svoji skupini dosegel 2 zmagi in 5 porazov, kar tri dvoboje pa je izgubil z rezultatom 2:3. Katja je v svoji skupini osvojila 2. mesto (6 zmag, 1 poraz), Eva pa 8. (1 zmaga, 6 porazov).
Rezultati, fantje:
1.	skupina (1.-8.): 1. Darko Jorgič (Hrastnik);
2.	skupina (9.-16.): 1. Miha Jamšek (Fužinar), 6. Marsel Še-gula (Ptuj);
3.	skupina (17.-24.): 1. Aljaž Frelih (Ljubljana).
Dekleta:
1.	skupina (1.-8.): 1. Tamara Pavčnik (Hrastnik);
2.	skupina (9 -16.): 1. Alja Benčina (Kajuh Slovan) (Ptuj);
3.	skupina (17.-24.): 1. Katarina Stražar (Mengeš), 2. Katja Krajnc, 8. Eva Gojkovič (obe Ptuj).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc
Foto: Črtomir Goznik
Eva Gojkovič
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Šegula (vsi NTK Ptuj)
Cirkulane • O gradovih v Sloveniji
Slovenci edinstveni v uničevanju gradov
„Gradovi v današnjem slovenskem prostoru niso skozi zgodovino praktično v ničemer odstopali od podobnih stavb v Evropi. Pač pa je edinstvena njihova usoda od 20. stoletja dalje. Že po prvi, zlasti pa po drugi svetovni vojni in med njo so bili gradovi žrtve namernega uničevanja, opuščenega vzdrževanja ali razvrednotenja s tem, da so jim namenjali povsem negrajske vsebine," je med drugim v zanimivem predavanju o gradovih na Slovenskem poudaril Miha Preinfalk z zgodovinskega inštituta Milka Kosa.
„Podobno usodo so sicer doživljale tudi grajske stavbe ponekod v Evropi, a nikjer v tako velikem obsegu kot v Sloveniji. Tudi danes je odnos do grajske dediščine slab, čeprav je bilo zlasti v zadnjih dveh desetletjih izpeljanih kar nekaj celovitih prenov nekaterih gradov. Vendar pa je tudi vidno, da kjer je država edini lastnik in upravljavec gradu, je ta prazen, ne dogaja se nič in to pomeni spet počasno propadanje. Drugače je tam, kjer ima obnovljen grad lokalnega lastnika ali upravljavca, ti gradovi pa živijo," je še dodal.
Preinfalk je sicer nedeljsko predavanje v cirkulanski dvorani začel z opisom nastanka gradov in njihovih funkcij v Sloveniji. Povedal je, da so se prve grajske stavbe začele postavljati kot vojaške utrdbe pred okoli 1000 leti, sčasoma pa jim je plemstvo začelo dodajati stanovanjske prostore. Gradovi so tako začeli pridobivati bolj gospodarsko funkcijo, ki je sčasoma prevladala; postali so središče zemljiških gospoščin, vendar so se še vedno gradili na vzpetinah zaradi obrambne funkcije. „Imeti grad je pomenilo imeti moč in oblast; nekatere plemiške rodbine, kot npr. Celjski grofje, so imeli tako v lasti kar 125 gradov. Po letu 1500, ko so plemiči več potovali, so se začenjale tudi prezidave gradov po vzo-
rih iz tujine, prav tako so se začeli graditi tudi dvorci v nižinah. Gradovi so začeli dobivati vse bolj reprezentativno funkcijo, v ospredje je stopila kakovost in udobnost bivanja in življenja, gradovi postajajo središče kulture, izobraževanja, umetnosti. To se kaže tudi v notranji opremi, saj so se v gradovih urejale knjižnice, zbirala slikarska dela, prirejali glasbeni večeri ... Vedno večji poudarek je dobivala tudi okolica gradu, urejali so se grajski vrtovi, ki pa so se v zadnjem obdobju marsikje pozidali in tako je grajska stavba postala res tujek v svojem okolju."
Načrtno uničevanje gradov med vojno in po njej
Preinfalk je v nadaljevanju povedal, da se je začetek propada gradov začel po letu 1848, po izvedeni fevdalni revoluciji, ko so gradovi izgubili zemljišča in s tem ekonomsko zaledje ter sredstva za vzdrževanje, izgubili pa so tudi upravno funkcijo.
Druga večja prelomnica propadanja gradov v Sloveniji je bila po Preinfalkovih besedah prva in še bolj druga svetovna vojna: „Veliko graščakov se je izselilo, notranjost gradov je bila marsikje oropana, vrstili so se požari, bilo je celo
Grad Borl je po predavanju Preinfalka tipičen primer nepravilnega odnosa do grajske dediščine, ki je zaznamovala bližnjo slovensko preteklost, ko je bilo bolj ali manj namerno uničenih ogromno gradov v državi.
obdobje, ko je bilo gradove prepovedano obnavljati. Največja škoda pa je nastala v slovenskih gradovih med vojno in po drugi svetovni vojni; ob tem, da so bili marsikje izro-pani, so se grajske stavbe uporabljale za popolnoma neprimerne dejavnosti oz. vsebine: v njih so bili zapori, mizarske delavnice, ustanove za duševno bolne, kasarne, sirotišnice, socialna stanovanja itd. S tem se je uničevala njihova reprezentativna funkcija, šlo je za neke vrste simbolično poniža-
nje. Mnogo gradov pa je bilo praznih, prepuščenih propadanju, deloma tudi zaradi nerešenih denacionalizacijskih zadev."
Namesto Operne hiše bi lahko obnovili 15 gradov
Nekaj gradov, predvsem v večjih mestih, pa je država v zadnjem obdobju vseeno obnovila, recimo grad Snežnik,
Ptuj • Moštna dečva
Zmagala Korošica, ki živi na Ptuju
Medtem ko imamo pri nas izbor za vinsko kraljico, imajo Korošci podobno tekmovanje, ki pa se razlikuje po tem, da ne promovira vina, ampak njim zelo ljubo pijačo, jabolčni mošt (jabolčnik). Letos je titulo tako imenovane moštne dečve prejela Maja Juteršek, Korošica, ki obiskuje ptujsko Biotehniško šolo.
Dijakinja 4. letnika Biotehniške šole Ptuj Maja Juteršek je bila sredi novembra izbrana za 14. moštno dečvo. Prireditev je potekala v prevaljskem družbenem domu, kjer so dekleta, ki so se potegovala za ta naziv, pokazala, kako spretna so, saj samo lepota ni bila dovolj. Med štirimi kan-
didatkami je strokovno žirijo najbolj prepričala ravno Maja iz Strojne, ki je pokazala, da ni le lepa, ampak obvlada vse, kar prava promotorka jabolčnika pač mora znati. Ker ne gre za navadno lepotno tekmovanje, zmaga nikakor ni bila lahko dobljena. Kot pravi Maja, se je morala kar potruditi, namesto
Maja Juteršek je 14. moštna dečva.
Foto: arhiv Maje
večerne obleke si je nadela predpasnik in veliko dobre volje, ki je prav tako odločala pri izbiri nove moštne dečve. Dekleta so se pomerila v štirih igrah, najprej so se predstavile, nato so v določenem času morale vdeti skozi množico šivank čim večje število le-teh, z usti v skledi polni zdroba so iskale prstan, najzahtevnejša naloga pa je bilo zabijanje lesenih gajbic. Zmagala je Maja, ki je najbolje spretno zabijala žeblje in je svojo gajbico tako utrdila, da se je vanjo lahko celo usedla.
Tudi v skupnem seštevku je Maja prepričljivo premagala svoje sotekmovalke. „Zelo sem uživala v tekmovanju in vesela sem, da mi je uspelo postati moštna dečva. Ker pri nas pač nimamo dobrih pogojev za gojenje vinske trte, večinoma pridelujemo jabolčni mošt ali tuklo, kot tej pijači rečete vi.
Naš koncept mošta je nekoliko drugačen kot pri Štajercih. Podobno kot vinske kraljice promovirajo vino, je tako moja naloga, da promoviram jabolčni mošt, ki je dokaj nepoznan po drugih regijah naše države. Trudila se bom svojo nalogo čim bolje opraviti," pravi Koro-šica Maja, ki pa v času šolanja živi pri sorodnikih na Ptuju. Zelo je zadovoljna, da se šola ravno v našem mestu, in kot pravi, če bi izbirala, bi še enkrat po znanje iz Koroške prišla ravno na Ptuj. A ker obiskuje četrti letnik, se zanjo srednješolsko izobraževanje končuje. Šolanje bo nadaljevala, kje, še ne ve. Kakorkoli se bo odločila, bo prihodnje leto imela polne roke dela. Čaka jo zaključek srednje šole in promoviranje jabolčnega mošta, o katerem nas mlada Korošica namerava še marsikaj naučiti.
Dženana Kmetec
Jablje, Strmol, Rajhenburg itd. Preinfalk je ob tem povedal, da se negativen odnos do grajske dediščine vendarle spreminja, vendar zelo počasi in za marsikateri grad že prepozno: „Problem slovenskega razmišljanja je, da je staro nič vredno in da je nekaj vredno samo novo.
Prestiž se išče povsod drugje, le v gradovih ne. Seveda je težava tudi denar, potreben za obnovo, in pa zapletene administrativne zahteve ob sami prenovi. Vendar pa osebno menim, da je denarja dovolj, le razporejen je napačno. Z denarjem, ki je bil porabljen za Operno hišo v Ljubljani, bi lahko obnovili 15 gradov. In s 30 milijoni evrov za radarje v Mariboru bi lahko obnovili vsaj pet ali šest gradov ... Gradovi v Sloveniji so velik potencial, ki pa ga ne izkoriščamo!"
Miha Preinfalk je predavanje zaključil s kritično oceno današnjega stanja: „Mnogo grajskih stavb še danes ni niti na seznamu kulturne dediščine, dvorci so se rušili za izgradnjo avtoceste, precej je nasprotovanja med zasebnim in javnim interesom, nesodelovanja z lokalnimi oblastmi, obnove pogosto trajajo predolgo, pri
čemer se vmes spreminjajo še pogledi stroke na postopke prenove. Gradove bi morali obnavljati celovito, ne le po delih, sicer pa je ena največjih težav danes vprašanje, kakšno vsebino naj ima grad, da bo živel naprej. Dejstvo pa je, da gradovi ne morejo dajati profita in iskanje vsebin, ki naj bi prinašale profit, je izgubljanje časa!"
Borl še vedno čaka na dražbo
Vse, kar je povedal Miha Preinfalk, drži tudi za borlski grad, ki je že nekaj let nepro-dušno zaprt. Za oživitev največjega haloškega gradu se sicer že več let bori istoimensko društvo (DgB), ki ga vodi Peter Belšak. Člani društva sicer redno opozarjajo, da grad, v katerem se ne dogaja nič, niti vzdrževalna dela, aktivno propada. Lastnik gradu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), je grad po dveh neuspešnih razpisih iskanja najemnika (pod nemogočimi pogoji) predvidelo za prodajo. Dražbe naj bi bile izvedene že v letošnjem letu, a se ni zgodilo nič, razen velikega plazu pečine, na kateri grad stoji, a je sama stavba zaenkrat ostala nepoškodovana. Na vprašanje, kje se je ustavila prodaja gradu Borl, svetovalka na MIZKŠ Metka Smrdel odgovarja tako: „Grad Borl je bil v odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012 uvrščen v program prodaje. Besedilo javne dražbe je pripravljeno. Potrebujemo še sklep vlade RS, saj odločitev o odtujitvi kulturnega spomenika sprejme vlada, ki že ima v rokah vso gradivo. Takoj po pridobitvi sklepa vlade se bo objavilo besedilo javne dražbe v Uradnem listu in na spletnih straneh MIZKŠ."
V DgB ne nasprotujejo prodaji gradu, tudi sami iščejo potencialnega investitorja: „Gle-de na naše različne dosedanje izkušnje z razgovori s potencialnimi investitorji pa se nam zdi ključnega pomena, ali bo kupnina od gradu Borl preko občine Cirkulane ali preko državnega proračuna vložena nazaj v prostor, kjer je grad. Ta denar bi se lahko porabil za izgradnjo čistilne naprave, javnih parkirišč, dovoznih poti, za sanacijo podora ipd. To je tudi stališče DgB, torej, da se mora kupnina vrniti v ta prostor!"
SM
Foto: SM
Miha Preinfalk (v sredini) v pogovoru s predsednikom DgB Petrom Belšakom in aktivno članico Miro Petrovič.
Foto: SM
Kuharski nasveti
Hladne slavnostne jedi
Prazniki nam ponujajo, da pripravimo jedi, ki so nekaj posebnega ali jih pripravljamo le izjemoma. Kar nekaj jedi je takšnih, ki jih lahko pripravimo vnaprej oz. ponudimo hladne. Tako izbiramo med živili, kot so kaviar, prekajeni losos, goveji file, školjke, rakci ali mešani morski sadeži, prekajena postrv, najkvalitetnejši siri, pršut, vloženi beluši, artičoke, vložene gobice, olive in druga živila.
Kaviar je eno izmed najdragocenejših živil že zaradi njegovega dolgočasnega procesa pridobivanja, saj mora riba doseči starost 15 do 20 let, preden se dajo ribje ikre predelati v kaviar. Zraven tega so med posameznimi vrstami in med posameznimi ribami velike razlike v kakovosti iker. Največ kaviarja še vedno pridelajo iz jesetrovih iker. Najpogosteje uporabljamo malo soljen jesetrov kaviar. Največja kaviarjeva zrna, siva po barvi, daje beluga, manjša in temnejša, skoraj črna, vendar odličnega okusa, so jajca severuge, ki je hkrati najpogostejša vrsta kaviarja na našem tržišču.
Visoko ceno pravega kaviarja povzroča delno tudi hitra in skrajno natančna predelava. Nepredušno zaprt kaviar pri strogo nadzorovani temperaturi drži največ šest mesecev. Trajnost se s pasterizacijo močno podaljša, vendar slabo vpliva na okus kaviarja. Ko kaviar odpremo, ga v hladilniku hranimo največ en teden. Iz kaviarja na hitro pripravimo kar nekaj slavnostnih jedi. Najenostavneje je, da prepečenec ali toast, ki ga narežemo na 4 enake dele, najprej na tanko premažete s surovim maslom in nato s pomočjo žličke na maslo enakomerno porazdelite kaviar. Po želji rahlo poka-
Kaviar
pljamo z limoninim sokom in že lahko ponudimo zraven penine. Polovico kruhka lahko prekrijemo s temnim kaviarjem, polovico pa z rdečim ali belim kaviarjem, da dobimo lepo barvno kombinacijo.
Majhne kruhke pa lahko obložimo tudi s prekajenim lososom, tako da opečeni kruh prav tako najprej premažemo s surovim maslom in nato dekorativno nanj položimo manjše koščke lososa. Teh kruhkov dodatno ne krasimo, saj s tem prekrijemo prijetno oranžno barvo lososa. Iz svežega lososa pa lahko pripravimo poljubne ribje rulade, nadevane s svetlimi nadevi ali tako, da uporabimo glede na barvo belo ribo in tako file lososa stanjšamo, prav tako file poljubne bele ribe, začinimo, položimo en file na
drugega, zavijemo in v slani in začinjeni vodi skuhamo. Kuhane ruladice ohladimo, hladne odvijemo in ponudimo s hladnimi omakami.
Iz govejega fileja najpogosteje za najdaljšo noč pripravimo tatarski biftek, ki ga prav tako ponudimo skupaj z opečenim kruhom in surovim maslom. Okusni tatarski biftek dobimo, če goveji file, najpogosteje konico, kar se da fino sesekljamo, v kolikor ga meljemo, ga meljemo večkrat, in sicer tako, da ga najprej grobo zmeljemo in nato še vsaj dva krat fino. Pri uporabi multipraktika sekljamo majhne količine govejega fileja, da mesa ne pogrejemo. Nato mu dodamo res fino sesekljane ali mlete začimbe, pri tem ne izpustimo mlete kumine, kaper,
sardelnega fileja, sesekljane šalotke, soli, popra, gorčice, majoneze in peteršilja. Začimbe dodajamo postopoma, saj velika količina posamezne začimbe prav tako lahko vpliva na barvo bifteka.
Goveji file pa lahko tudi ma-riniramo s soljo, poprom, premazan z gorčico, pokapljan z oljčnim oljem. Ko je mariniran, ga spečemo. Pečenega zavijemo v folijo, da ostane čim bolj sočen, in ohladimo. Ohlajenega narežemo čim bolj na tanko. Dekorativno ga naložimo na ploščo, še dodatno pokapljamo za marinado, ki jo pripravimo iz gorčice, sesekljanih kaper, oljčnega olja, po potrebi solimo in popramo.
Lahko pa na mizo v stekleni skodelici damo kaviar, v primerni posodici maslo, na ploščo naložimo prekajenega lososa, na drugo manjšo količino tatarski biftek, sestavimo še manjšo ploščo poljubnih sirov, dodamo lahko tudi sadje, nekaj grisinijev ovijemo s tankimi rezinami pršuta in prav tako damo na ploščo ali krožnik, vložene artičoke napolnimo s poljubno solato in prav tako damo na krožnik in vložene beluše prelijemo vine-gretsko ali jogurtovo omako. Tako dobimo celo malo pojedino iz hladnih jedi, ki si jih lahko pripravimo vnaprej, in ko dobimo goste, dodamo še le opečeni kruh. Vsak gost si sestavlja svoje obložene kruhke ali kanapeje. Hkrati imamo kar nekaj dela in tako je čas do novega leta še krajši, ko nazdravimo s primerno ohlajeno penino, ki na tej slavnostni mizi prav tako ne sme manjkati. Tudi če boste izbrali le nekaj teh jedi, bo ta večer dovolj slavnosten.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Trebušna kila pri psičku
V tem jesenskem času se rojeva kar veliko pasjih mladičkov in tako je tudi več vprašanj s podobno tematiko, kot je npr. trebušna kila pri pasjem mladičku. Lastniki pasjega mladička so opazili na njegovem trebuščku pri popku mehko izboklino, ki dostikrat izgine in se ponovno pojavi. Izboklina je popolnoma neboleča in kužek se normalno obnaša. Ko tipajo izboklino, se jim zdi, kot da ima kužek malo odprtino v steni trebuha.
Pri omenjenem psu gre najverjetneje za tako imenovano popkovno oz. trebušno kilo, ki je po navadi prirojena in kar pogosta pri mladičkih. Izraz trebušna kila pomeni, da je trebušna stena prekinjena v dolžini nekaj milimetrov ali več in zaradi tega silijo organi trebušne votline, predvsem trebušna maščoba, oporek in črevo v podkožje. To se izraža s tipno oteklino na trebuščku, katere vsebino lahko s prstom porinemo nazaj v trebuh. Pri tej starosti trebušna kila ne povzroča težav in ni boleča. Kasneje z rastjo živali lahko pride do izpada dela črevesja skozi odprtino v trebušni steni. Če se črevo v odprtini ukle-šči, pride do izjemno resne in akutne bolezenske situacije, povezane z močno bolečino, krči, bruhanjem in v primeru nepravočasnega ukrepanja
tudi smrti živali. Ukleščeni del črevesa zaradi prekinjenega pretoka krvi nabrekne in v zelo kratkem času pride do propada (nekroze) črevesja in posledično smrti živali. Pri manjši trebušni kili se to sicer ne more zgoditi, saj po navadi prihaja skozi odprtino le trebušna maščoba. V tem primeru kila ne boli. Nevarnost obstaja kasneje, ko je žival starejša in se začne kopičiti trebušna maščoba. Takrat lahko zaradi povečanega pritiska v trebuhu zaradi nabiranja trebušne
Foto: Emil Senear
maščobe pride do povečanja trebušne kile, saj trebušna stena dodatno poči in trebušni organi padejo v podkožje. Enaka nevarnost preti psičkam, če so breje, se pravi, kadar imajo mladičke v sebi. Zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini trebušna stena poči in maternica s plodovi vred pade v podkožje živali. Le pravočasen operativni poseg lahko reši psičko in mladičke. Trebušne kile pri mladih živalih ne smemo zanemariti in ignorirati, saj kot vidimo, lahko v kasnejšem življenju naredi resne težave in zaplete. Najbolje je kužka operirati v starosti treh do petih mesecev. Operacija je v tej starosti relativno nezahtevna tako za operaterja kot tudi za žival. Treba je zagotoviti nekaj dni mirovanja po operaciji in problem je rešen. Seveda lahko kužka operiramo tudi
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kasneje, vendar je zaradi bolj razvite trebušne mišičnine poseg bolj boleč oz. obremenjujoč za kužka. Lastnikom živali, ki imajo omenjene težave, svetujem obisk pri veterinarju. Kot vidimo, se dajo omenjene težave, povzročene s trebušno kilo, povsem odpraviti. Živali po operativnem posegu zelo hitro okrevajo in se povsem normalno razvijajo naprej. Pri živalih, kjer lastniki ignorirajo trebušno kilo zaradi tega, ker živali trenutno ne povzroča problemov, pa lahko pričakujemo v prihodnosti urgentno bolezensko in bolečinsko stanje, nujno potrebno takojšnje kirurške pomoči izkušenega veterinarja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Nekaj resnic o vinu
Ker smo v mesecu praznovanj (veseli december), današnji prispevek ni strokovno obarvan, temveč govori o vinu, vinogradniku in kulturi uživanja vina. Govori o časih in družbi, v katerih danes živimo.
Trta se je pojavila na Zemlji v eocenu, ko še ni bilo človeka. V Cezannu v Španiji so našli odtis vinske trte, podobna je bila ameriški trti, ki je prednica trte vinife-re. Znova jo zasledimo v miocenu na območjih, kjer je danes ni (na Islandiji, Grenlandiji in Aljaski). Prva trta vinifera se je torej pojavila še pred človekom. Odtise listov te trte iz prazgodovinskih časov so našli v okolici Pariza. Zgodovina vina se prav nič ne loči od zgodovine človeštva. Prva alkoholna pijača na svetu je bilo vino. Kultura vinske trte je stara skoraj 9.000 let. Izvira iz dežel Srednjega vzhoda, kjer so pričeli vzgajati sorte, ki so bile namenjene za pripravo soka in v drugi obliki tudi za vino. »The Oxford Companion to Wine« (Jancis Robinson, 1994), ki velja za nekakšno vinsko biblijo, pojasnjuje, da ima tradicija pridelave vina svoje korenine v rodovitnih dolinah južnega Kavkaza, današnji državi Gruziji. V Sredozemlju pa so jo širili Feničani, Grki in Rimljani, ki so začeli saditi vinsko trto tudi na našem ozemlju.
Vino velja za enega najstarejših zdravil. Prvi zapisi o uporabi vina v medicinske namene segajo v davno leto 2230 p. n. š. In so zapisani na glinastih ploščah blizu Babilona, ko so vino uporabljali kot topilo za zelišča In pripravo mazil.
http://3.bp.blogspot.com
Iz zapisanega o vinu lahko zagotovo trdimo, da je vino res najstarejša in najplemenitejša pijača, ki so jo častili vsi od preprostih ljudi do vladarjev. Saj so se zavedali, da je to »dar narave« in ima številne pozitivne učinke na človeka, kar v sedanjem času dokazujejo številne raziskave. Vino mnogi prištevajo k živilom, saj je čisti naravni proizvod, ki ima čez 1800 naravnih spojin, le alkohol je mogoče moteč. Vendar ob zaužitju 1 dl ob kosilu pomeni za telo energetsko vrednost.
Zaradi bogate vsebnosti kemičnih sestavin zmerno pitje vina ugodno vpliva na človeški organizem. Pozitivno vpliva na psiho obolelega, ter pomaga k hitrejši ozdravitvi. Skozi stoletja so ga uporabljali pri porodih, za razkuževanje ran in preprečevanje bolečin in raznih črevesnih infekcijskih bolezni. Dokazano je, da vino pri zmernih uživalcih zmanjšuje smrtnost zaradi obolelosti ožilja in srca, ugodno vpliva na prebavo, dihalne poti, zmanjša možnost nastajanja krvnih strdkov v žilah, ugodno deluje na krvni tlak, poveča mišično zmogljivost, izboljša videz kože, pospeši izločanje strupov iz organizma in zbistri glavo. V današnjih časih je dobro vedeti, da zmerno uživanje vina precej ublaži stres in sprošča napetost, ki se nam nakopiči ob hitrem in stresnem življenjskem tempu.
Slovenijo uvrščamo med vinorodne države, kjer imamo bogato zgodovino o vinu, nekoliko pogrešamo vinsko kulturo, pestrost ponudbe, za katero pa z veseljem ugotavljamo, da se izboljšuje. Živimo v čudnih časih, ko je grozdje za vinogradnika prepoceni, tudi vino iz kleti prepoceni, a za potrošnika je postalo predrago?? Kot je zapisano, so vino slavili številni vladarji v zgodovini človeštva, danes pa človek ne razume, da predsednik države, nekateri župani ... javno ne »upajo« nazdraviti z vinom, da vinarji ne smejo uradno reklamirati vina, te žlahtne pijače. Ob spoznanju, 1 liter domačega vina, pomeni 2 m2 obdelane slovenske zemlje v najtežjih pogojih, preprosti človek ne more razumeti.
Star latinski pregovor »V vinu je resnica« in Salomonov »Vino razveseljuje človeško srce«, naštevali bi lahko še številne svetovne in ljudske reke, ki opisujejo vino kot čudež narave in njegove pozitivne učinke na telo človeka, na njegovo pozitivno počutje, seveda v zmernih količinah. Torej vam vinarji priporočamo, da ob praznovanjih brez skrbi nazdravite s pristnim domačim vinom ter vam želimo obilo užitkov ob kozarcu vina.
Današnji prispevek pa končujem tudi z rekoma Maksima Gorkega: »V vinu je največ sonca. Naj žive ljudje, ki pridelujejo vino, kajti z njim vnesejo svetlobo sonca v človeške duše,« ter kot je zapisal Matos: »Kakor se nekaterim vino prilaga, drugim škodi. Kakorkoli že, v vinskih krajih rastejo talenti, umetnost, življenjska radost, zdravje in glasba.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Nagradno turistično vprašanje
Gostinci s Ptujskega tudi letos uspešni v Portorožu
Ptujsko decembrsko praznično dogajanje je bogato. Pripravili so ga že tradicionalni organizatorji. V stilu Ptujske pravljice pa naj bi letos potekal ptujski božično-novoletni sejem, ki se bo pričel 17. decembra in bo trajal do 30. decembra. Ob ponudbi v desetih lesenih hiškah bo na Mestnem trgu potekal tudi bogat spremljajoči program, v katerem bodo uživali otroci in malo starejši. Sedemnajstega decembra pa se bo pričel tudi program Vrtca Ptuj v četrtnih skupnosti MO Ptuj, namenjen najmlajšim.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj se je že odel praznično.
V	Portorožu je 26. novembra potekalo že peto strokovno srečanje sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Na tem srečanju so letos podelili devet priznanj za kakovost gostinske ponudbe, dve priznanji za izvirnost in inovativnost gostinske ponudbe, dve priznanji Mladi gostinec ter 56 jubilejnih priznanj. Med prejemniki priznanj so bili tudi gostinci s Ptujskega. Marjan Skok, s. p. - Restavracija Gastro na Ptuju, je prejel priznanje za kakovost gostinske ponudbe. Med 56 prejemniki jubilejnih priznanj pa so bili Ivica Potrč in Roman Mlakar za 20 let gostinske dejavnosti ter Irena Zorec za 30 let obrti v gostinstvu. To pa ni bilo vse, kar so dosegli gostinci s Ptujskega na letošnjem strokovnem srečanju v Portorožu. V tekmovanju v pripravi jote v kotličku sta za lepo kulinarično presenečenje poskrbela Marjan Skok (Restavracija Gastro) in Franc Roškar (Turistična kmetija Kozarčan), ki sta zastopala OOZ Ptuj na tem tekmovanju in prepričljivo pometla z vso konkurenco.
V	prvih decembrskih dneh se je začel tudi peti izbor za Naj wellness v Sloveniji, ki bo potekal vse do spomladi leta 2013, ko bodo razglašeni najboljši slovenski centri dobrega počutja, tako po mnenju strokovnjakov kot širše javnosti. Kakovostna
wellness ponudba je zagotovo ena od ključnih turističnih priložnosti Slovenije. Ta segment turistične ponudbe kljub krizi beleži porast. K sodelovanju so organizatorji povabili 60 wellness centrov, za sodelovanje se jih je odločilo 16, ki so razvrščeni v tri kategorije. Te dni pa se bo pričela tudi tradicionalna izbira Naj smučišča v sezoni 2012/2013. Od 4. do 8. decembra pa je na pobudo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč potekala prestavitev slovenskega turizma, s poudarkom na predstavitvi slovenskih zdravilišč, v Egiptu,
Kuvajtu in Turčiji. Gre za enega najbolj perspektivnih trgov slovenskega turizma, na katerem skladno s strategijo trženja v STO v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pričenjajo aktivnejšo promocijo Slovenije in njene turistične ponudbe. Število turistov iz držav Bližnjega vzhoda beleži najvišjo rast na svetu, v zadnjih desetih letih 10-odstotno rast letno, kar je največ med vsemi svetovnimi regijami. Polovica turistov iz teh trgov potuje v Evropo, ki predstavlja zanje prestižno destinacijo za počitnice. Srednjeročne in dolgoročne
napovedi predvidevajo nadaljevanje tega trenda. Turisti iz držav Bližnjega vzhoda cenijo naravne lepote in bogato kulturno dediščino, ugodno podnebje, vedno bolj pa jih zanimajo zdraviliški programi.
Ob izteku leta in dogajanja v okviru projekta EPK so na Ptuju zadovoljni z obiskanostjo prireditev oziroma celotnim projektom, katerega pozitivno vzdušje naj bi se v mestu odražalo tudi v prihodnjih letih. Prireditve EPK si je ogledalo 230 tisoč ljudi, na njih pa je sodelovalo okrog 25 tisoč ljudi iz lokalnega okolja in širše. Ptujčani pa so zadovoljni tudi zato, ker jim bo kot edinim v okviru tega projekta uspelo pripeljati do konca investicijo v kongresno-kulturno dvorano v nekdanjem dominikanskem samostanu, ki jo bodo odprli
spomladi leta 2013, povsod drugje so od investicij v okviru EPK odstopili. Program EPK na Ptuju je stal 1,63 milijona evrov, od tega je polovico denarja zagotovila MO Ptuj, ostalo je prispevala država. Najobsežnejši in tudi eden najdražjih projektov v celotnem projektu EPK je bil ptujski Festival umetnosti in dediščine, ki je ob glavnem dogajanju, kurentova-nju, prinesel tudi okrog 150 drugih dogodkov. MO Ptuj je tudi poravnala vsa predvidena sredstva za skupne in mrežne projekte v višini nekaj več kot 180 tisoč evrov in do Zavoda Maribor 2012 nima nobenega dolga za razliko od MO Maribor.
Nagradno za predzadnje turistično vprašanje, vprašali smo, kako se imenuje skupni ptujski projekt letošnjega ptujskega prazničnega dogajanja, bo prejela Vesna Pintar, Peršonova ulica 2, ki je pravilno odgovorila, da gre za Ptujsko pravljico. Danes sprašujemo, koliko dogodkov se je zvrstilo v okviru ptujskega dela projekta EPK.
Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in obisk savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 20. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko dogodkov se je zvrstilo v okviru ptujskega dela projekta EPK?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Matic Hriberšek • Pismo iz Velike Britanije (1.)
Angleške špecerije
Velika Britanija. Menim, da bi se lahko brez zadržkov izrazil, da je ta po mentaliteti najbolj zahodna evropska država. Tukaj vladata bolj ali manj prosti trg in konkurenca. Kar je pritegnilo mojo pozornost, je recimo število in raznolikost špecerij. Če pomislim na Slovenijo, je moja prva misel običajno, da so vse trgovine bolj ali manj enake. Razlika je edino med "običajnimi" trgovinami kot takimi, ter diskontnimi trgovinami kot takimi. Ene so pač bolj opremljene, druge pa bolj spominjajo na skladišča in s tem prihranijo na stroških zaradi česar so izdelki nekoliko cenejši.
V Angliji pa sem opazil, da razpon špecerij bolj spominja na lestvico kot pa na dve različni škatli. Na voljo so diskonti, kakršna sta na primer Hofer (v Angliji se, mimogrede, imenuje Aldi) in Lidl, potem pa se ponudba in "kakovost" stopnjujeta. Po mojem osebnem mnenju je pred tema dvema Tecso; množična trgovina z živili, s široko ponudbo in sprejemljivimi cenami. Zelo popularna veriga trgovin je recimo tudi Sainsbury's, ki je v povprečju nekoliko dražji, ampak tudi bolj urejen. Kot najdražji trgovinski verigi sta po navadi izpostavljeni Marks
Foto: Matic Hriberšek
Hladilni oddelek v trgovini, kjer so v lončkih na voljo vse sorte pripravljenih juh in svežih testenin
& Spencer (tudi M&S) ter Wa-itrose. Pojavlja se sicer še ves kup majhnih, privatnih trgovin ter raznoraznih kooperativ, vendar te ta trenutek niso pomembne.
Razlike, ki sem jih opazil med temi trgovinami, so te, da tem višjega cenovnega razreda kot so, tem bolj so urejene. Prav tako je razlika v samem "vzdušju", če atmosfero v trgovini z živili sploh lahko tako imenujem. Cenejše trgovine so običajno nabito polne, množica se nenehno preriva sem ter tja, otroci kričijo, ljudje se glasno pogovarjajo po telefonih in tako naprej. Tega na primer v trgovinah višje-
ga cenovnega razreda, kot je M&S, nisem zasledil.
Ko sem nekoč zašel tja, sem bil pravzaprav presenečen nad tišino. Morda se to sliši naduto, vendar ljudje tam so mi delovali nekoliko bolj kul-tivirani. Ne samo kot človeška gmota, ki se preriva pri blagajni. Nihče ni bil preglasen in nihče ni lovil otrok naokrog. Splošno sem dobil občutek, da tam nakupujejo predvsem upokojenci. Angleške dame stare garde, ki se kljub svoji starosti ter povsem belim lasem do potankosti uredijo, preden se namenijo v mesto. Razlika je tudi v embalaži izdelkov trgovinske blagovne
znamke. Ta je običajno bolj dodelana, tem višje se pov-zpneš po tej lestvici, vendar o tem nekoliko kasneje.
Medtem ko so zaposleni v, recimo, Tescu oblečeni v preproste modro-bele majice, prodajalci v M&S nosijo črnino. Moški po navadi elegantne črne hlače in polo majico ali pa srajco, ženske pa črna krila in bluze. Saj ne, da bi to bilo za karkoli pomembno, vendar vsekakor deluje bolj profesionalno. K ličnemu izgledu teh trgovin pripomore tudi dejstvo, da imajo običajno pekarske, slaščičarske in oddelke z morsko hrano, ki so fletno urejeni, v klasičnem evropskem stilu, ki nostalgič-no spominja na majhne mestne prodajalne iz dvajsetega stoletja.
Verjetno največja razlika med našimi in angleškimi špe-cerijami je po mojem mnenju založenost s pripravljeno in pol-žpripravljeno hrano. Te je v angleških trgovinah, še posebej v teh višjega cenovnega razreda, ogromno. Prevladuje predvsem azijska ter indijska kulinarika, čeprav tudi klasične angleške ne primanjkuje. Tako so recimo v trgovinah na voljo vse sorte svežih (ne suhih) testenin, sveže pripravljenih juh v plastičnih lončkih, že pečenega mesa, solat in tako naprej. V moji glavi se sicer porodi vprašanje, koliko te hrane je potem zavrženo, ampak to je tema za kakšno drugo stran Tednika.
Kakorkoli, zanimivo je tudi, da prodajajo precej pripravljenih sladic vseh sort. Te se seveda po sami kakovosti kar precej razlikujejo med trgovinami, vendar temu primerne so tudi cene.
Omenil sem že embalažo. Na uveljavljene blagovne znamke trgovine tako ali tako nimajo vpliva. Se pa oblikovalske sposobnosti zato izkažejo pri njihovih blagovnih znamkah. Kar sem recimo opazil, je to, da je embalaža ter celostna podoba izdelka običajno precej dodelana. Očitno Angležem to nekaj pomeni. Že v trgovinah Sainsbury's, na primer, med izdelki njihove blagovne znamke ne boste zasledili cenene zeleno-rdeče embalaže. Prav vsak detajl je pomemben in vsepovsod se ponavlja tisti tradicionalni an-
gleški vzorec.
Res, da ne koristi ničemur praktičnemu, ampak ali bi res bilo tako napačno, če bi se preko kakšne škatle vlekla idrijska čipka namesto vzorca, ki kriči: "Jaz sem najcenejši!"?
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Matic Hriberšek
Ena mnogih pripravljenih slaščic, ki je na voljo v trgovinah (še posebej veliko je belgijskih čokoladnih kolačev, tort in drugih sladkarij).
Foto: Matic Hriberšek
Specerija višjega cenovnega razreda Marks&Spencer. Znani so tudi po lastni trendovski liniji oblačil in modnih dodatkov.
Slo glasbene novice
Skupina Big Foot Mama se pripravlja še na zadnji pohod po Sloveniji v letu 2012 - letu, ki je bilo zanje eno najuspešnejših v karieri, predvsem po zaslugi sedmega studijskega albuma Izhod, ki je naletel na odlične odzive tako med kritiki, na radijskih postajah kot pri širšem občinstvu. Do sedaj je rodil že štiri uspešnice - Umazan dež, Pot iz trnja, Slab spomin in aktualno Užitek na 'replay'. Skupina pa se bo v tem letu predstavila še na kar nekaj koncertih: 15. 12. Sežana - Kraso-vanje 2013, 18. 12. Maribor - Štuk (Brucovanje), 22. 12. Velenje - Rdeča dvorana, 27. 12. Šentjanž pri Dravogradu in 29.12. Nova Gorica.
•kifk
Potem ko so v okviru akustične turneje Tiho nastopili na 17 koncertih po vsej Sloveniji, bodo Dan D ob koncu leta ponovno zavzeli odre - tokrat ob pomoči elektrike in 'običajnih' inštrumentov.
Tiho je predstavila Dan D v luči, ki je vse zelo pozitivno presenetila. Koncerti so bili po večini razprodani, odzivi - tako laične kot strokovne javnosti - izjemno pozitivni, posebna izdaja kasete v polenu pa - kljub mnogim pomislekom - odlično sprejeta in že po prvih koncertih razprodana.
Dan D tako zaključujejo posebno obdobje v njihovem ustvarjanju. Obdobje, ko so si z manj upali več in s samosvojim pristopom, nostalgično izdajo kasete in navdušujočimi koncerti poslušalcem pokazali, da se, kljub vsakodnevni naglici, znajo ustaviti in prisluhniti zvokom, tudi če jim le-ti samo nežno šepetajo v uho.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O

Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. ll.Eva Boto - Verjamem
10J¡¡S|
Jan Plest
% Bilbi - Iskrice
. V.
Kaj mi delaš na netu - To leto bo moje
6. Nina Pušlar - Le navaden 5. Eva Boto - Dvigni mi krila 4. Muff - Naj sije v očeh 3. Dare Kaurič in Martin Majerle - Čokolada in Vanilija 2. Bilbi - Ko tvoja sem še bla 1. Nina Pušlar in Stiški kvartet - Kdo še verjame
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj.
Magnifico na odru tudi med prazniki
V torek, 25. decembra, bo v ljubljanski Cvetličarni nastopil sloviti Magnifico. Njegova glasba ne pozna medgeneracij-skih razlik in gre hitro v uho. Na koncertu ne bo manjkalo uspešnic, kot so: In ko enkrat bom umrl, Silvia, Hir aj kam hir aj go, Halo gospodična, Ljubljana - Portorož, Revolution is my Solution, Land of the Champions in številnih drugih pesmi.
Robert Pešut alias Magnifico je v Ljubljani rojen umetnik, ki je svoje prve glasbene izkušnje kalil v skupini Uredu, s katero je v zgodnjih devetdesetih izdal dva albuma. Njegov solistični prvenec s pomenljivim naslovom Od srca do srca je postregel z uspešnico 24.000 poljubov in etno pridihom slovenske ljudske Zeleni Jure. Dve leti za tem je izšel družbeno kritičen album Čefur. Po dvoletnem presledku je nastal tudi četrti projekt, ki pa je pomenil novo dimenzijo njegovega izražanja, saj se je prvič kot protagonist in avtor glasbe preizkusil v celovečercu Damjana Kozoleta Stereotip.
Leto za tem je izšel njegov peti album Sexy boy, s katerim se je le še utrdil na prestolu izvirnih in unikatnih glasbenikov tega prostora in časa. Silvia, ki
jo je predstavil na slovenskem izboru za pesem Eurovizije, je postala ena največjih uspešnic slovenske glasbe nasploh, s pesmijo Halo gospodična pa je razbil še en tabu. Na prelomu tisočletja je v enem samem
projektu združil vse uspešnice preteklega desetletja in jih izdal kot »the best of« v albumu Komplet.
Veliki preboj na tuje tržišče mu je uspel z albumom Export Import, na katerem je postregel
Foto: arhiv managementa
25. decembra bo Magnifico nastopil v ljubljanski Cvetličarni.
z mešanico različnih glasbenih žanrov, od popevke, elektronike do mehiških in balkanskih glasbenih ritmov, s katerimi je kraljeval na številnih lestvicah po Evropi. S pesmijo Hir aj kam hir aj go je navdušil celo velikana svetovne mode in soimenja-ka Roberta Cavallija, ki je omenjeno uspešnico predvajal kot naslovno temo njegove nove kolekcije. Sicer pa je tudi Magnifico predan estetiki, saj ga poleg kakovostne glasbe krasi izostren okus za zunanjo podobo. Vsak projekt je nadgrajen z njemu edinstvenim slogom oblačenja, kar ga je preoblikovalo v enega redkih domačih trendseterjev.
V letu 2008 je izdal album Grande finale, z Balcountry Quartetom še istega leta ploščo Srečno, v letu 2010 pa še album Magnification.
MZ
Filmski kotiček
Ubij jih nežno
Brata Weinstein sta že pred 20 leti in več ugotovila, da usmerjenost velikih studiev v glasne akcijske filme ali strogo ženske filme odpira nišo za drugačne filme za zahtevnejše občinstvo, ki pa nima časa ali volje, da globlje in redno spremlja umetniške in festivalske filme, ki se ne vrtijo v vsakem kinu. Tako sta 'odkrila' Taran-tina, tovrsten val pa so zajahali tudi George Clooney, Johnny Depp in zadnja leta tudi Brad Pitt. Film Ubij jih nežno je pravzaprav en takšen 'vehicle' (prevozno sredstvo), ki naj bi Brada še bolj utrdil v segmentu resnih igralcev. Novi varovanec bratov Weinstein je očitno An-
Killing Them Softly
Igrajo: Brad Pitt, Scoot McNairy, Ben Mendelsohn, James Gandolfini, Vincent Curatola, Richard Jenkins, Ray Liotta
Režija: Andrew Dominik Scenarij: Andrew Dominik po romanu Georga V. Higginsa Žanr: triler Dolžina: 97 minut Leto: 2012 Država: ZDA
drew Dominik, ki je tokrat postregel z ekranizacijo romana Georga Higginsa.
Če se najprej osredotočimo na tehnično in strukturno plat filma, hitro ugotovimo, da se režiserju ni vse izšlo, kot je pričakoval. Veliko občudovanje in poznavanje tarantinovstva ni dovolj, da bi lahko tudi posnel takšen film. Eden izmed elementov Tarantinovih filmov je poleg razgradnje žanra težko ulovljiva meja med zanimivostjo in dolžino dolgih monologov ali dialogov. Andrew Domi-nit tega občutljivega ravnotežja ni znal ujeti. Še več, zdi se, da se njenega obstoja ni niti zavedal. Zato smo dobili film, kjer so dialogi in monologi ne le nezanimivi in absolutno predolgi, temveč tudi povsem odveč. Odveč je tudi vsaj eden od 'ključnih' likov v filmu, plačani morilec Mickey, za katerega se zdi, da je v filmu samo zato, da sta se Pitt in Gandolfini znova srečala v istem filmu, hkrati pa so minutažo filma zaradi tega le uspeli razvleči na za današnje čase relativno kratkih 97 minut.
Če film s tehnične in strukturne plati izpade kot delo preveč nadobudnega avtorja, ki ne pozna bistva žanra, pa je film sporočilno toliko bolj zanimiv in vreden pozornosti. Gre za
ostro kritiko skrajnega družbenega neoliberalizma, ki je po desetletjih in morda stoletjih v ZDA kulminiral v povsem divjem urbanem darvinizmu, kjer čisto po noirsko ni prostora za kakršnakoli čustva. Vsak je prepuščen samemu sebi, kajti država je že zdavnaj ukradena s strani (preveč) bogatih gospodov s kravatami, ki trobijo puhlice o varovanju demokracije kot družbene oblike. Film prikazuje neusmiljeno sliko ZDA, ki so v tem pogledu že tako izgubljene, da niti levičarji ne gojijo več nobene iluzije o državi kot objektu, ki dela za dobro naroda, zato je film morda toliko bolj zanimiv za Slovenijo, saj tudi mi po ameriškem zgledu ali morda celo prikritem dikta-tu drvimo v brezno neolibera-lizma, kjer vsakdo gleda samo še na svojo rit.
Darvinizem pokaže, da je
korupcija neizogiben pojav, saj pred njeno zapeljivostjo kloni-jo vsi ljudje, če vedo, da jih ne bodo ujeli. Korupcija je torej pojav takšnega sosledja razmer, v katerem funkcija sodne kazni ni več učinkovita, tudi če do nje sploh kdaj pride. Naslov filma zato ne leti na junake filma, temveč na 99 % državljanov, ki jih bogataši med krajo države počasi kuhajo kot žabe v kotlu, vse dokler se ne zavejo, da je prepozno. Takrat tudi občasnih dobronamernih politikov nočejo več poslušati. Film nam torej hoče povedati, da so revščina, super bogataši, nasilje, večni protesti, napol uradna korupcija in primanjkljaj solidarnosti povsem normalno stanje tistih demokratičnih sistemov, ki so bili toliko neumni, da so mislili, da demokracije brez kapitalizma ni.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Naredili boste osebno bilanco in ugotovili, na kaj ste lahko ponosni. Na delovnem mestu bodo v ospredju pogum, dobra volja in ambicije - svoje cilje boste dosegli korak za korakom. Magnetična energija vas bo označevala v ljubezni in čas bo, da izpoveste svoje občutke.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Umetnost vam bo pomagala do osebne preobrazbe. V veliki meri vas bo sprostila glasba in osebni pogovori. Prijetno se boste počutili doma in v krogu družine. Ljubezen bo prinesla mnogo ravnovesja in čarobnosti. Učili se boste tudi od svojih otrok in čas bo, da se sprostite.
m DVOJČKA (21.5.- 20.6.)
Teden bo minil v znamenju veselja, radovednosti in učenja. Rdeča nit v službi bo vztrajnost. Znali se boste prepustiti navdihu in se pilili v diplomaciji. Premislek v ljubezni bo izrazit.. Vaše srce bo zelo ognjeno. Srečen dan bo: sreda. Počasi se daleč pride!
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Ljudje vam bodo ogledalo. S tujo pomočjo se boste dokopali do zanimivih in nenavadnih odgovorov. Čas bo namenjen magičnim spremembam na bolje. Pri tem vam bo v veliko pomoč intuicija. Zimska idila vas bodo osrečila in vam povrnila izgubljeno energijo. Zabavno bo.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Združili boste svoje znanje in pogum ter tako z veseljem pomagali drugim. Čarobno moč bodo imeli pogovori in lahko se zgodit, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali biti premišljeni. Pozitivno bo prebrati droben tekst.
i DEVICA ± (23.8. - 22.9.)
Pred vami bo kreativen in uspešen teden. Zadeve bodo šle po tisti poti, ki bo pričakovana. Vsekakor vas bosta spremljali tudi dobra volja in paleta pozitivnosti. Na delovnem mestu bo čas nekoliko bolj intenziven. Ne pozabite si vzeti časa zase, za svoje 1 in srčnega izvoljenca.
M
SESTAVIL
EDI KLASINC
fik i
NASELJE PRI KOZINI
Štajerski TEDNIK
DALJŠI MOTIV V SKLADBI
SAMOSTOJNI NASTOP NA ODRU
PISMENO POTRDILO
SEDEŽ VLADARJA, PRESTOL
NASA IGRALKA RINA
VAS. V TRN. GOZDU
NEON
VAS PRI MAJŠPERKU
NAJLAŽJA KOVINA
BLEDA STEPSKA ANTILOPA
USAD, PLAZ
PRENASALEC BREMEN
OBLAČILO
ŽIVALSKA MAŠČOBA
ČRTOMIR FRELIH
ENOTA ZA MERJENJE MASE
PEČ NA TEKOČE GORIVO
PREBIVALEC NA DVORU
PREČNIK NA JAMBORU
JABOLKO (LJUBK.)
SILVA RAZLAG
RESAST OKRASNI OBESEK
TRILČEK
LJUBITELJ SRBOV
TRSNO DEBLO
IVAN LEVAR
AGAVI PODOBNA RASTLINA
TVOREC, STVARNIK
LJUBLJANA
FILOZOF (ANDREJ)
HARMONIKAR (ROBERT)
DESNI PRITOK GANGESA
SESTAVA, ZGRADBA
GL. MESTO TOGA
PREBIVALKA IRSKE
POKRIVALO PRI N. NOŠI
NAGON, INSTINKT
ILOVICA
NIKELJ
GOZDNA ŽIVAL
DALJŠA DOBA
NOVINARKA ROŠ
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
VAS NAD VIPAVO
BIVALIŠČE UMRLIH
RIBJA KOŠČICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAŠ ZDRAVILEC (MARJAN)
JAVNA PREDSTAVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽELJKO IVANEK
NAŠ FILOZOF (VLADIMIR)
NAŠA PEDIATRINJA ŠERNEC
DESNI PRITOK IDRIJCE
KOLESARSKI FUNKCIONAR, GLAVNIK
ATEK, OČKA
BOLGARSKI PISATELJ PELIN
OBER
ČVEK, ČENČA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ORIBI = bleda stepska antilopa, OSTINATO = daljši motiv v skladbi, PIBER = slovenski alpski smučar (Aleš, 1974-), PORTEPE = resast okrasni obesek, SLOPE = naselje pri Kozini, SRUK = slovenski filozof, sociolog in politolog (Vladimir, 1934-), STOPNO = naselje pri Majšperku, ULE = slovenski filozof, logik, matematik in pedagog (Andrej, 1946-).
■geji 'JBAV 'u|B 'ejej
'euey 'egeg 'ezog '^rus 'dojseu jUAei 'OAejcSo 'eio 'H9A 'eujs 'on 'in 'uo£ 'euio~| 'ioqsn 'uos 'n 'i|9l!JeAjsn 'eo|e 'moqjs 'sjp 'edeyod 'o^g|oqei 'ojeuuso '|oq jiue^ 'jeqy '^s^o '|ojh 'edois :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 15. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 16. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK, 17. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI
DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 18. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 19. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 20. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 21. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Astročvek s Tadejem Šinkom vsak petek po 9.30 na Radiu Ptuj!

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Sledili boste glasu svojega srca in tako pridobili veliko ugodnosti. Na življenje bo možno pogledati s svetle plati in najti neko ravnovesje in skladnost. Obstajala bo povečana možnost, da boste naredili prerez in rekli bobu bob. Dom bo oaza sredi puščave in priložnost za romantične izzive.
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Obiskala vas bo vila pozitivnega navdiha. Moč in navdih boste črpali iz pozitivnosti. Na svoj način boste hodili po robu in premikali meje nemogočega. Komunikacija bo priložnost za osebno in duhovno rast. Ljubezen bo kot vrtnica, ki jo boste morali ljubeče negovati.
Nakazano bo, da boste svoje občutke ozavestili na pravilen način. V poslovnem svetu bo več priložnosti za uspeh, štela bo tako vztrajnost kot premišljenost. Ljubezen bo prinesla nekaj neravno-vesja in blokade. Toda pogovori bodo odpirali vrata do osebne sreče. Sprostite se!
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Zrno modrosti se bo skrivalo v diplomaciji. Planetne vibracije bodo na vaši strani. Vaš adut bo vztrajnost in tako boste našli pravilno pot za naprej. Slediti bo moč osebni legendi. V čustvenem življenju se odpravite naprej in odkrijte, kaj vas bo veselilo. Čas magnetične privlačnosti!


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Privlačila vas bo tišina. Jasno bo, da boste nekoliko bolj občutljivi in senzitivni za tuje vplive. Pomembno bo, da ugotovite, kaj vas veseli in kaj vam pričara ravnovesje. Čas bo minil v predpra-zničnemu vzdušju in tako se veselite drobnih trenutkov. Primerno bo za umetniško izražanje.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Alternativna možnost sproščanja bo prepevanje veselih pesmi. Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni. Spremljala vas bo tudi paleta poslovnih izzivov. Energijo boste morali usmerjati in tako boste prejeli tudi zanimive premike na bolje.
Kidričevo • Veseli december v Čarobnem parku
Odprli drsalisce in Miklavžev sejem
V obcini Kidričevo so letoSnje prireditve ob prazničnem decembru Se posebej pestre in bogate, glavnina prazničnega dogajanja pa je v Čarobnem parku, ki so ga svečano odprli v soboto, 8. decembra, z odprtjem drsališča in Miklavževega sejma.
Drsališče na prostem, ki so ga postavili v Parku mladosti, je za mlade iz občine Kidričevo zagotovo prava atrakcija, saj se je kljub obilnemu snegu in mrazu odprtja Čarobnega parka udeležilo kar precej otrok in njihovih staršev. Prišli pa so tudi predstavniki nekaterih sponzorjev, ki so vse to omogočili, med njimi predsednik uprave Talu-ma Marko Drobnič, direktor Čistega mesta Janez Letnik ter direktor Talumove hčerinske firme Vital - restavracija Pan Mirko Veselič. Slednji je poudaril, da je njihov cilj postati najuspešnejša restavracija za prireditve v širši ptujski regiji, njihovo vodilo pa je ostati prepoznavni po ponujanju »udobnosti« za gosta. Čarobni park in drsališče, ki sta okrašena s številnimi okrašenimi smrekami, je svečano odprl župan Anton Leskovar, ki je poudaril, da je to zagotovo najprijetnejše praznično darilo občine vsem otrokom na območju občine Kidričevo. Drsališče bo namreč odprto vse tja do 10. januarja, obratuje pa vsak dan od 15. do 21. ure, saj je tudi primerno osvetljeno. Ob drsališču je tudi izposojevalnica drsalk, pri čemer velja, da je za otroke zaposlenih v Talumu izposoja drsalk brezplačna, seveda ob predložitvi tovarniške kartice. V Panovi
Foto: M. Ozmec
Drsališče na prostem, ki so ga postavili sredi Čarobnega parka, je prava atrakcija in največje praznično darilo vsem otrokom v občini Kidričevo.
zimski hišici pa ponujajo tople napitke za staro in mlado (in še kaj). Že kmalu po odprtju so male in velike otroke razveselili z gledališko priredbo pravljice Prodajamo gumbe v izvedbi igralske skupine Žogice OŠ Borisa Kidriča, enote Vrtca Kidričevo, ki so na stojnicah pripravili sejem rabljenih knjig in igrač, na katerem je bilo možno
nakupovati le z gumbi. Okoli 18. ure pa je malčke razveselil še Miklavž s spremstvom, ki jih je obdaril z medenjaki in sadjem.
To soboto, 15. decembra, ob 15. uri bodo v Čarobnem parku pripravili otroške ustvarjalne delavnice, na katerih bodo izdelovali novoletne okraske za okrasitev čarobnega parka. Otroci iz OŠ Cirkovce pa bodo
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski gledališki oder so v nedeljo, 9. decembra, zasedle kreacije ptujske modne oblikovalke Sanje Veličkovic.
Bernarda Hojnik. Za make up je poskrbela Andrejka Belšak, za frizure pa kar Sanja sama, saj so bili vsi frizerji, ki na teh revijah običajno sodelujejo, tokrat zasedeni. Tudi za tokratno revijo sta nakit, ki je bil prav tako nekaj posebnega, izdelali Barbara Golob in Andreja Re-
berc Ribarič.
Po zaključeni modni reviji, ki je trajala dobrih 55 minut, je kreatorka na oder povabila tudi gledalke, da so lahko pokukale v njeno omaro, izbrale in si nadele kreacije na tem edinstvenem damskem nakupovalnem večeru.
Mali oglasi
STORITVE
NOVO NA PTUJU - v Dominu centru Frizerski studio M, moško striženje samo 5 €, žensko striženje - fen 15 €, trajna 20 €, barvanje komplet 28 €. Tel. 070 420 499.
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
pripravili pravljični spektakel na ledu z naslovom Srebrne drsalke. Ob 17. uri pa bodo v Čarobnem parku svečano prižgali praznične lučke. Sicer pa bodo prireditve v okviru veselega decembra nadaljevali tudi v prihodnjem tednu, v prazničnih dneh in še nekaj dni po novem letu.
-OM
Ptuj • S tradicionalne modne revije Sanje Veličkovic
Manekenke so jemale iz njene omare
Deveti december je že od leta 2005 dalje datum modne revije ptujske modne ustvarjalke Sanje Veličkovic, ki vse bolj smelo vstopa tudi na tuje modne odre: že januarja jo čaka modna revija v Zagrebu, v letu 2013 pa se napovedujeta Se modna odra v Beogradu in na Dunaju.
Ptujski gledališki oder je bil tokrat ena sama velika omara z najnovejšimi kreacijami, s katerimi bodo dame osvajale to zimo. Tudi naslov revije je bil že sam po sebi pomenljiv: V njeni omari. Manekenke so tokrat uživale malo drugače: v »omari« so imele razstavljena oblačila, da so si jih oblekle, poskusile, ali jim pristajajo, kombinirale. Uživali pa so tudi gledalci, ki takšne modne predstave še niso videli. Modne revije tako pri nas kot v tujini so en sam pusti oder, na katerem se manekenke morajo sprehajati kot »neživa« bitja, kot roboti, obešalniki brez čustev. Na Sanjini reviji pa so ob vsakem izbrani in nadeti kreaciji najprej v ogledalu, nato pa še skupaj z gledalci iskale odobravanje. K izbranim modelom so si tudi same poiskale modne dodatke, občasno pa jim je na pomoč pri izbiri oblačil priskočila sama kreatorka.
Manekenska ekipa je bila standardna, ki na modnih revijah Sanje Veličkovic sodeluje že nekaj let: Nuša Horvat, Urška Novak, Mirjana Drumlič, Sara Islamovič, Jana Dobrijevič, Špela Hojnik, Leonora Matiči, Nastja Breg, Patricija Harl in
Za ptujsko kreatorko Sanjo Veličkovic je bilo leto 2012 uspešno. Svoje modele je predstavila na šestih modnih revijah, eno je imela tudi v Varaž-dinu, na njej pa so sodelovali kreatorji Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
MG
milumed
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
GOSTILNA CELAN vabi vsako soboto v decembru na ples, vabljene tudi zaključene družbe. Vabljeni tudi na novoletni ples z večerjo in ansamblom Obmejni trio. Rezervacije 02 788 56 00.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobno, nudim dobro plačilo. Tel. 051 639 777.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 €, nad 5 vreč lepe nagrade. Tel. 720 81 08 ali 031 273 577.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter kamen škril zelene barve. Tel. 051 890 761.
UGODNO prodam piščance domače reje. Tel. 041 986 390.
PRODAM jelene damjake za izdelavo salam, očiščene, po 100 € za žival. Tel. 040 188 337.
PRODAMO svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel 031 743 824.
PRODAM 200-kg prašiča. Tel. 740 82 53.
PRODAM 160-kg svinjo domače reje. Tel. 040 561 699.
UGODNO prodam ali menjam bur-ske koze za krmo, žitarice ali drugo. Tel. 041 783 224.
PRODAMO domače sveže očiščene piščance ter purane in čisto bučno olje, dostava na dom. Tel. 051 790 036.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 057.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
IŠČEM DELO, lahko pomoč v gospodinjstvu ali oskrba starejših. Tel. 070 759 676.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OPOZARJAM vsakogar, naj ne kupuje premičnin ali nepremičnin od Karmen Munda, Apače 2 a, Lovrenc na Dr. polju, ker sem solastnica. Majdica Erjavec, Ob Dravi 4 d, Ptuj.
KUPIM petrolejko. Tel. 02 764 7351.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
v v
v v
BOŽIČNO NOVOLETNA VOŠČILA
V ŠTAJERSKEM TEDNIKU IN NA RADIU PTUJ
Štajerski TEDNIK :radioptuj
89,8-98.2* I04t3
Da se ne boste pozabili zahvaliti svojim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem za dobro sodelovanje v preteklem letu poskrbimo mi. Kako?
Pokličite marketing Radio Tednik Ptuj 02 749 34 30 ali pošljite mail: narocila@radio-tednik.si.
V
£tajwika budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
jPoôluIajte naô tudi na ôpletu,:
www. yac
VCLIKfl BOŽIČNO-NOVOLCTNfl PRIRCDITCV
»ZA MfllC IN VClIKt«
v četrtek, 27. decembri, ob 16. uri v športni dvorini Center
DAMJANA GOLAVŠEK
in DEDEK MRAZ _
Nastopil bo še:
■	čarodej Avgustino
Ustvarjalne delavnice:
■	Pikapolonica
■	Jasmina Voda
■	Boxmark
Voditeljici:
Mateja Tomašič in Manja Kokol

PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
O OMcklavi
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AMBIEIVTE 2.0 TDI	2010	16.980,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
AJDI A6 2.0 TDI LIMUZINA	2007	11.380,00	NÄVI.	BELA
BMW 318 D KARAVAN	2009	12.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2008	11.250,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.580,00	AVT. KUMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULHJET	2010	10.680,00	PLATINO	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN	2009	7.880,00	KLIMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010		13.590,00	AVT. KUMA	BELA
PEUGE0T308 SW 1.6 HDI	2009	8.480,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI UMJZINA	2008	7.580,00	AVT. KUMA	BELA
SEAT EXEO 2.0 TDI	2010	11.880,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.QD4D	2009	8.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW GOLF IV 1.4	2001	2.790,00	KLIMA	KOV. ZLATA
VW GOLF V11.6 TDI LIMUZINA	2010	10.880,00	AVT. KUMA	BELA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2009	9.980,00	CONFORTLINE	SREBRN
VWTOURAN 1.9 TDI	2006	7.880,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 14. 12.
SOBOTA 15. 12.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Koncert Slovensko goriških g 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani
18:00 Lenart - Koncert CPZ Sv. Ana 19:40 Dokumentarna oddaja 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
NEDELJA 16.12.
00:00 Video strani
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Čista resnica - Predavanje na Hajdini 10:40 Ptujska kronika 11:00 Program Comenius na OŠ Videm 13:00 Miklavžev koncert KUD Mozaik Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Koncert Godbe Domava na Destrniku 18:30 Lenart - Koncert CPZ Sv. Ana 20:00 Starše - Dobrodelni koncert oškodovancem poplav 2. del 21:20 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Markovci - Koncert MePZ Klasiko 9:15 Glasbeni vložek 10:00 Lenart - Koncert CPZ Sv. Ana 11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Občine Destrnik - ponovitev
14:00 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
19:00 Duhovna oaza
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci
21:15 Ujemi sanje
22:30 Polka Majolka
23:30 Video strani
PONEDELJEK 17.12.
00:00 Video strani 8:00 Ljudski pevci iz Sel se predstavijo 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Program Comenius na Oš Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci 21:15 Markovci - Koncert MePZ Klasiko 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Bošt[an Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
ICC RA DIO PTUJ
89,8° 98,20 10473
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite rta naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN TOUAREG R5 4X4 AVT.	2004	11.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.450,00«	72.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
RENAULT THALIA1.4RT	2001	1.350,00«	77.000 PREV.	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2006	5.600,00«	46.500 PREV.	KOV. PEŠČENA
CHEVROLETKALOS1.416V	2005	2.820,00«	62.000 PREV.	BELA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616VVTI	2010	10.400,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN COMFORTALMERATINO1.816V	2001	3.090,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3.350,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CHEVROLET LACEni 1.416V SE	2006	3.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLETKALOS1.4 SE	2004	2.250,00«	KLIMA	K0V.B0RD0
RENAULT LAGUNA 1.816V EXP.	2004	3.390,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 2.0 XT	2001	2.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN SAX01.1 IX	2001	1.290,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.012V COMFOKT	2002	2.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.11 PRESENCE	2001	1.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00«	EL. STEKLA	K0V.B0RD0
PEUGEOT 3071.616VXR	2001	2.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CITROEN G 1.41 SX	2005	4.150,00«	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT 2071.41TRENDY	2007	5.390,00«	KLIMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN XSARA PICASS01.816VSX	2001	1.990,00«	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 ¡JfjvsJ ) Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD | KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	11
LEASINGOV & MENJAVE
1 ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
MAZDA 323141 SEDAN. SLO	1199	1.150,00	I* 1D7.0DO km, ADS, SERVO VOL	RDEČA
VW GOLF U CL RABBIT, 5 VRAT. SLO	1991	1.999,00	llAST.Ie S9201 ZRAČ.BLAZ	SREBRNA KOV.
PEUGEOT BOXER 2ü D KOMBI FURGON	2901	2400,00	MOŽNOST ODDIIKADDV	DELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2002	2190,00	KUMA, MEGL, ABS, ALU PIAT.	SREBRNA KOV.
FORD HESTA U, 3 VRATA	2003	2990,00	ZRAČ. BLAZINA, ABS, SOVO VOL	OPEČNO RDEČA KOV.
SEAT LEON 1.4,5 VRAT, SLO	2003	4.590,00	KUMA, ABS,2ZBAČ.BIAZINI	ZLATA KOV.
FORD MONDEO TREND 1.8,5 VRAT, SLO	2009	4.1)9,00	ABS, MEGL, KUMA|L PAKET	DELA
PEUGEOT 20G CC CABRIOIET	2099	5499,00	EL PAKET, ALI PLAT., MEGL	ČRNA KOV.
OPa ASTRA 1.7 Dil KARAV, 74 KW	2099	5.999,00	D004ZIMSKE GDME NA PIAT.	DELA
D1R0ENC4 1.G 16 V VIR, 3 VRATA, SLO	2099	5.999,00	2IAS1NIK, TEMPOM.	ČRNA KOV.
FORD HESTA 14 TREND, 5 VRAT	2009	5.999,00	HAST, AVT. KUMA, ABS	TANGO ORANGE KOV.
VWP0L014TDI COMFORlIUNE 5 VRAT	2009	6.290,00	2IAST, KUMA, ALU PLAT.	MODRA KOV.
KIACEED 1.4GSLLXFRESH, 5 VRAT	2001	6.390,00	I.IAST.SERV. KNJIGA, POT. RAČ	ČRNA KOV.
NISSAN NOIE I.416V.5VRAT	2009	6.(19,00	EL PAKET, KUMA, 1.IASI.	SV. MODRA KOV.
F0RDM0NDE0 2.2TDCIGHIA5VRAT	2009	6.9)0,00	IIP, VREDEN OGIEDAIN NAKUPA	ČRNA KOV.
FDRD FUSION 1.6 TREND, SLO	2099	7.719,00	EL PAKET, KUMA, MEGL,1.IASI.	ONO SIVA KOV.
FORDHESTA TREND 1.25,5VRAT	2099	7.9)9,00	ALU PLATIŠČA, AVT. KLIMA	VISIONMODRAKOV.
FDRD MONDEO 1.BIVCTT1,5VRAT.SL0	2001	7.919,00	liAST., SERV. V NAŠI AH	SREBRNA KOV.
TOYOTA AURIS ZO OIESELTERRA, 5 VRAT	2007/2009	8.390,00	IJAST, EL PAKET, AVMKUMA	«KOV.
FORD HESTA 14 TREND, 5 VRAT	2010	9.190,00	1123.171 h, AVT. K1IIA	MORELLO-T.VI JOUČNA KOV.
FORD FOCUS EBONY 1.6,5 VRAT	2010	9.900,00	AVT. KUMA, TEMPOMAT	ČRNA KOV.
FORD (MHAX 1.6 TREND 5 VRAT, 8SKW	2010	10.910,00	D0D.4 ZIMSKE GUME NA ALUPLAT.	DELA
FORD HESTA 1.251 TITANIUM, 5 VRAT	05/2012	11.115,10	TEMPOMAT, CONTROL PAKET 2	HOTMAGENTAKOV.
SMWM3SMGC0UPE AVTOIHATK, SLO	2002/2003	17.9)9,10	USNJE ŠP. PODVOZJE	ZLATA KOV.
FORD MONDEO 2DTDCI TITANIUM 140 KM	NOVO	OD 21.110,00	NA ZALOGI	ČRNA KOV.
PORSCHE CAYMAN S, COUPE 3VRAIA	2009	26.000,00	USNJE NAVIGACjP. PODVOZJE	ČRNA
FORD UMAX 1.0 EC0D00ST-F0RD0V NOVI MODEL NOVO		0013.6)0,00	NOVO VOZIIONA ZALOGI!	SREBRNA, ČRNAKOV.
FORD FOCUS ECODOOST- AVTO IETA	NOVO	0013.130,00	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA^BIBBNAKOV.
FORD KUGA TREND 2.0 TD» 4XZNA ZALOGI	NOVO	00 23.200,00	SMI PAKET,TEMPOMA!	BELA, ČRNA, DINAR KOV.
FORD HESTA TUEND 1,25 5 VRAT	NOVO	009.910,00	NA ZALOGI	DELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Petek, 14. december
16:00 Ivanjkovci, plato pred OŠ: Božični bazar
16:00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem (do 20:00)
17:00 Lenart, Trg osvoboditve: Mavrična ribica, lutkovna predstava OŠ Sv. Trojica,
in prihod Božička 18:30 Lenart, Trg osvoboditve: MPZ KD sv. Frančiška Sv. Trojica 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Od pekla do pekla, akademije MGP
19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Veseli december, lutkovna predstava Pod
medvedovim dežnikom 19:30 Ptuj, Mestna hiša: sprejem delegacij mest Marseille in Košice (Slovaška)
Sobota, 15. december
GG
GG
18:3G
00 Studenice, pri cerkvi sv. Lucije: Lucijin sejem
00 Lenart, Dom kulture: Gusar Berto, lutkovna predstava v izvedbi LG Pika, in obdaritev otrok (otroci prejmejo osebna vabila); do 12:00 Ptuj, Mestno gledališče: Rdeča kapica; koprodukcija MG Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev
Slovenska Bistrica, Dom svobode: Veseli december: lutkovna predstava Pod medvedovim dežnikom 00 Kidričevo, Čarobni park: otroške ustvarjalne delavnice, okrasitev Čarobnega parka in naselja; pravljica in spektakel na ledu Srebrne drsalke 00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem (do 20:00) 00 Lenart, Trg osvoboditve: Čarobna skrinja, gledališka predstava, in prihod Božička
00 Hajdoše, gasilski dom: kulturni večer Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše
00 Majšperk, KPC: komedija Zepa z brega, dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
00 Miklavž pri Ormožu, dvorana: folklorni večer Predolgo al prekratko, FS Lis Primulis iz Italije
00 Prvenci, Strelci, Vaški dom: občni zbor Društva podeželskih žena Markovci 00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: tradicionalni božično-novoletni koncert PM Ptuj-Ormož, Klapa Galešnih s Hvara, vokalna skupina A cappella Lenart, Trg osvoboditve: koncert: vokalni tandem Proti poledici (Denis Čuček in Peter Šenekar), MPZ Obrtnik Lenart, vokalna skupina Amista in KD Slovenskogoriški glasovi 00 Jeruzalem, gostišče Vinski hram: koncert Vlada Kalemberja 00 Ptuj, CID: božični koncert učencev kitare
Nedelja, 16. december
10:00 Ptuj, ptujski grad: muzejska delavnica Ptički (do 16:00) 15:00 Juršinci, večnamenski KC: Domen, predstava dramske sekcije KD Podleh-nik
15:00 Lovrenc, dvorana: božično-novoletna prireditev
15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo;
predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - vice 16:00 Hajdina, dvorana DU: predstava Janko, Metka in Pavlika, mladih lutkarjev
KPD S. Petroviča Hajdina 17:00 Kebelj, Večnamenski dom: Božično-novoletni koncert 18:00 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Kripl, Šus teatra iz Dražencev 18:00 Ptuj, Stara steklarska, Slovenski trg: predstava gledališkega studia Zvezdica zaspanka
19:30 Maribor, velika dvorana SNG: Toti Big band, s klasiko, jazzom in popom po Evropi in svetu
Ponedeljek, 17. december
16:30 Voličina, Kulturni dom: Gusar Berto, lutkovna predstava v izvedbi LG Pika,
in obdaritev otrok (otroci prejmejo osebna vabila) 17:00 Ptuj, Ptujska pravljica (božično-novoletni sejem): odprtje, OŠ Ljudski vrt,
ZUDV Dornava, DE VDC Ormož, vokalna skupina Alegro, društvo Arsana 17:30 Poljčane, OŠ: Zalino božično presenečenje, literarna predstava za otroke
Renate Brglez iz Pravljičarninega gledališča 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Gledališča Koper - Parole, parole ali Ni
bila peta, bila je deveta 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Božični koncert Bilbi
Torek, 18. december
17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (OŠ O. Meglič, prihod dedka Mraza, VDC
Sožitje, harmonikarski orkester GŠ Ptuj, Plesni klub Moreno, Cvetličniki) 18:00 Lenart, Dom kulture: Božični koncert OŠ Lenart 18:00 Oplotnica, KTC: Zalino božično presenečenje, literarna predstava za otroke
v izvedbi Renate Brglez iz Pravljičarninega gledališča 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predavanje, Učinkovito postavljanje življenjske
vizije in uresničevanje postavljenih ciljev 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: Božično-novoletni koncert Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica
Mestni kino Ptuj
Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. december: 16:00 Božičkov vajenec; 18:00 Gomora; 20:30 Torinski konj
Program TV Ptuj
Napoved oddaje: sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Makalu - prvič prvi v Himalaji - Makalu je bil prvi premagan osemtisočak slovenskih alpinistov pod vodstvom Aleša Kunaverja; v Makalujevi južni
steni so bili slovenski alpinisti dvakrat in prestopili magično številko osem tisoč metrov; Reportaža Studia 7; Novo leto - novo življenje; Z glasbo v sobotni večer
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TEDNIK
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Že pet let v grobu spiš, v naših misli še živiš. A če bi te solze obudile, ne bi tebe, draga mama in žena, črna zemlja krila.
SPOMIN
16. decembra bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila
Matilda Petrovič
IZ PTUJA, MEŽANOVA 19
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož spomnite na njo.
Njeni najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
V SPOMIN
13. decembra 2012 je minilo pet let, odkar nas je zapustila
Dragica Lesjak
IZ MOŠKANJCEV 20
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji prižgete sveče in nosite cvetje.
Vsi njeni
ŠtajeKika,
badukcL
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Rudolfa Štelcerja
S POBREŽJA 118
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen obred ter govorniku g. Šeguli za poslovilne besede.
Posebna zahvala gre nečaku Stanku, Angeli in Daniju Bed-raču, Justiki Lah, Nadi Murko, prijateljema Cafuta, sosedu Dejanu ter vsem, ki ste nam kakor koli stali ob strani.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi
Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšla. Ljubezen delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 12. december, ko je minilo pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, botra in babica
Marija Bezjak roj. Štrafela
ROGAŠKA CESTA 51
Hvala vsem za vsak ustavljen korak z lepo mislijo ob njenem preranem grobu.
Iskrena hvala tudi tistim za prižgano svečko, podarjen cvet in lepo misel spomina nanjo.
Žalujoči: mož Janez, sin Jani z družino, sin Albert in trije vnuki
Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast, a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in zlomil hrast.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, tasta in dedka
Jožeta Beleta
IZ DOBRINE 16 A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršen koli način pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Lojska, sinova Aleš in Jožek ter hčerka Milena z družinami
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
12. decembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Jurgec
IZ GRUŠKOVCA 25 PRI CIRKULANAH
Najlepša hvala vsem, ki se je radi spominjate in z dobro mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prižgete svečko.
Vsi njeni
Ti si skrbela, ti si delala,
da ti je bolezen vzela moči, sedaj pa spi v miru ter se odpočij. Za vso tvojo ljubezen najlepše hvala ti!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Karoline Krepek
IZ ANŽELOVE 10, PTUJ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe, g. župniku, pevcem, g. Dasku za odigrano Tišino in ge. Veri za besede slovesa. Hvala vsem, ki se je boste spominjali.
Žalujoči: mož Milan, hčerka Manuela, zet Mendu, vnukinji Anijana in Arlena ter vnuk Adrian
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, a v srcu je ostal bol in jok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete, sestrične in botrike
Elizabete Čeh
IZ GRAJENŠČAKA 92 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali za maše, cerkev in sveče ter nam izrekali sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Almaja, zastavonošem, gospe govornici za ganljive besede slovesa, vsem njenim nekdanjim sodelavkam UE Ptuj in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali
Spomini so zvezde, a zvezde so večne.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, tasta in strica
Franca Arbei terja
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 17, PTUJ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen obred in sveto mašo, hvala govorniku g. Alojzu Šeguli za besede slovesa, hvala DU Cirkulane in govorniku g. Ivanu Korenjaku. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za pogrebne storitve in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Tvoja delovna roka miru ni poznala. Sedaj pa praznina je ostala ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Bojana Staniča
MIHOVCI 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku g. Tončku Žumbarju, pogrebnemu podjetju Aura in nosilcema simbolov. Iskrena hvala Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo za odigrane žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Njegovi najdražji
Ptuj • Miklavž v Sožitju
Tudi to leto so bili pridni
Kot vsako leto doslej tudi tokrat Miklavž ni prezrl pridnih članov društva Sožitje Ptuj. Obiskal jih je v petek in vsem pridnim uporabnikom prinesel zvrhano vrečko daril.
Miklavž je v petek obiskal člane društva Sožitje.
Prvi decembrski dobri mož, ki napoveduje tudi pri-četek praznikov, Miklavž, je minuli petek obiskal člane medobčinskega društva za pomoč osebami z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ptuj. To združuje že 300 članov in okrog 100 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Večina teh se je petkovega praznovanja udeležila in Miklavža pričakala z velikim zadovoljstvom.
Srečanje se je pričelo z nagovorom Janka Šumana, predsednika društva Sožitje, ki je pohvalil delo tako v var-stveno-delovnem centru kot
v bivalni enoti. Kot je dejal, je za njimi uspešno leto, in čeprav jim spremembe zakona niso naklonjene, so uspeli realizirati vse zastavljene cilje. V letu 2012 so sodelovali na več nastopih s svojimi glasbenimi skupinami, se predstavljali na revijah, skupaj s prostovoljci so se odpravili na morje, izdelali pa so tudi množico ročnih izdelkov, ki jih ponujajo v svoji trgovini, na sedežu VDC Sožitje Ptuj na Rajšpovi ulici
na Ptuju. Ročna dela, ki jih izdelujejo, so unikatna in raznolika, te dni pa jih ponujajo tudi v Qcentru na Ptuju, od 17. decembra naprej pa še na stojnicah v centru mesta.
Miklavž jih je osrečil v petek, mi pa jim lahko nasmeh na obraz narišemo z nakupom kakšnega njihovega izdelka, v slehernega vložijo dušo in srce.
Dženana Kmetec
tehnicn pregledi
i motorna vozila, I
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska i Telefon: 02
OKNA-VRATA-GAR. VRATA
JVA.lt CfRS a.a.O.
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; www.naitors.si
k. izmere, svetovanje in odlične tehnične rešitve k tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
Napoved vremena za Slovenijo
Grudna suh veter piska,
poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo pretežno oblačno, na severovzhodu občasno še delno jasno. V zahodni, osrednji in južni Sloveniji se bodo pojavljale manjše padavine. Po nižinah v notranjosti bo sprva rahlo snežilo, do večera pa se bo meja sneženja dvignila na nadmorsko višino okoli 800 m. Pihal bo jugozahodni veter. Po neprevetrenih dolinah bo nevarnost poledice. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, najvišje dnevne od -1 do 6, ob morju do 8 stopinj C.
Obeti
V soboto se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo, snežilo bo nad okoli 1400 m. V severovzhodnih krajih bo padavin malo. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V nedeljo bo delno jasno in povečini brez padavin. Po nižinah bo večji del dneva megleno.
Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.com! Za novičke: enostavno se prijavite in ste vedno na tekočem! KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6,2000 Maribor
f>re#fiš(jen nakup oblačil
www.kik-textilien.com
Obveščamo vas, da so naši izdelki na razpolago samo v določeni količini.
V kolikor bi, kljub našemu skrbnemu planiranju količine, na osnovi velikega povpraševanja zmanjkala zaloga že v prvem dnevu akcije, vas prosimo za razumevanje.
Foto: DK