ARO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 21
MS LOVEN 1A LIBRE
BUENOS AIRES
27. maja 1965
05 20-letnici
Površno opazovanje naše emigracije, pa naj bo te v Argentini, ali kjerkoli po svetu, daje včasih vtis, da je nesposobna za' večja dela, da je razkrojena in ohromela. Nesoglasja med posamezniki in skupinami, obtožbe, očitki in podobni pojavi, so večkrat tako hrupni, kakor da bi bili glavni in edini znak obstoja naše emigracije. Zagrenjeni posamezniki, katerim je breme emigracije pretežko, tudi povečujejo nejasnost. Posebno vlogo pri tem igrajo tisti, ki s<>> četudi se tega morda ne zavedajo, orodje komunističnih eksponentov, kateri stremijo za tem, da bi vzeli ugled in uničili vpliv posameznih osebnosti v emigraciji; predvsem takih, ki dosledno odbijajo poskuse, da bi se v našo skupnost vtihotapljali razkroje-valni tokovi.
Toda z zadoščenjem moramo ugotoviti, da so negativni pojavi med našo emigracijo bolj zunanji in obrobni in da v jedro delavne skupnosti ne segajo. Dasi velja to za vso politično odnosno ideološko emigracijo, pokažemo na to predvsem v Argentini.
Nad 6000 beguncev je prišlo v Argentino. Po večini iz raznih taborišč, brez sredstev, brez znanja jezika, mnoge družine s številnimi nedoraslimi otroki. Ni bilo ne stanovanj, ne obleke. Večina je bila prisiljena menjati poklic, da je dobila zaposlitev.
Danes ima 80% teh družin lastne domove, v katere so vložili milijone z lastnimi rokami in lastnim delom zasluženega denarja. Imamo osem domov, ki služijo krajevnim skupnostim in poleg tega osrednjo Slovensko hišo z osrednjo slovensko dvorano. Zopet so v teh domovih milijoni prav od teh Slovencev prisluženega in darovanega denarja. Preko sto knjižnih izdaj je naša skupnost v Argentini poslala med slovenske izseljence v svetu. Vzdržuje časopise, revije in publikacije, ki So v ponos vsej slovenski emigraciji. Društva, organizacije, šolski tečaji, gledališke družine, pevski zbori, umetniške razstave. Ni ga kulturnega ali prosvetnega področja, kjer se slovenska skupnost v Argentini ne bi udejstvovala.
'število nesebičnih in vztrajnih, mnogokrat neopaženih delavcev za naše velike cilje je razveseljivo veliko. Posamezni naši izseljenci pa šo se radi svojih posebnih sposobnosti v novem okolju tako uveljavili, da srečavamo imena Slovencev med umetniki in znanstveniki, ki dosegajo že mednarodno raven.
Tak je nepristranski prikaz naše emigracije, ko se spominjamo 20-letnice tragičnih dogodkov v domovini in našega odhoda v svet. Če primerjamo naše delo in naše uspehe, z delom in uspehom komunistov v domovini, se nam ni treba sramovati. Razvoj dogodkov je prinesel dokaze, da je svoboda, ki usmerja življenje po naukih krščanstva kakor blagodejno sonce za zdravo in uspešno rast posameznika in naroda; diktatura komunizma, temelječa na materialističnem pojmovanju življenja, pa je slana, ki zamori duhovno rast in zdravo življenje.
iNaše življenje v svobodi je kljub težavam emigrantskega življenja polno lepot in mi imamo jasen cilj pred seboj. Življenje pod komunistično diktaturo pa je brez pravega cilja in kljub očarljivemu vonju domače grude mrzlo in pusto, ker toplino žarkov svobode nadomešča hladna grožnja UDBE.
Zato ne mislimo, da so prireditve ob 20-letnici tako pomembnih dogodkov zadeva le kake organizacije. Te prireditve so zadeva nas vseh in nalagajo dolžnosti nam vsem.
PREMIRJE V SANTO DOMINGO
Minuli teden v Santo Domingo je bil v znamenju silovite ofenzive protikomunističnih oddelkov graia. Imberta proti Caamanovim silam. Ofenziva je uspešno napredovala ter so v bojih od hiše do hiše in od bloka do bloka Im-bertovi oddelki vztrajno potiskali Caa-manovo vojsko iz severnega dela mesta. Imbert je tako očistil vso prestolnico severno od nevtralne cone, ki jo kontrolirajo Amerikanci skupno z oddelki Nicarague, Hondurasa in Costa Rica, tako da se je mogel Caamano obdržati samo v majhnem prostoru v srednjem delu mesta, onstran nevtralne cone. Na enem mestu so Imbertovi oddelki prodrli prav do reke Ozama. Ofenziva je zahtevala na obeh straneh težke žrtve, še več pa med civilnim prebivalstvom. Zagrizenost Caamanovih oddelkov je bila tolikšna, da so nekateri grozili, da raje spustijo v zrak smodniš-nice „in potopijo otok“, kakor pa da bi se predali Imbertovi vojski.
Zaradi ofenzive nihče ni pokopaval mrtvecev in ne odvažal ranjencev v bolnišnice, število trupel po cestah je naraščalo, smrad je postajal neznosen, roji muh so preletavali uničene, ulice. Pojavili so se tudi znaki tifusa. V takem stanju je Mednarodni rdeči križ opozoril na nujnost začasnega premirja. Predlog je povzel tudi Varnostni svet ZN, ga izglasoval in priporočil preko svojega delegata v Santo Domingo obema sovražnikoma. Imbert in Caamano sta vsak zase podpisala 24 urno premirje, da je mogel Rdeči križ pokopati mrtvece in priskočiti na pomoč ranjencem. Istočasno so znova založili bolnišnice z zdravili in hrano, ostalemu prebivalstvu pa razdelili na desetine ton živeža in drugih potrebščin.
S Caamanove strani so prišle prve ponudbe za podaljšanje premirja, da bi
tako lahko spet prišlo do političnih zvr jač in pogajanj in da bi se komunisti, ki se nahajajo v njegovih vrstah, mogli rešiti in se kdaj pozneje polastiti oblasti, medtem ko je Imbert objavil, da pristaja na premirje samo za 24 ur.
Glavni tajnik U Thant je v Varnostnem svetu ZN, na francoski predlog, dal izglasovati podaljšanje premirja, Amerikanci pa si dobili ukaz preprečiti Imbertu novo ofenzivo proti Caamanu po preteku 24 urnega premirja.
Medameriška organizacija je imela medtem novo zasedanje in je sklenila, da bo medameriški mirovni sili, ki se formira, poveljeval Brazilec. Brazilija se je namreč odločila poslati 1300 svojih vojakov v Santo (Domingo in je tato Argentini, zaradi oklevanja v Buenos Airesu, prevzela vojaško vodstvo v Medameriški organizaciji. Podpoveljnik medameriške mirovne sile bo Amerikaner
Ker je orožje začasno potihnilo, se je začel za kulisami silovit politični boj za oblast v Santo Domingo. Amerikanci vztrajno zahtevajo, da morajo bodočo vlado v Santo Domingi prevzeti sredinci, se pravi, ljudje, ki niso pristaši ne Imberta ne Caamana. Med Hubertovimi pristaši je več bivših truhillovcev, med Caamanovimi pa so komunisti. Nex katere južnoameriške države priganjajo, naj bi vlado znova prevzel izgnani predsednik Bosch, druge pa, naj jo prevzame Guzman. Katoliška Cenkev v Santo Domingo je s svoje strani pozvala oba nasprotnika in vse prebival-, stvo, naj prenehajo z državljansko vojno in se zedinijo v sestavi začasne vlade. „Vsi, ki menijo, da imajo oblast v državi, naj se delno odpovedo svojim pravicam, da bo mogoče demokratično reorganizirati država.“ pozivajo dominikanski škofje.
25. MAJ — praznik argentinske svobode
Argentina jev torek dne 25. maja praznovala 155-letnieo zgodovinske Majske revolucije, ki je prinesla Argentini politično svobodo. Zahtevi argentinskega naroda je tedaj morala ugoditi Španija ter pristati na ustanovitev prVe argentinske narodne vlade pod predsedstvom Cornelija Saavedre.
Tega zgodovinskega dogodka so se spominjali po vsej republiki. Glavne slalvnosti so bile v prestolnici. Priredile so jih številne narodne in kulturne ustanove. Ena takih spominskih slavnosti je bila že v soboto, 22. maja, ob devetih dopoldne, t. j. ob uri, ko je bil tega dne leta 1810 pred Cabildom na Majskem trgu zbran narod ter je od španskega podkralja 'zahteval odločitev. Te slavnosti se je osebno udeležil predsednik republike ter se je iz vladne palače napotil v zgodovinsko poslopje Cabilda peš preko Majskega trga. V notranjih prostorih Cabilda je imel spominski govor ravnatelj muzeja dr. Julio Gdnceda. Ko se j<e nato predsednik republike dr.j Ittia s spremstvom pojavil na balkonu v prvem nadstropju, je vojaška godba zaigrala državno himno.
Slavnosti ha sam držamni praznik dne 25. maja so se začele ob pol devetih v predsedniški palači v Olivosu z dvigom državne zastave ob igranju fanfare San Martinovih grenadirjev. Predsednik republike dr. Illia se je nato odpeljal v vladno palačo, kjer mu je najprej čestital k narodnemu prazniku podpredsednik republike dr. Perette, za njim buenosaireški nadškof kardinal dr, Caggiano, za njim pa ministri, generali, admirali in visoki letalski častnki ter člani diplomatskega zbora.
Predsednik republike je opoldne odšel iz vladne palače peš v katedralo v spremstvu članov svoje vlade ter visokih častnikov vojske, mornarice in letalstva, kjer je prisostvoval slovesni zahvalni službi božji.
Slavju argentinskega naroda so se z vsem srcem pridruževali tudi slovenski naseljenci ter so deželi, ki jih je pred drugo svet. vojno in po njej tako gostoljubno sprejela-, žeteli vse najboljše. Prosili so Boga, naj bi pes narod združil v bratski slogi in medsebojnem razumevanju ter spoštovanju, da bi vsi v -skupni ljubezni do domovine gradili lepšo in srečnejšo bodočnost vs'em njenim državljanom.
jugovzhodne Azije pa sta Francija in ZDA na konferenci vztrajali vsaka na svojem stališču, se pravi: ZDA, da je zadeva važna za svetovni mir, Francija pa, da ima vpliv samo na razvoj v jugovzhodni Aziji. Ameriško odločnost proti komunistični nadvladi v Aziji pa
je znova potrdil Johnson na tiskovni konferenci v Washingtonu, ko je izjavil: „Cilj komunistične Kitajske je izpodkopati in deskreditirati ameriško zmogljivost pomagati preprečiti komunistično nadvlado po vsej Aziji, toda v tem ne bodo nikdar uspeli.“
De Gaullov nacionalizem
Važne odločbe v NATO
Zunanji ministri članic NATO so pretekli teden imeli dvodnevno konferenco v Londonu, na kateri je Francija iznenada spremenila svoje stališče do vprašanja ureditve nemškega problema. De Gaulle je še letošnjega februarja odločno zatrjeval, da je nemški problem izključno evropski problem 'in da zato ZDA nimajo dolžnosti, še manj pa pravice odločati v tej zadevi. Njegov zun. minister Couve de Murville pa je na tem zasedanju ’NATO objavil, da je „rešitev nemškega vprašanja prav tako važna za ZDA kakor za evropske narode.“ Ta stavek je bil vnešen v končno poročilo konference o nemškem vprašanju ter je zato ostala rešena enotnost pogledov vseh članic.
Med ministri je zavladalo' resnično ugodno razpoloženje ter so ugotavljali, da „ni velesile v zahodnem svetu, ki bi v današnjem svetu mogla hoditi sama, brez zaveznikovi“ in da „ni atomske velesile, tudi ne ZDA in ZSSR, ki bi mogla odločilno vplivati na nadaljnji razvoj dogodkov, če bi ostala brez zaveznikov.“
Na zasedanju so nadalje sklenili, da
„ZDA, Francija, Anglija in ZSSR še vedno nosijo, kot medvojni zavezniki, odgovornost za dokončno rešitev nemškega problema“ in da „v interesu miru v Evropi in na vsem svetu končne odločitve ne bo mogoče odlagati v nedogled.“ Zato bodo zahodni zavezniki storili nove korake v Moskvi.
Ameriška delegacija je opozorila ostale članice NATO, da je kitajski komunistični režim 's svojo politiko trenutno najnevarnejši za svetovni mir in da naj zato vsi čim bolj omejijo svoje politične in gospodarske odnose s Pekingom. Angleška delegacija pa je pozvala člane NATO, naj prepovejo pošiljke orožja Indoneziji in podprejo angleško pomoč Malajziji. Portugal se je zavzel za pomoč ostalih članic NATO v njegovi borbi s komunistično gverilo v portugalskih afriških kolonijah, poudarjajoč, da „ni sprejemljivo za Portugal, da bi bila kriza, v katero je zapletena večja članica NATO, važna za vse ostale članice NATO, kriza, ki je nevarna manjši članici NATO, pa naj ne bi bila važna za organizacijo.“
Glede problema Vietnama in ostale
De Gaulle se je minuli teden podal na večdnevno potovanje po Franciji, da bi ugotovil, kakšno razpoloženje vlada med prebivalstvom z ozirom na jesenske predsedniške volitve. Sam še ni prijavil svoje kandidature, menijo pa, da jo bo po vrnitvi v Pariz.
Kakor na vseh podobnih potovanjih, je De Gaulle tudi tokrat imel vrsto govorov, v katerih je podžigal francoski nacionalizem, poveličeval svojo zunanjo politiko in zatrjeval, da je naloga Francije prevzeti vodstvo sveta v bodočnosti.
De Gaulle je zatrjeval, da „sedanje ravnovesje, ki ga vzdržujeta ZDA in ZSSR, grozi miru“ in da je treba ustvariti ravnotežje, „ki bo drugačno od tistega, sklenjenega na jaltski konferenci pred dvajsetimi leti.“ Francije na tisti konferenci ni bilo. „Potrebujemo ravnotežje, temelječe na odgovornosti
vsakega posameznega naroda na svetu,“ je zatrjeval De Gaulle.
Spet na drugem mestu je De Gaulle izjavil, da se je Francija odločila raje za „narodno neodvisnost, kakor pa da bi se prepustila krojitev svoje usode majhnemu številu organizacij, ki jih poznamo po kraticah in ki so same po sebi prikladno sredstvo dveh Svetovnih velesil, kateri nista mogli zagotoviti miru, kar lahko ugotavljamo vsak dan. Neodvisna francoska zunanja politika je potrebna, kajti nobena od obeh velesil ne more zagotoviti miru.“ Nato se je spustil v poveličevanje francoske vloge v zgodovini Evrope, ko je zatrjeval: „Francija je edina sila, ki to lahko poskuša (ustvariti novo ravnotežje sil), zaradi svojega narodnega genija in svoje zgodovinske poklicanosti. Francija ima proste roke in zato lahko dela za pomirjenje med narodi sveta.“
I Z
T E » N A
Zbrali se bomo v osrčju tega milijonskega mesta na trgu San Martin in položili venec v počastitev osvoboditelja Argentine. S svojo navzočnostjo pa bomo tudi izpričali, da je cilj našega dela: svoboda tudi slovenskemu narodu. — V veličastni katedrali bomo prisostvovali maši in molili za pokoj duš vseh žrtev okupacije in revolucije. Prosili bomo Boga, da bi njihova žrtev bila v blagoslov našemu narodu za srečnejšo bodočnost. — Prireditev v dvorani bo odmev naše borbe in bolečine. Bo pa tudi mogočen klic naše mladine, ki bo v prisotnosti argentinskih gostov izpričala, da spoštuje žrtev
svojih očetov in mater in sprejema njihov nauk za življenje. — V kamen bo vklesan in v bron bo vlit spomin na 12 tisoč pomorjenih. V Slovenski hiši bo stal ta spomenik kot nema priča, •kolikšno žrtev je doprinesel slovenski narod v borbi proti zločinu, nasilju in brezboštvu.
V domovini število komunistov, ki ne verjamejo več v odrešilnost komunističnega nauka, stalno raste. Tako gre razvoj v razkrajanju komunizma hitreje kot smo pričakovali. Prav zato sklenimo ob 20-letnici, da bomo v delu še
bolj vztrajni. Naša pot je prava.
M. S. žav in mest. Začela jih je z vožnjo po
V Boliviji so imeli po izgonu voditelja komunistično usmerjenih rudarskih sindikatov Juana Lechina po raznih mestih hude izgrede. Policija in vojska sta nastopili proti izgrednikom z vso odločnostjo. Zasedli sta tudi dve radijski postaji ter na več- mestih zaplenili velike količine orožja. Oboroženi sindikalisti so na predsednika generala Barrientosa Ortuno v bližini Cocha-bambe izvršili atentat. Bil je že osmi in kakor prejšnji ni uspel. Vlada je na atentat odgovorila z novimi ukrepi proti opozicionalnim sindikatom ter izgnala najprej 19 sindikalnih tajnikov, zatem pa še 17. Med njimi sta tudi bivši podpredsednik Nuflo Chavez ter Daniel Saravia, glavni tajnik bolivijske delavske centrale. Položaj v državi je zelo napet, toda predsednik vlade gen. Barrientos je izjavil, da ga nobena sila ne bo zadržala, da ne bi povsem zatrl komunizma v Boliviji. Komunistom tudi pripisuje vse izpade in hujskanje proti oblasti.
Angleška kbaljica Elizabeta je po dveh dneh uradnih slavnosti v Bonnu začela z obiski posameznih nemških dr-
V TEBI!
Renu od Koblenca do mesta Kaub, kjer jo je čakal poseben dvorski vlak 18 vagonov, s katerim se vozi po Zahodni Nemčiji. Ljudstvo ji povsod prireja navdušene sprejeme. Med vožnjo po zahod-nonemških državah je bila že v gostih tudi pri sorodnikih svojega soproga, tako zlasti v Wiesbadnu pri hesenskem princu Ludviku v gradu Wolfsgarten, kjer je princ edinburški prebil svoja otroška leta. Med svojim bivanjem v Zahodni Nemčiji bo angleška kraljica obiskala tudi Zahodni Berlin, kjer ji pripravljajo mogočen sprejem. Sodijo, da bo po navdušenju Berlinčanov še prekosil sprejem pok. ameriškega predsednika Kennedyja.
Socialist Franc Jonas je novi avstrijski predsednik. Pri ned. volitvah je dobil 2,324.474 glasov. Njegov protikandidat iz avstrijske ljudske stranke biv. zvezni kancler Alfonz Gorbach je pa dobil 2,260.992 glasov. Izvolitev socialista za predsednika so tokrat podprli tudi komunisti s svojimi 135.520 glasovi, kolikor jih je ta stranka dobila pri volitvah leta 1962.
Jonas je Seda star 65 let ter je od 1. 1951 dunajski župan. (Nad. 4. str.)
V NEDELJO, 6. JUNIJA, OB 15 VSI NA PLAZA SAN MARTIN!
Stran 2
ITOBODRi »LOTIBIJA
naie
Anica Kraljeva
To pot — bo
V neki družini pri kosilu. Okoli mize štirje otroci — lačni in glasni. Med odraslimi teče pogovor o tem, kar je in kar je bilo. Spomini. „Kdo so Nemci?“ se s polnomo usti oglasi Franček, ko je ujel besedo v našem pogovoru. „In domobranci, kje so?“ je pogledala Tilka očeta.
Očka se je v zadregi premaknil na stolu: „No, ja, bom povedal drugič, ko boste bolj veliki.“
„Jaz sem že velik, saj se že učim zgodovino,“ očita Martin.
Ko bodo še malo zrastli, bodo vprašali, zakaj smo tu, zaikaj sta oče in mati zapustila toliko opevano Slovenijo, zakaj smo tukaj, ko oba neprestano tožita, kako je nova domovina polna napak, celo sonce je krivo, da ni takega božiča kot doma, in vode so umazane, ravnine neobdelane !—• — — Zakaj ? .Zakaj ?
Mladina, ki nam raste v tujini, ni taka, kakor bi bila, če bi rastla doma, ne bo taka, kakor smo bili mi, je drugačna, a je naša. Vso pravico ima, da je natančno poučena o vsem, kar je povzročilo, da Smo zapustili ljubljeno' domovino in docela spremenilo življenje v tujem svetu.
In starši imajo dolžnost, da ji o tem odkrito govorijo. Jasnost v najvažnejših življenjskih vprašanjih močno poveže družino in je tudi najboljše zagotovilo kontinuitete zdravega življenja v bodočih rodovih.
Zakaj smo tu? če ne bo otrok slišal odgovora iz očetovih ust, bo vprašal drugje in dobil morda napačnega. Podobno se godi otroku, ki sprašuje, kako se človek rodi. Neki fant je pripovedoval, da mu Starši na to vprašanje niso odgovorili. Poizvedoval je pri drugih. Odgovor je bil tak, da je na očeta in mater gledal kakor na hudodelca. Mislil si je: za(to nista odgovorila.
Isto se bo godilo, če ne bomo odgovarjali na vprašanja svojih otrok, ali
lj z moške
če jim ne bomo pravočasno pojasnili vzroka naše izselitve. „Če oče ne govori o tem, pomeni, da ima slabo vest!“
Morda je prav podobno ravnanje krivo, da so nekateri otroci ruskih emigrantov postali komunisti in čutili v starših krivdo, ki je ni bilo. In se torej ne bomo smeli čuditi, če bodo kakšni otroci iz naših nepoučenih družin zajadrali na napačna pota...
Ko se bližajo dnevi praznovanja dvajsetletnice našega odhoda, je lepa priložnost, da v lastnih družinah znova spregovorimo o nalši tragediji. Taka obletnica je pa tudi priložnost, da se Slovenci še sicer predstavimo svetu.
„Kdo pa nas pozna?“
Prav zato, ker nas ne poznajo, je treba nekaj storiti! Krivda, da nas ne poznajo, ni najmanjša na naši strani!
Pred dnevi sem dobila v roke neko znamko, ki je na spodnjem delu nosila to-le besedilo: „En commemoration de Laurent Kochir créateur ideologique du premier timbre-poste en 1836; né le 29 jullet 1804 a Sp. Loucha RP de Slove-nie — Yougoslavie.“
Ko to čitam, se ne vprašam koliko tujcev, ampak koliko Slovencev ve, da je bil pravzaprav Slovenec Lovrenc Košir izumitelj znamke?
Danes so dolge vožnje v krasnih ladjah vsakdanja stvar. Koliko je med nami ljudi, ki vedo, da je bil izumitelj ladijskega vijaka Slovenec Reselj ?
In koliko jih pozna Vego, velikega matematika, ki ni samo poglobil matematične vede, ampak s svojimi izumi (recimo pri topniSarstvu)1 zrevolucdo-niral tudi sistem dotedanjega vojskovanja.
Te stvari so marsikje napisane — tudi v tujih knjigah. Toda ali ne bi bilo lepo, ko bi življenjepise takih znamenitih in zanimivih ljudi imeli zbrane skupaj v knjigi? Posebno še, ko so življenja nekaterih med njimi potekata bolj zanimivo in napeto kot marsikaterega izmišljenega junaka v romanih!
Misli ob slovenski tragedija
Dvajset let po komunistični revolu-
ciji v Sloveniji smemo upravičeno vpra- zumu z Italijani treba pošiljati sloven šati za obračun. Če so tedaj nekateri ske može in fante v internacijo. Tudi ce
Pomemben dogodek v življeniu Slovencev 'na Koroškem
V Avstriji so se v začetku maja z raznimi slavnostmi spominjali 20-Iet-nice obstoja druge avstrijske republike ter 10-letnice podpisa avstrijske mirovne pogodbe. Med temi slavnostmi je zbudila posebno pozornost spominska akademija, ki So jo pripravili Slovenci na Koroškem pod okriljem Narodnega sveta koroških Slovencev dne 9. maja v Celovcu. Poseben poudarek tej mogočni prireditvi — saj se je je udeležilo skupno s sodelujočimi pevci in pevkami okoli 1000 Slovencev — je dala osebna navzočnost poslevodečega avstrijskega državnega predsednika in zveznega kanclerja dr. Josefa Klausa, kateremu so zbrani Slovenci ob vstopu v dvorano v Domu glasbe priredili navdušene manifestacije.
Visokega gosta in zbrane Slovence je najprej pozdravil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. S toplimi besedami se je spomnil tudi smrti prvega avstrijskega kanclerja II. avstrijske republike ing. Leopolda Figla. Za njim je imel prvi govor tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik. Ob 20-letnici obstoja II. avstrijske republike je zlasti poudarjal pomen Slovencev za Avstrijo ter njihov doprinos za njen kulturni in gospodarski napredek. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je pa v svojem govoru prikazal položaj, ki je za slovensko narodno manjšino nastal po podpisu drž. pogodbe za Avstrijo, in stanje, kakršno je danes.
Prvi del, ki je vseboval tudi nastope pevskega zbora društva Jakob Gallus -Petelin, zbora Koroške dijaške zveze pod vodstvom dr. Franceta Cigana, je dosegel višek v govoru poslevodečega avstrijskega državnega predsednika in zveznega kanclerja dr. Josefa Klausa.
'Njegova izvajanja so zbrani Slovenci ponovno prekinjali. 'Saj je pa tudi bil govor najodgovornejše avstrijske osebnosti, njegovih napovedi, kakršnih doslej še niso bili čuli, zlasti ne takega razumevanja, kakor ga je pokazal dr.
Josef Klaus in njegovih zagotovil, da je Avstrija dolžna nuditi slovenski in hrvatski manj'šini vse možnosti za njun neoviran razvoj in ohranitev.
V uvodnih besedah je zvezni kan clar dr. Klaus navajal, da je prišel med Slovence „kot Korošec h Korošcem, kot Avstrijec k dobrim Avstrijcem in kot prijatelj k dobrim prijateljem“. Zahvalil se je dr. Inzku za njegove besede v počastitev spomina umrlega kanclerja ing. Figla. V nadaljnjem je omenjal svoj nedavni obisk v Jugoslaviji. Dejal je, da je tedaj naglašal, da bi bil evropski akord prazen, če bi izzvenel z germansko-romansko dominantnostjo in bi v njem ne bilo slovanskih terc. Pravi Korošec to dobro razume, saj se na tem področju križajo trije svetovi: germanski, slovanski in romanski. Zato pravi, da se šele s slovanskim tonom manifestira prava evropska polifonija. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal, da to, kar misli za Evropo, velja še posebno za Koroško, kjer živi avtohtona slovanska skupina. Zato velika Evropa mora obsegati vse narode, ki žive na njenem področju. Pravi, da Avstrijci globoko občutijo večglasovne melodije, polne občutja, v bogastvu svoje glasbe in pesmi. K temu so pripomogli številni pesniki, skladatelji in glasbeniki slovanskega rodu, ki so bogatili avstrijsko umetnost s slovanskimi elementi. Dalje pravi, da govori Slovencem, iki so ravno Koroški vtisnili neizbrisna slovanska znamenja, govori Slovencem, ki so ponosni na svoj materinski jezik, ki ga želijo ohraniti v avstrijski skupnosti. Naglasa, da v tej težnji ne vidi nobene omejitve ali slabljenje avstrijskega bistva, ampak ravno obratno, njegovo obogatitev. Poudarja, da je še sedaj hvaležen, da se je pred 40 leti na celovški gimnaziji odločil za učenje slovenščine na gimnaziji kot prostega predmeta, sedaj se je pa začel učiti še hrvatskega in srbskega jezika, ker smatra za svojo dolžnost, da se kot državni funkcionar iz ljubezni do slovenske in hrvatske manjšine nauči njihovega je-
hoteli marsikaj opravičevati, češ da so žrtve potrebne za boljšo bodočnost, potem bi zdaj pač že bil čas, da se tisti upi uresničijo. Vprašajmo se zato, kaj je revolucija v Sloveniji hotela doseči in kaj je dosegla?
(Nobena skrivnost ni, da Komunistična partija pred vojno ni imela iz-gledov, da bi kdajkoli prišla na oblast po demokratični poti. Vendar so komunisti kmalu po okupaciji začutili, da so razmere ugodne za njihovo delo. Ko so po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo ^ustanovili Osvobodilno fronto za boj proti nekdanjemu zavezniku, so svoje namene skrbno zakrili pod plašč boja proti okupatorju. Razumljivo je, da je od tedaj naprej okupator bil njihov sovražnik, saj je napadel matično komunistično državo. Hitro So pozabili, da je pakt Ribbentrop-Molotov „zapečaten s krvjo“. Pozvali so narod k vstaji; z neodgovornim izzivanjem tedaj še močnih fašističnih in nacističnih sil so dosegali zaželene represalije. Begunci pred represalijami so polnili gozdove, kot bodoča topovska hrana pod poveljstvom političnih komisarjev.
Četudi so mislili, da so razmere ugodne, pa so vedeli, da jim narod ne bo padel v naročje 'kot zrelo jabolko. Treba mu je bilo vzeti voditelje. Niso 'dosti pomišljali, „likvidacije“ so hitro krčile vrste njihovih nasprotnikov, med katere so včasih steli kar cele družine z otroki.
V najtežjih dneh se je narod odločil za odpor. Vstale so vaške straže, vstalo je domobranstvo. S trdo pestjo in nepopisnim junaštvom, z žrtvami, pa z vero v lepšo bodočnost so čistili slovensko zemljo. Proti koncu vojne je bila že večina slovenskega ozemlja prosta komunističnih vpadov.
Oklic svobodne Slovenske države v okviru Jugoslavije 3. maja 1945 je zadušil ropot sovjetskih tankov in vdor partizanskih tolp, sestavljenih iz vseh mogočih narodnosti. V upanju na pomoč zapadnih sil, ki so jih tedaj imeli za zaveznike in prijatélje, se je slovenska narodna vojska in mnogo civilistov odločilo za umik na Koroško. Od tam je bila slovenska narodna vojska izdajalsko vrnjena nazaj v roke komunistom in brez krivde, zato tudi brez sodbe, pobita.
Ni težko ugotoviti, da resnični, zadnji cilj OF ni bil boj zoper okupatorje, za svobodo Slovenije. Nemci in Italijani so bili okupatorji tudi pred napa-Cdom na Sovjetsko zvezo. Vendar tedaj še ni bilo potrebe po OF. Po njeni ustanovitvi pa je bilo brž jasno, da je njen namen v prvi vrsti iztrebiti domače
nasprotnike. Tudi če je zato v spora-
je treba vključiti v svoje vrste dele razbite italijanske vojske, ki naj bi se po okupaciji borila za „svobodo“ slovenskega naroda. Ni čuda, da jim zdaj doma odkrivajo spominske plošče!
Ni jim bilo za skupen odpor proti okupatorju, zavračali so sodelovanje z demokratičnimi edinicami, kar se v takih razmerah razume kot izdajstvo. Ni jim to bila previsoka cena, tudi ne umor nedolžnih, še manj pokolj tisočev borcev, izvršen en mesec po koncu vojne, brez sodbe, ko so imeli slovensko ozemlje že trdno v rokah, ko jim torej ni bilo več „treba“ ubijati!
Kaj so narodu dali za vse to? „O-svobodilna fronta“ svobode ni prinesla. Politično so kljub federativnemu sistemu, ki velja na papirju, uvedli najhujši centralizem, kot ga je kdajkoli poznala Jugoslavija. Narodno ozemlje je ostalo okrnjeno, zamujena priložnost za zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v enem državnem telesu. Na njihovi vesti ležijo Trst, Koroška, Beneška Slovenija.
Gospodarskega napredka ni tajiti. Nekateri obiskovalci so nekako presenečeni nad novostmi. Pozabljajo, da je vmes dvajset let in da je razumljivo, da se v dvajsetih letih pač nekaj zgradi, saj življenje mora naprej. Naj bodo pa toliko kritični, pa naj napredek primerjajo z napredkom ostale srednje Evrope, katere del je Slovenija, pa jih utegne minuti začudenje. Slovenska žilavost bi v svobodi pač ustvarila še kaj drugega, kakor so ustvarili drugi svobodni narodi. Povrhu ne smemo pozabiti, da se je gospodarski napredek v prvi vrsti kanaliziral v naročje pripadnikov „novega razreda“, kakor ga imenuje Djilas.
Kultura je pastorka in mora tudi služiti. 'Če so za Prešerna „vpregali Pegaza v galejo“, so ga vpregli zdaj v partijski voz. Komaj je še prostora za en slovenski dnevnik, slovenščino pačijo po uradih in jo odrivajo kot regionalno posebnost.
Vera je še vedno „opij za ljudstvo“. Seveda je „svobodna“ in ustavne garancijo lepo zvene, če jih kdo površno prebere. Vendar pa dober državljan ne bo hodil k maši. Zlasti ne, če je učitelj in odgovoren za vzgojo mladine. Namesto vere v Boga uče novo „vero“ v materijo, ki da je znanstvena, in ki ima dovolj veliko izbiro bogov, da jih lahko po potrebi zamenjajo.
To je kratka in površna bilanca. To je rezultat. Za to svobodo so padali prisilni mobiliziranci. Za to svobodo so pobijali tiste, ki je niso marali. Mar ni bila kri mnogo previsoka cena?
J. P.
zika. Omenja navdušenje, s katerim je bil vedno sprejet tako med Slovenci, kakor med Hrvati. Zatrjuje, da tudi nikjer ne najde tako gorečega domoljubja kot ravno pri teh narodnih skupinah v Burgenlandu, na Koroškem pa v Rožni dolini in v Podjuni.
Zatem je povedal, da je ob svojem obisku v Jugoslaviji predsedniku zvezne jug. vlade Stamboliču spontano zatrjeval, da smatra, da sta narodni manjšini za Avstrijo dragocena obogatitev ter da bo zato Avstrija vsa odprta manjšinska vprašanja rešila z njimi sporazumno. Pri tem je zatrjeval, da sta za to potrebni dve važni stvari: medsebojno zaupanje in da je drugi strani jasno, da gre tu za ohranitev, za bodočnost, za obstoj narodne skupine.
V nadaljnjem je naglašal, da je Koroška pravo evropsko področje, na katerem naj narodi, ki imajo skupno rojstno področje evropske civilizacije, med seboj žive in Si odnose urejajo tako, kot pravi stara avstrijska modrost v pregovoru: Živeti in dati živeti. Nemški del svojega govora je zvezni kancler zaključil z ugotovitvijo: Ta skupna vez, ki nas druži, nam omogoča, da s ponosom zatrjujemo: Korošci smo Avstrijci, smo pa tudi evropski državljani.
Za tem je pa spregovoril v slovenščini naslednji odstavek:
„Dragi sodržavljani! še nekaj besed v drugem deželnem jeziku. Lepo se Vam zahvaljujem za povabilo in prisrčen sprejem. Rad sem prišel med vas, saj mi je naložena v enaki meri skrb za blagot vfseh državljanov. Vesel Isem vaše zvestobe do avstrijske države; bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše
pravice zagotovljene^ S sodelovanjen manjšine hočemo reševati tudi v bc Joče vsa vprašanja, ker vemo, da je t za Slovence, za Koroško in za Avstrij najboljše. Na Koroškem se stikajo trij kulturni svetovi: slovanski, germansl in romanski. Koroška naj bo Evropa malem.“
To izjavo avstrijskega zvezneg kanclerja so zbrani slovenski rojai Sprejeli z velikim navdušenjem ter s nato kanclerju dr. Klausu, ko je zapu stil zborovalno dvorano, priredili nov manifestacije.
'Drugi del spominske proslave je b: izpolnjen zopet s pevskimi točkami, 1 so jih izvajali Pevsko društvo Jako Gallus-Petelin, Fantovski kvartet i Sel, zaključil ga je pa mogočni 15 pevcev obsegajoči mešani zbor Jako Gallus-Petelin s tremi koroškimi narod nimi pesmimi ter z venčkom Slomške vih ponarodelih pesmi.
O slovenski proslavi 20-letnice L avstrijske republike ter ob 10-letnie podpisa avstrijske državne pogodbe s pisali tudi avstrijski listi ter radijsk in televizijske postaje.
■ (■MIIHMIHMIIM
V Rimu je bil v jezuitskem konk vu po tretjem glasovanju izvoljen letni španski jezuit Pedro Arrupe 28. generala jezuitskega reda. Novi zuitski general je zelo naobražen pa ter je 6. avgusta leta 1945 preživel Hirošimi na Japonskem ameriški i pad na to mesto z atomsko bom Gladko govori in piše poleg španšči še japonsko, angleško, francosko, ne ško, latinsko in italijansko. O izvoli novega jezuitskega generala je bil j pež takoj obveščen ter je jezuitskei generalu Arrupe poslal svoj blagost
AHIITIIA
V	pričakovanju odločitve
Vprašanje 0dpošiljatve oddelkov argentinskih oboroženih sil v dominikansko republiko je še vedno odprto vprašanje. V prejšnjem tednu je bilo glede tega vprašanja več sestankov in ìazgo vorov med ministrom za nar. obrambo, državnimi tajniki za vojsko, mornarico in letalstvo ter zunanjim ministrom. Zlasti glede predhodne odpošiljatve posebne komisije visokih častnikov suho-zemske vojske, mornarice in letalstva. Po teh razgovorih je minister za narodno obrambo dr. Suarez objavil, da Argentina ne bo poslala prej svojih vojaških oddelkov v Dominikansko republiko, dokler ne bo imela od Organizacije ameriških držav poročila, v kakšne namene naj bodo uporabljene te vojaške sile. Zunanji minister dr. Zavala Ortiz je pa v svojem govoru prejšnji četrtek zatrjeval, da bo Argentina izpolnila vse svoje mednarodne obveznosti. Prepričan je, da bo narod tako stališče vlade odobril. Državni kongres je naprošal za sodelovanje pri rešitvi tega vprašanja, kajti prepričan je, „da bomo s tem, da izpolnimo svoje obveznosti, našli mir za svoje brate in za same sebe“. Iz teh besed zunanjega ministra dr. Zavale Ortiza, kakor tudi iz izjav ministra za narodno obrambo dr. Suareza je razvidno, da bo- tudi Argentina poslala svoje vojaške Sile za vzdrževanje reda v Dominikansko republiko.
Dr. Illia o politiki svoje vlade
V	soboto, dne 22. maja, je predsednik dr. Illia izročil prometu novo avtomatično telefonsko centralo v mestu Lands na področju Vel. Buenos Airesa. Ob tej priložnosti je imel tudi govor. Navezal ga je na Majske slavnosti ter je poudarjal, da tudi njegovo vlado prevevajo isti cilji, kakršni so bili gonilna sila rodoljubov pred 155 leti, ko so narodu priborili svobodo. Naglašal je željo, „naj bi nikdar več ne bilo diktatur v naši državi; naj bi ne bilo več strahu in preplaha, naj bi nikdar več ne bilo dni, ko bi bilo treba govoriti po tihem; v republiki naj bi bila v resnici popolna demokracija, da bi se lahko vsakdo svobodno izražal v prepričanju, da je dolžnost vlad, da ščitijo njegove pravice, obenem, da bi se pa zavedal, da mora vsakdo izpolnjevati tudi svoje dolžnosti“.
Novo telefonsko centralo je zgradilo j argentinsko podjetje nemške družbe i Siemens, stala je nad 600 milijonov pesov ter je z njo mesto Lands dobilo
10.000	novih telefonskih linij.
V	vladi ne bo sprememb
V	zadnjem času so se večkrat čule govorice, da bo prišlo v vladi do osebnih sprememb. Tudi nekateri listi so o tem pisali, zlasti v zvezi z zahtevo ljud-skoradikalnih senatorjev, da naj bi jim prišli ministri posameznih resorov poročat o svojem delu v vladi. Vse te govorice je minister za notranje zadeve dr. Paimero odločno zanikal. Dejal je, da so povsem brez osnove. Povedal je še več, ko je zatrjeval, da vlada tudi ne bo spreminjala svoje dosedanje politike.
Nov;a trenja med krščanskimi demokrati
Med argentinskimi političnimi strankami je trenutno največ trenja med dr. Alendejevimi radikali in med krščanskimi demokrati. Zlasti v tej stranki je v zadnjem času prišlo do novih izrazov nezadovoljnosti s politiko strankinega predsednika dr. Horacija Suelda. Tako sta dva vplivna strankina funkcionarja dala ostavki na položaje, ki sta jih zavzemala v stranki. To sta poslanca Salvador Busacca in Enrique de Vedia. Prvi je član glavnega odbora stranke, drugi pa celo njegov podpredsednik, la, kakor ostali, zamer jata dr. Sueldu, da je s svojo filoperonistično politiko stranki povzročil nepopravljivo škodo, namesto, da bi vse strankino delo usmeril v to, da bi med narodom propagirala svoj krščansko-demokratski politični, gospodarski in socialni program. Odstop poslancev Busacca in de Vedia napovedujeta za Suelda težke in viharne čase, ker bo na kongres stranke opozicija prišla dobro organizirana in z močnimi argumenti, katere bo težko pobijati.
/tJWVtCUowScc i*
Pod komunisti morajo v Slovenijo uva-iati jabolka
V letih pred drugo svetovno vojno, t. j. v času, ko Slovenija ni bila pod komunističnim režimom, se nikdar ni zgodilo, da bi bili morali v Slovenijo uvažati jabolka. Kako tudi; saj smo jih ■celo lahko izvažali, ker je bilo zanje veliko povpraševanje v inozemstvu. Saj je bila Slovenija sadjarska dežela, zlasti njen štajerski del.
Pod komunisti je pa zelo trpelo tudi slovensko sadjarstvo. To potrjuje dejstvo, da februarja meseca letos v Sloveniji niso več imeli domačih jabolk in so postavili na trg jabolka, ki so jih uvozili iz Švice. Bila so zelo draga, saj je stal 1 kg kar 296 dinarjev. Jabolka iz Švice je uvozilo podjetje Slovenija sadje.
Uvoz jabolk iz Švice je sprožil v javnosti živo polemiko. Podjetje „Slovenija sadje“ se je branilo z navedbami, da je iz Švice uvozila 5 vagonov jabolk zato, ker je z njimi Švica plačala vino, tki ga je prejela od podjetij „Slovenija vino“ in „General eksport“. Pod drugačnimi pogoji Švica sploh ni bila pripravljena od navedenih podjetij kupiti vina. Poročevalec o tej polemiki v slovenski javnosti je v ljubljanskem listu ugotovil: „Naše sadjarstvo je res na tleh in v prihodnje bo treba nekaj ukreniti za ureditev sadnih nasadov, ker smo jih leta in leta zanemarjali. Sedaj se nam to maščuje in če ne bomo hitro ukrepali, se ne smemo čuditi, da bomo morali jabolka uvažati.“
Zopet nov' dokaz, kako je pod komunisti propadlo tudi nekdaj cvetoče slovensko sadjarstvo. Za njegovo ohranitev in zboljšanje komunisti niso imeli v vseh dosedanjih letih sredstev, medtem ko so lahko milijone narodnega premoženja brezskrbno trošili za gostitev številnih delegacij, ki jih vabijo iz inozemstva na obisk in na svoje partijske kongrese ter za svojo propagando v svetu.
Pri časopisno založniškem podjetju „Narodna zadrug«“ v Skopju je izšel prevcd Cankarjevega „Martina Kačurja“ v makedonščini. Prevedel ga je makedonski književnik Tome Arsovski. Znani prevajalec iz slovenščine v hrvaščino in srbščino ter obratno Tone Potokar je pa pri zagrebški založbi izdal 120 strani obsegajočo knjigo Ivan Cankar „Moj život i druge pripovijetke“ 14 Cankarjevih črtic je izdal iz knjig Za križem, Moja njiva, Podobe iz sanj in Moje življenje.
V Kranju že nekaj let ugotavljajo, da ostaja večji del praznih meat za učenje poklicev praznih. Anketa, ki so jo izvedli med učenci osemletke, ne daje dosti upanja na izboljšanje. Letos bo namreč na razpolago 480 prostih učnih mest za poklice. Iz vse Gorenjske se je pa za učenje raznih poklicev odločilo le 151 učencev osmih razredov osnovnih šol... Največje zanimanje je za poklice v trgovski stroki (36) in kovinarski stroki (33) ter za poklicno šolo tovarne Iskra (27), pa bo vendar ravno v kovinarski stroki še vedno ostalo največ mest nezasedenih (79), ker jih je tudi največ na razpolago. Zanimanje fantov je močno za avtomobile. Za avtomehanike v kovinarski stroki se je odločilo 19 fantov, prostih učnih mest je pa le 8. V poklicni šoli Iskre privlačuje najbolj fante fina mehanika in elektromehanika. Povsem prazna pa bodo ostala učna mesta za strojno ključavničarstvo in za orodje, kjer bi po-trebivali skupno 65 vajencev. Skoraj 60 praznih učnih mest bo ostalo nezasedenih tudi v gumarski poklicni šoli, v usnjarski stroki pa polovica toliko. Podobno je tudi v lesni, gradbeni in gostinski stroki. Značilno je, da se noben od fantov ni odločil za tesarja, zidarja, peka, mesarja in kuharja. Brez naraščaja bodo ostali tudi še nekateri drugi poklici.
Umrli so. V Ljubljani: Srečko Koporc, skladatelj in prof. glasbe, Ivana
SIOVKNCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Poroka. V soboto 22. maja 1965 sta se poročila v župni cerkvi v Floridi akad. kipar France Ahčin in gdč. Milena Jerebič. Poročil ju je g. Matija Borštnar. Za priči sta pa bila gdč. Minka Leganova in Stanko Jerebič. Novo-poročencema ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in jima želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova.
MORON-CASTELAR
(Na Pristavi v Moronu je bila minulo nedeljo uspela tombolska prireditev šolskega odbora slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna. Izredno lepo vreme, lepo število dobitkov, med njimi glavna tombola: žensko kolo, in lepo sodelovanje staršev s teča-
jem, so pripomogli, da se je na Pristavi okoli treh popoldne zbralo veliko število otrok, staršev in prijateljev tečaja. Kratek nagovor zahvale in vzpodbude za nadaljnje sodelovanje s tečajem je imel predsednik šolskega odbora Rajmund Kinkelj, klicanje številk je prevzel Nande Češarek, številke pa je vlekel iz vrečice učenec tečaja Kinkelj. Predsednik kontrolne komisije je bil Aleksander Majhen. Glavno tombolo je zadel Avgust Čop, drugo (mešalec) Oblak Miha, tretjo (barvasta slika dr. Gregorija Rožmana) pa učiteljica Katica Kovač. Ker je bilo vseh tombol 14, činkvinov in kvatern pa okoli 80, je veliko udeležencev prišlo na svoj račun. Po končani tomboli so mnogi gostje ostali na Pristavi v prijetnem pomenku
Juvanec roj. Ambrožič, Alojz Jerkič, Nežika Gobec, Ana Zore, Marija Jakovec, učiteljica, Jože Kuštrin, upok., Alojz Arhar, upok., Frančiška Benka roj. Oven, . Ivan Novak, Jože Mihelič, kleparski mojster, Martin Cverle, kurjač, Alojz Kozinc in Slava Marn v Zagorju, Marija Narat v Mengšu, Ivko Javornik v Škofji Loki, Anton Kranjc v Močvirju, Ivan Novak, mizarski delovodja v Podgori, Ivan Robida, upok. v Grosuplju, Vilko Žiberna v Sežani, Marija Jenko roj. Hacin v Vodicah, Josip Grizonič v Kopru, Stanko Matjašič, Jože Zidarič, Janko Hodžar, Adela Ne-krep in Marija Pintarič, vsi žrtve nesreče v ind. podjetju v Ormožu, Alojz Brecelj v Ajdovščini, Leopold Šarc, upok. na Homcu, Marija Poženel roj. Vodušek v Celju, Štefan Zvonarek v Celju, Franc Lekše v Leskovcu, Franc Grinžek v Laškem, Anton Kolar, žel. upok. v Celju, Mimica Božič roj. Oštir v Krškem, Ivana Klemen roj. Sever v Klečah, Frančiška Hočevar roj. Arezin v Novem mestu, Jože Rop, am. upok. v Celju, Antonija Turk, upok. na Vrhniki, Jakob štakl, vodja zemljiške knjige v p. v Škof.ji Loki, Jože Jerman ml. v govern mestu, Marija Anzelc, pos. v Podgozdu, Adolf Kolarič v Črnomlju, Marija Burjec roj. Vozelj v Trbovljah in Peter Pečnik, biv. mizarski mojster v Kranju.
in ob skrbni postrežbi članov pristav-skega odbera v pozne večerne ure.
SLOVENSKA VAS
Igra Svojeglavček. Prejšnjo nedeljo so igralci dramatskoga odseka društva Slovenska vas podali Karel Sieberjevo burko v treh dejanjih Svojeglavček. Igro je režiral in si zamislil sceno g. Slavko Reven. Igrali pa so: naslovno vlogo gdč. Angelca Bavdek, gostilničarja Potokarja Jože Černak, gorskega vodnika Toneta Franci Stanič, dunajskega turista Izaka Tone Novljan, domačega hlapca Joža Ciril Jan in deklo
6. JUNIJ
Čilo gdč. Marta Černak. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička ter s smehom in zanimanjem spremljalo potek igre, ki je izpadla v celoti v vsestransko zadovoljstvo. Po igri se je vršila družabna prireditev.
Vesti iz vaškega dogajanja^ Pred kratkim je zastopnik lomaškega škofa blagoslovil drugi del novih šolskih prostorov farnega kolegija. Z dograditvijo pritlične stavbe razpolaga farna šola zdaj s popolnimi modernimi prostori za osnovno šolo. Ako bo Bog dal srečo, bo v prihodnjih letih zraslo prvo nadstropje, v katerem naj bi začela izobraževati mladino farna gimnazija. V Zvezi staršev šolo obiskajočih otrok naši rojaki pridno sodelujejo z argentinskimi domačini pri reševanju vprašanj, ki so v zvezi z vzdrževanjem šole.
Nedavno je vas doživela nov korak v napredku: cestno razsvetljavo na vseh križiščih. V soboto se je pod okriljem društva začel vaški šahovski turnir, ki bo predvidoma trajal osem tednov. — Izpolnjuje se sklep zadnjega občnega zbora društva o zidavi drugega dela ograje ob športnem igrišču. — V teku je akcija za okrepitev društvene knjiž-I nice. Darove v knjigah ali denarju sprejema knjižničarka ga. Goršetova. — V okviru odrskega prikazovanja naših narodnih običajev pripravlja vaška mladina pod vodstvom Naceta Hladnika novo poglavje — trenje lanu. — Dramatski odsek društva Slovenska vas pripravlja za 20-letnico slovenske narodne tragedije Willempartovo dramo Zadnji krajec. — Odkar ima vas svojo redno avtobusno zvezo z glavnim mestom, tudi trgovska delavnost v vasi narašča. G. Jože Matevžič je pred kratkim odprl gostilno, pripravlja pa se tudi začetek poslovanja dveh novih trgovskih obratov na cesti Eguren in morda še kje drugje. Redna avtobusna zveza pa je imela tudi svojo naravno šibki stran za tiste, ki niso pravočasno kupili selišč, -kajti cena zemlje je zelo narasla.
Vs«fc tmdmn enm
NAŠIM STRAŽARJEM Marijan Jakopič
Nocoj žari nebo čudno krvavo rdeče, kot na veliki petek gorele mrtvaške bi svteče.
Nocoj sem z vami, junaki, v mraku kočevskih gozdov, v temini votlih jam, proseč za] blagoslov —• zemlji in vam.
Tih ležim na travi, pritiskam uho na zemljo, poslušam, vaše sanje in mi je težko, ko me teži spoznanje nemoči.
Iz zemlje zveni mi vaš spev: o domu in dobrih ljudeh, o naših temnih vežah, o shihm.bah, polnih žita, o hiši, na novo pobeljeni, o kamri, kjer mladkil dva spita, o stari dobri peči, o dekletu, ki tiho pr'ede, o njej, ki kot svoje dni zaliva dekliške grede...
V vaši so pesmi objeti: ljudje, polje, živina, bela cerkev na griču v srebrni mesečini, nad njo beli oblački kot davni, lepi spomini.
Vi pa stražite jase, prst, ki ste jo ljubili, ki vanjo sle omahnili na listih z imenom Boga.
Stražite, bedite, stražarji — — baklb na gori smrti, da beli mrtvaški prti ne bodo nam zagrnili sonca, ki se igra v kupoli neba, porajajoč naš dan!
Stražite, bedite, stražarji!
VSI NA PLAZA SAN MARTIN
@ Ob 15 polaganje venca pred spomenikom Generala San Martina. Poklonimo se spominu borca za svobodo narodov Latinske Amerike!
Sledi slovesen sprevod v molku do katedrale.
@ Ob 16 sveta maša v katedrali za vse naše žrtve.
UDELEŽITE SE V POLNEM ŠTEVILU OBEH SLOVESNOSTI!
Vabljene narodne noše v čim večjem številu.
MESEC JUNIJ POSVEČEN SPOMINE SLOVENSKIH JUNAKOV
Janko Hafner
AH je življenje izven zemlje?
Našemu Soncu najbližja zvezda je Proksima v zvezdnih trojčkih Alfa Centauri. Oddaljena je od nas nekaj manj kot 4 in pol svetlobnih let ali približno 40 bilijonov kilometrov, človek si ne more napraviti ob taki številki prave slike o tej neznanski razdalji, čeprav ve, da je bilijon isto kot milijon milijonov.
Morda nam da več nazornosti razdalja enaka svetlobnemu letu, ki meri 9460 bilijonov km. To razdaljo preleti (svetloba v enem letu. Svetlobna hitrost je sploh največja možna hitrost in znaša 300.000 km na sekundo. Svetlobni žarek potrebuje od Zemlje do Lune 1 in eno tretjino sekunde. Sončni žarki so od Sonca do nas na poti le
8 minut in prelete v tem kratkem času 1 150 milijonov km. Na zunanji meji na-, šega planetnega sistema znani planet Pluton je od Sonca oddaljen že 5910 milijonov kilometrov in do njega brzi ! sončna svetloba že pičlih 5 in pol ur. j
Od tu naprej na vse strani proč od Sonca pa sedaj začenja neznanski nič vesoljnih dimenzij. Naše Sonce sveti na vse strani, na vse strani beži svetloba z nam komaj doumljivo hitrostjo 300 tisoč km na sekundo, vendar noben žarek — pa naj brzi v katerikoli smeri — potem ko je zapustil po 5 in pol urah območje našega planetnega siste-j
ma, ne more srečati kakega sosednjega sonca prej kot po 4 letih in 4 mesecih. Takrat je namreč sončna svetloba pribrzela do — Proksime, nam najbližjega sonca.
Razdalja 4 in pol svetlobnih let je kar najmanjša razdalja, ki loči posamezne zvezde med seboj. Kakor vidimo, so zvezde v vesolju posejane silno na redko, tako, da lahko rečemo, da je vesolje strašen in neznanski nič, v katerega so razsute v nerazumljivih razdaljah zvezde — sonca. Kako strašna je ta praznina, si pravzaprav ne moremo zamišljati. Tečna računska primera naj nam to nazorno pokaže.
Zamislimo si okrog našega Sonca kroglo s polumerom 16 svetlobnih let ali 150 bilijonov kilometrov. Na prvi četrtini tega polumeseca bomo v določeni smeri našli zvezdo Proksimo. Zamišljena krogla ima torej polumer, ki je približno štirikrat tako velik kot razdalja do Proksime. Samo na sebi je razdalja 16 svetlobnih let majhna, če jo primerjamo z drugimi razdaljami v vesolju. Polumer naše Rimske ceste ali naše spiralne galaksije meri že 50.000 svetlobnih let. Prva sosednja velika galaksija v Andromedi je od nas oddaljena že 2,700.000 svetlobnih let!
Krogla s polumerom 16 svetlobnih let okrog našega Sonca bo torej zajela
le malo zvezd, a nam najbližja sonca.1 Vsega skupaj je teh sosed — zvezd ugotovljenih 55. Kako daleč so te zve-! zde druga od druge ? Kako so posajene v tej krc-gli ? Nazorno si to lahko predstavimo takole:
j Kroglo s polumerom 16 svetlobnih ! let si mislimo pomanjšano na velikost ! naše Zemlje. V tej votli krogli, veliki ; j kaker naša Zemlja, bo prav v sredini! i žarelo naše Sonce, drugih 55 sosednjih i zvezd pa si moramo misliti v približno ; enakomernih razdaljah drugo od druge I posejane v. tej ogromni votli krogli. Ker ' smo polumer krogle 16 svetlobnih let
v mislih zmanjšali na polumer Zemlje, I ki meri 6370 km, moramo v istem so-! razmerju zmanjšati tudi naše Sonce in ! vseh drugih 55 zvezda. Naše sorazmerno pomanjšano Sonce v sredini kakor Zemlja votle krogle bo veliko kot — drobna češnja! V votli Zemlji moramo I nato približno v enakomernih razdaljah razmetati pomanjšane sosednje zvezde. 55 zvezd — sosed si ne smemo predstavljati enako velikih. Med njimi imamo 8 velikanke, v pomanjšanem merilu velike kaker „pomelo“ (grapefruit). Tri zvezde so pomanjšane v pomaranče, 8 zvezd ima velikost debelih sliv, 36 zvezd je v velikosti češenj in končno imamo še 5 zvezd pritlikavk v velikosti prosenega zrna. Skromni pehar tega drobiža moram : enakomerno raztresti po votli zemeljski krogli. Ali mislite, da ste s tem bornim peharjem
sadja mogli kaj napolniti ogromno vo-,3000—20.000 stopinj C. — so bili znan-tlo Zemljo'. Tako strašna je praznina , stveniki še pred trideset leti mnenja, vesolja, tako velikanske so razdalje v da je samo naša Zemlja ali še kvečje-njem.	mu naš planetni sistem edina domovi-
na življenja.
Izlet v soseščino našega Sonca je bil j V zadnjih tridesetih letih je znanost potreben zato, da bomo laže razumeli,! še naprej vrtala po ugankah vesolj-kako malo verjetna je Jeanscva teorija | stva in ugotovila, da Jeansova razlaga o nastanku planetov. Slavni angleški o nastanku našega planetnega sistema astronom Jeans je že pred kakimi 40 ne drži. Danes prevladuje med znan-leti popravil prejšnje znanstvene do- ; stveniki mnenje, da je naš planetni si-mneve o nastanku planetov tako, da je ‘ stem najbrž (!) nastal istočasno kot za to predvidel rahlo trčenje dveh sonc. naše Sonce. Sonce je nastalo iz vesolj-Če si mislimo v votli zemeljski krogli skega prahu in plinov, ki so se družili enakomerno razpostavljenih 36 češenj in skopičili končno v Soncu. V Soncu se in 14 večjih in manjših pomaranč ter je strnilo 100.000-krat več plinov kot 5 prosenih zrn, ki se zaradi pomanjša- ; v planete. Plini proti sredini Sonca so nega merila le nezaznavno počasi pre- pod velikanskim pritiskom začeli zamikajo, potem lahko razumemo, da je reti in postali neznanska peč, ki kuri z presneto malo verjetno, da bi ena od atomsko energijo. Prah in plini, ki so češenj recimo trčila ob drugo. Ko smo ' se strnili v planete, se niso nakopičili nekako pred 30 leti brali v Ljubljani z'v zadostnih množinah, da bi planeti ža-velikim zanimanjem prevod Jeansove po- 'reli. -Strdili so se v sedanje oblike — ljudne astronomije, smo bili vsi z Jean-,kar velja za planete Merkur, Venera, som vred prepričani, da je bilo trčenje Zemlja in Mars. Mnogo večji planeti dveh sonc, ki je ustvarilo naš planetni Jupiter, Saturn in Neptun pa so mo.-rda sistem, nekaj silno izjemnega, po ver- še krogle iz plinov.
jetnostnih računih skoraj nemogočega. ' Ker stoji znanost na stališču, da je Znanost je pred trideset leti z Jean • nastanek planetov nekako navezan na s-m vied domnevala, da je bil nasta- nastanek sonc, zagovarja seveda mne-nck našega planetnega sistema nekaj nje, da s0 planeti splošen pojav v ve-edmstvenega, kar v vsem vesolju sko- so-ljstvu, prav tako kakor so splošen "ai ne moremo več pričakovati. Ker pojav 2vezde< Naš pianetni si.stern po
brez planetov sploh ni osnov za kakr- današnjem gledanju ni edinstvena izje-šnokoli življenje — vse zvezde so nam |
♦»»»♦»
I 1	• V E N C !
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
V spomin slovenskih . žrtev bodo imeli ob 20-letnici slovenske tragedije člani Društva slov. protikom. borcev in zveze DSPB v Clevelandu ter člani — gostje v soboto 29. maja posebno žalno sejo, naslednji dan, t. j. v nedeljo 30. maja bo na Chardon Rd. pri Lurški kapeli spominska maša. Bral jo bo Rev. Jože Cvelbar, popoldne ob treh bodo v župni cerkvi pri Sv. Vidu litanije in šmarnice, nato pa v dvorani spominska proslava.
Obe slovenski šoli v Clevelandu, pri fari Sv. Vida in pri Mariji Vnebovzeti, sta priredili v nedeljo dne 9. maja prisrčni mladinski proslavi. Za obe je bil program zelo pestro sestavljen. V cerkveni dvorani pri Sv. Vidu so otroci med drugimi točkami izvajali opereto Kresniček, ki jo je uglasbil znani slovenski operni skladatelj Radovan Gobec po mladinski pravljici Marije Je zernikove. Otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti so pa med drugim nastopili v opereti „Rdeča kapica“. Besedilo in glasbo zanjo je priredil Rudi Knez. Bri opereti je sodeloval tudi orkester, ki ga sestavljajo Rudi Knez, Dušan Žitnik, Tone Gorše in Tine Nemec.
Baragov dom v Clevelandu, ki daje streho raznim društvom in ustanovam
it TEDNA V T E D E k
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	Kolumbiji so komunisti v zadnjem času tudi močno dvignili glavo ter so znova izvršili več zločinov. Proti vladi so nahujskali tudi dijaštvo v prestolnici Bogota, ki je napadlo policijo ter po mestu več dni prirejalo demonstracije. Te so zavzele tako ostre oblike, da je vlada smatrala za potrebno proglasiti obsedno stanje v vsej državi. Predsednik republike Guillermo Leon Valencia je podpisal dekret, ki odloča, da bo vse nove ugrabitve ter izsiljevanja gverilcev v bodoče sodilo vojaško sodišče. V senatu je konservativni senator Gustavo Salazar Tapiero opozarjal vlado in kolumbijsko javnost na na silje, ki ga zlasti v okraju Huila povzročajo komunistični gverilci. Ti se zbirajo v kolumbijskih Andih ter od tam s svojimi napadi in zločini povzročajo preplah in strah med narodom. Vlado in vso kolumbijsko javnost je omenjeni senator opozarjal na pojačano komunistivno dejavnost v državi ter ju pozival na odločno nastopanje proti komunističnim gverilcem, iker so v nasprotnem primeru šteti dnevi svobode za kolumbijski narod.
V	Španiji so spremenili kazenski zakon v tem smislu, da bodo v bodoče dovoljene vse nepolitične stavke. Državnim uradnikom pa tudi v bodoče še ne bo dovoljeno stavkati.
f 0
SVET»
demokratskih Slovencev v tem mestu, in ki skrbi tudi za razna prosvetna in kulturna predavanja ter omogoča razstave umetnin slovenskih umetnikov, skrbi tudi za prirejanje družabnih prireditev v svojih prostorih, da z dohodki od njih krije velike izdatke za vzdrževanje doma. Taka družabna prireditev je bila tudi v soboto dne 15. maja, s katero je Baragov dom zaključil sezono družabnih prireditev v zaprtih prostorih. Kakor prejšnje je bila tudi ta dobro obiskana in je potekala v prijetnem družabnem razpoloženju.
Na občnem zboru pevskega zbora Korotan je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Juro Švajger, podpredsednica Marija Mertik, tajnica ga. Marija Selene, blagajnik France Lovšin. Določeni so bili tudi odborniki za posamezne mestne predele. V nadzornem odboru sta Jože Odar in Janez Sever.
FRANCIJA
Romarska pobožnost v Habsterdicku
Na povabilo slovenskega izseljenskega
duhovnika v Merlebachu msgra. Stan- Martinu. Mnogo najnovejših slik iz Slo-
ka Grimsa se je dne 1. maja zbralo pri romarski božjepotni cerkvi v Habsterdicku okoli 800 slovenskih rojakov. Na romanje so prišli Slovenci iz Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandije in Luksemburga. Večina rojakov je bila tokrat prvič pri maši s slovenskim bogoslužnim jezikom.
Romanje Slovencev v Habsterdick je vsako leto. Začel ga je pa msgr. Stanko Grims že pred 25 leti. '
Društvo Slovencev v Parizu slovenskih rojakov v Parizu ne povezuje samo z družabnimi prireditvami, ampak tudi s kulturnimi. Tako je bila v februarju prav dobro obiskana Prešernova proslava, v naslednjih mesecih so se pa društveni člani pripravljali na uprizoritev Finžgarjeve drame „Razvalina življenja“.
Slovenski izseljenci v Franciji in drugih zapadnoevropskih državah bodo imeli letošnje leto dve romanji v Lurd. Prvo bo od 21. dö 28. junija, drugo pa od 5. do 13. avgusta.
PO ŠPORTNEM SVETO
Nov svetovni rekord v smuških poletih je postavil 21. marca Peter Lesser (Vzh. Nemčija) na skakalnici v Kulmu s poletom 145.5 m. En dan prej je isti tekmovalec skočil 147 m, toda je palen v izteku. Lesser je pred tremi leti ravno na tej skakalnici izenačil Šlibarjev rekord 141 m. Ta rekord pa je lani na skakalnici v Obersdorfu zrušil Italijan Nilo Zandanel s skokom 144 m.
Kljub najdaljšemu skoku je bil na tekmovanju v Kulmu Lesser šele tretji, za Ohlmeierjem (Zah. Nemčija) in Berdtom Karwofskim (Vzh. Nemčija). Slovenijo sta zastopala Ludvik Zajc in Peter Eržen. Zajc se je s skokoma 130 in 121 m uvrstil na 18. mesto, Eržen na 29. mesto s skoikoma 126 in 121 m.
V Slovenski nogometni ligi sta po 14. kolu vodila z 20 točkami Slovan iz Ljubljane in železničar iz Maribora, dve točki manj so nabrali Branik iz Maribora, Ljubljana in Aluminij. Gorica je imela 17 točk, Triglav iz Kranja in Ru dar iz Trbovelj 15, po 12 točk Mura iz M. Sobote in Svoboda iz Ljubljane, po deset Celje in Ilirija iz Ljubljane, 8 točk je imel Hrastnik in na zadnjem mestu je Delamaris iz Izole s 3 točkami.
Ljubljanska Olimpija je tretjič zaporedoma osvojila jugoslovansko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovalo je 10 ekip, Olimpija je premagala vse nasprotnike. Med posamezniki je bil najboljši Markovič z 22 zmagami in 1 porazom, pri damah pa Pirčeva s 15 zmagami brez poraza. Za Olimpijo so nastopali Kern, Vecko, Jazvič ter Pirčeva in Zrimčeva.
Južnoameriško lahkoatletsko prvenstvo se je zaključilo, kakor je bilo pričakovati, z zmago Brazila. Tekmovanje je bilo v Rio de Janeiro, zato je lahko Brazil postavil najštevilnejšo ekipo, ki je nabirala točko za točko. Argentina je bila druga, Venezuela tretja in čile četrti.
Argentinska ekipa se je dobro držala, kljub temu ni mogla preprečiti zmage Brazila. Izgubila je nekaj točk, ker ni postavila nobenega tekmovalca v de' seteroboju, dobila pa tudi ni točk, kjer je bilo računati na zmago n. pr. v maratonu, kjer je Cutropia odstopil, ko je bil v vodstvu, ter v štafetah zaradi slabih predaj.
Vestnik SFZ
15. maja je naša reprezentanca v od bojki „Orel“ premagala moštvo BETAM: 2:1 (15:7, 13:15, 15;7). 23. maja pa moštvo Estudiantil Porteno: 2:4 (14:16), 15:1, 16:14).Ker je bila igra naklonjena našemu moštvu, je Orel odigral še drugo igro s SAVB, in ga tudi premagal z 2:0 (15:13, 15:8). Igrali so Babnik J., Barle T., Jesenovec M., Klemenčič F., Mežnar T., Možina P., Poglajen A., Sušnik G., Troha A., Vivod A., Vivod B. in Žakelj J. pod vodstvom Janeza Mežnarja.
Od petih iger, ki smo jih do sedaj igrali, smo v 4 zmagali, eno pa izgubili. Da si osvojimo pokal MORGAN moramo dobiti še ostale štiri igre.
Prihodnjo tekmo bomo igrali z U, O. E. M. v soboto, 29. t. m., ob 15.30 v „Club Comunicaciones“ (Las Heras 3915).
OBVESTILA
II. kulturni večer SKA bo v soboto, 5. junija 1965 ob 19. Predaval bo č. g. p. Alojzij Kukoviča S. J.: Krščanski laik v modernem času. Prireditev bo v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital.
Slovenske narodne noše! Da bo spo minski dan 6. junija čim slovesnejši, naj se vsak — kdor more — udeleži slovesnosti v narodni novi. Zbirališče narodnih noš je v Slovenski hiši, odkoder nas bodo skupni avtomobili odpeljali k spomeniku generala San Martina in se bomo z njimi tudi vrnili v Slovensko hišo. Odhod točno ob dveh.
Slovenski dom v Oarapachayu vabi vse člane na redni občni zbor v nedeljo, 30. maja, ob 15 v domu.
Naraščajnice iz Castelarja bodo imele svoj redni sestanek v soboto, 29. maja, ob 15 na Pristavi. Vabljene!
Zgodovinsko dramo „Konjeniška izvidnica“ bo uprizoril v režiji g. Špeha Kulturni odsek Našega doma v San Ju-stu v nedeljo, 30. maja, ob 16.30. Igrali bodo bivši borci v spomin 20-letnice junakov-domobrancev. Ponovitve ne bo.
„Lepote Slovenije“ je naslov skiop-tičnega predavanja, ki ga bo imel v nedeljo, 30. maja ob 10 dopoldne g. Marijan Trtnik v Slovenskem domu v San
venije. Vabljeni vsi!
Slomškov dom: K sprejemu brezjanske 'podobe Matere božje v nedeljo, 30. maja, ob 10 vabimo še posebno narodne noše. Po sprejemu bo ob 10.30 sv. maša, opoldne bo na razpolago kosilo, ob dveh popoldne pa bo otroška tombola.
Odkritje in blagoslovitev spomenika padlim borcem v Slovenski hiši bo 27. junija in bo nekak slovesni zaključek letošnjih spominskih svečanosti v mesecu juniju, želimi, da bi vsi Slovenci brez razlike prepričanja in tudi najmlajši sodelovali pri tej akciji in s prispevki pomagali postaviti dostojen spomenik našim padlim junakov. Prispevke sprejema tudi Dušnopastirska pisarna v Buenos Airesu.
Družabna pravda sporoča, da je na razpolago služba za izučenega šoferja. Dalje dobe zaposlitev mlajše osebe, ki bi se hotele izučiti v fini mehaniki in kovinostrugarstvu (torneria). Informacije pri g. Šestu —- T. E. 21-3292.
ROJAKOM V NOTRANJOSTI ARGENTINE. — Vabimo tudi vse rojake izven Buenos Airesa, da sodelujejo pri postavitvi spomenika za naše padle borce, ki bo postavljen v rjašem središču v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Prosimo za prispevke, da bo tako spomenik last vseh Slovencev in Slovenk v Argentini. Prispevke pošljite, prosimo, po giro postal na naslov: Rodolfo Bras, Ramón Falcon 4158, Buenos Aires. — Odbor za postavitev spomenika padlim borcem
Ker smo jim hvaležni za njihovo žrtev, se jih bomo spominjali z dobrimi deli. — Zato bomo po zgledu prejšnjih let tudi letos ob spominskem dnevu, ki ga bomo praznovali v nedeljo, 6. junija, imeli nabirke po vseh slovenskih središčih za svete maše, za žrtve in pomoči potrebne rojake. — Vsem darovalcem Bog povrni.
[SLOVENI« LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor : José Kroselj Redacción y Administración : Ramón Falcón 41‘58, Buenos Aires
	T. E. 69-9503
	Argentina
° o z to	FRANQUEO PAGADD
Ul r _ (c 5 «	Concesión JNV 5775
U- til +* o Hi c	TARIFA REDUCIDA
° c o <	Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual No. 817.086
JAVNI NOTAR
Francisco Raul Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ sa pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
T alleres Gràficos Vilko S. R. L., Est&doe Unidos 425, Bs. Aires. T. E- 33-7213
Skupni vaji za proslavo 20-letnice bosta v soboto, 29. maja ob 14 v Slovenski hiši, ter v nedeljo 30. maja ob 9 v kolegiju La Salle, Rio Bamba 650.
V torek 1. junija ob 19 bo seja športnih referentov SFZ v Slov. hiši.
...................
B	K
Slomškov dom
30. maja 1965:
B	■
■	ob 10.—: sprejem Marijine podobe t £ ob 10.30: skupna sv. maša
B	“
; ob 12.— : kosilo (za vse, ki se bodo * prijavili do 10)
; ob .14.—: otroška tombola
Vsi rojaki lepo vabljeni!
àfHHimmBiiiiiiiiiiiBniiiacMBanaiiaiiiiiHmo
I Dr. FRANC KNAVS [
ODVETNIK	;
: Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital : T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20
■	Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne :
Maaaaaaaaawaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaama
Kulturni odsek Našega doma v San Justu
Nedelja, 30. maja, ob 16.30
V SPOMIN 20-LETNICE JUNAKOV DOMOBRANCEV František Langer:
KONJENIŠKA IZVIDNICA
zgodovinska drama v treh dejanjih
Režija: J. Špeh	Scena: T. Oblak
Uprizoritev bo na odru župnijske dvorane v San Justu
(vhod poleg cerkve)
Vstopnice v predprodaji v Našem domu v San Justu, Hipólito Yrigoyen 2756, T. E. 621-1760
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 — Ramos Mejia V soboto, 29. maja 1966, ob 20 bo v zadružnih prostorih
IZREDNI ORČNI ZROR
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika izrednega občnega zbora.
2.	Odobritev nakupa novih zadružnih prostorov.
Upravni odbor
ALI JE ŽIVLJENJE IZVEN ZEMLJE (Nadaljevanje s 3. strani)
ma, ampak pri vseh milijardah sonc naše Rimske ceste nekaj čisto običajnega. Znanstveniki so prepričani,, da je okrog zvezd na milijone planetnih sistemov, ki jih zaradi oddaljenosti z daljnogledi seveda ne moremo opaziti. Lahko trdimo, da niti enega tujega planetnega sistema nikdar ne bomo mogli zagledati v daljnogledu: ne pozabimo, da so planeti ohlajena nebesna telesa, da torej niso svetilniki v vesoljstvu kakor zvezde. Malenkostna svetloba, ki jo odsevajo je le refleks svetlobe njihovega ocetnega sonca. Ta je pa tako slabotna, da ne zmore skoka čez prepade svetlobnih let.
(Današnja znanost je tudi že ocenila število verjetnih planetnih sistemov v naši Rimski cesti, ki je ocenjena na 100 milijonov zvezd. Po današnji, že preje omenjeni domnevi o nastanku planetnih sistemov okrog zvezd, smatrajo znanstveniki kot najbolj verjetno, da planeti nastajajo le okrog sonc, ki se počasi sučejo okrog svoje osi. Počasi se suče tudi naše Sonce, ki se zavrti šele v 28 dnevih. Zvezdna statistika naše Rimske ceste pa danes ugotavlja, da se večina zvezd v Rimski cesti suče mnogo hitreje, tako da planeti niso mogli nastati. Le ena desetina vseh zvezd se suče tako počasi, kakor naše Sonce. Ta desetina si je morda ustvarila svoje planetne sisteme. Pri 100 mi-
lijardah sonc v Rimski cesti pomeni ena desetinka — 10 milijard sonc s pla-nenimi sistemi!
Naš planetni sistem ima poleg drobiža 9 planetov. Če vzamemo le po 5 planetov za povprečje, vidimo, da po sedanji domnevi lahko računamo, da je v Rimski cesti okrog 10 milijard sonc z vsaj 50 milijardami planetov. Kakor nudi v našem planetnem sistemu med devetimi planeti le Zemlja res ugodna tla največji skrivnosti — življenju, tako znanstveniki predvidevajo, da večina med milijardami planetov v Rimski cesti ni ugodna in primerna za življenje. Po današnji znanstveni cenitvi bi med planeti v Rimski cesti mogel nuditi za življenje ugodne pogoje kvečjemu le vsak petdeseti planet. To se pravi: Po današnjem znanstvenem gledanju je po vsej Rimski cesti raztresenih 1 milijard takih planetov, na katerih bi bilo možno življenje. V naši spiralni galaksiji predvideva danes znanost eno milijardo planetov, več ali manj podobnih naši Zemlji!
Pred 30 leti je znanost menila, da je naša Zemlja takorekoč edinstveni planet v vsem vesoljstvu, danes je pa le v Rimsko posejala 1 milijardo sestričen naši Zemlji. Tudi sedanja domneva ni dokončna odločitev. Morda bomo čez trideset let zopet brali nekaj izrazito drugačnega. Danes pa računajo znanstveniki z dejstvom domnevanih milijard planetov. Kam znanstvenike sili taka domneva, pa drugič.
Dr. Julija Payman
Prvoborttelju za združenje krščanskih Cerkva
(Ob 500-letnici smrti)
Pričujoči članek sem lansko leto objavila v Bazelu v Švici, kjer je veliki kardinal Nikolaj Cusanus deloval. Zdi se mi tako aktualen, da ga tudi tukaj objavljam, ker se danes krščanstvo bolj nego kdaj poprej, trudi za združenje vseh Cerkva. Zato nam njegovi jasni spisi morejo ravno danes, v dobi
II.	Vatikanskega koncila, mnogo povedati, ko naravoslovje stoji pred vrati metafizike in se poleg posameznih filozofskih stebrov, ki so iz srednjega veka preostali, povsod javljajo prepadi. Tak slop klasične lepote zaradi svoje matematično-geometrijske formacije, je nauk velikega kardinala, o katerem v širših krogih ni veliko več znano nego ime.
Nikolaj Cusanus se je rodil 1. 1401 v Cues pri Trieru kot sin mornarja, ki je vozil po Moseli. Že zelo zgodaj je čutil nagnjenje in hrepenje po duhovnem življenju. Imel je srečo, da ga je vzpodbujal grof Manderscheid, ki ga je dal šolati v slavni šoli „Bratov skupnega življenja“ Deventer na Nizozemskem. Od tam je odšel na univerzo v Padu», kjer se je seznanil s papeškim delegatom Julijem Cerninijem in s fizikom Pavlom Toscanellijem, ki sta ga oba izredno podpirala in navduševala. Po doktoratu je kot eden izmed prvih humanistov v Italiji ponesel svojo cvetočo izobrazbo v svojo domovino, postal
1.	1428 duhovnik in v času koncila v Bazlu (1431—1449) izdelal načrt, ki naj bi izvedel reformo Cerkve. Ta daleko-sežen predlog reforme je ohranjen v njegovem spisu „O krščanski enotnosti“. Nato je odšel v Rim in kmalu ga je papež Evgen IV. kot delegata z važnimi nalogami poslal v Konstantinopel, da pripravi združitev grške z zahodno Cerkvijo. Po smrti Evgena IV. je bil Cusanusov prijatelj Tomaž Sarzano, kot Nikolaj V., izvoljen za papeža. Pozneje postane kot škof v Brixnu (Južna Tirolska) kardinal. Veliko je potoval po Nemčiji in Nizozemski in povsod izvedel energične reforme samostanov. Kljub sporom z mladim vojvodo Siegmundom Tirolskim je bil kardinal Cusanus duhovno zelo razgiban. Izdal je zelo duhovito kritiko „Korana“ in s svojim spisom „O verskem miru“ je skušal priti do višje religioznosti, ki naj bi zajela vse človeštvo.
Na pobudo svojega papeškega prijatelja je delal na silnem načrtu za splošno reformo celotne Cerkve. Umrl je 11. avgusta 1464 na potovanju v Livorno, kjer na bi bil pospešil odhod ladjevja na Križarsko Vojno.
Taka je osebna zgodovina velikega kardinala, največjega platonika srednjega veka. Toda Cusanus je bil več kot platonik in humanist: krščansko filozofijo je dvignil do še nedosežene vi-
šine. Imel je trajen vpliv na Leibnitza. O mnogostranosti njegovega mišljenja priča dejstvo, da je podal prvo podlago „integrala“ in zgradil hidrometer, pulz je štel z vodno uro in svet spoznal kot brezmejno homogeno „enoto“.
Kar pa N. Cusanusa dviga visoko nad njegove povprečne sodobnike je pa predvsem temeljno načelo njegovega nauka o strinjanju „Ooncordantia cattolica“, naslov njegovega prvega spisa, kjer skuša braniti krščansko enotnost kulture in jo ohraniti pred vsako cepitvijo. V Kristusu kot zadnjem cilju sveta je človeštvo združeno. On je najvišji hranitelj miru, in krščanska Cerkev je združenje vseh ljudi, ki so dobre volje, v Njem.
Pred našimi duhovnimi očmi stoji plemenita postava kardinalova in njegovega nauka, polnega zares krščanskega in humanističnega duha, ki prebije vse čase. S svojim drznim in te-matičnem primerjanjem se je Cusanus približal znanstvenemu mišljenju naše dobe in njegova sijajna toleranca nas prevzame prav tako simpatično, kot njegov napor, da iz vidika večnosti prikaže združitev nasprotij. Cusanus je srečno povezal platonske idejne dobrine starega veka z vsebino krščanske vere in znanstveno-matematienim pojmovanjem v strnjenem sistemu, ki za našo generacijo lahko še enkrat postane rešilna barka v resničnem vesoljnem potopu nasprotujočih si mišljenj in pojmov.