2. julij 1969 — Leto V. Št. 13 (96) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini
ZAKAJ DEMAGOGIJA, NEODGOVORNOST, PRIVILEGIJI, PA TUDI SAMOVOLJA?
Samoupravljanje je, nedvomno, doživelo dokajšen napredek. Vendar pa je mogoče ob tem ugotavljati vrsto slabosti, ki zavirajo še hitrejši razum in napredek samoupravljanja, predvsem še demagogijo, neodgovornost, privilegije, pa tudi samovoljo, in to zlasti tam, kjer samoupravljanja ne pojmujejo kot procesa, ki se začne z informiranjem, nadaljuje z izmenjavo mnenj in odločanjem ter konča s kritiko sklepov ter s kontrolo izvajanja sklepov.
Še so delovne organizacije, kjer je samoupravljanje omejeno zgolj na odločanje. Ni še uveljavljena praksa, da bi pred odločanjem o pomembnih vprašanjih organizirano informirali delovne skupnosti in organizirali izmenjavo mnenj. Organizirano ne poteka tudi kritika sklepov in kontrola izvajanja sklepov. Če torej pojmujemo samoupravljanje kot proces, katerega bistveni in enakovredni elementi so tako informiranje, izmenjava mnenj in odločanje, kot tudi kritika sklepov in kontrola izvajanja sklepvv, potem moremo ugotavljati, da je samoupravljanje še marsikje stihijno in neorganizirano, celo ponekod slučajno. Za organizacijo tega procesa v delovnih organizacijah pravzaprav nihče ne odgovarja, nihče pa tudi ne odgovarja, če ni bila organizirana možnost za izmenjavo mnenj o vprašanjih, katera bi morala biti po statutarnih določilih v razpravi v delovni skupnosti. Zato bi kazalo čimprej uveljaviti tudi za organizacijo samoupravnega procesa osebno odgovornost. Na ta način bi verjetno vendarle zagotovili, da zaposleni v prenekateri delovni organizaciji ne bi bili obveščeni predvsem oziroma zgolj o že sprejetih sklepih.
Treba bo razvijati tak sistem informiranja, ki bo o-inogočil in hkrati zagotavljat sistematično, pravočasno in tudi objektivno obveščenost zaposlenih. Zlasti bi morali razvijati take oblike in metode, ki bodo omogoči, le zaposlenim, da dajejo predloge in vprašujejo o vsem, kar jih zanima. Več pozornosti pa bi bilo treba posvetiti osebnemu obveščanju, tako preko zborov delovnih skupnosti, kot z raznimi razgovori in osebnimi stiki. Seveda pa bo morala veljati osrednja pozornost informiranju pred odločanjem, saj je takšno obvešče-vanje za zaposlene bolj privlačno, je pa tudi sicer pogoj za bolj racionalno in u-finkovito samoupravljanje.
Za nadaljnji razvoj takšnega samoupravljanja, v katerem bo imel vsakdo možnosti vplivanja, bo treba iz-
popolniti oblike in metode izmenjave mnenj ter tudi možnosti predlaganja. Predvsem bo potreben ta napredek na področju proizvodnje, saj je prav tam zdaj še najmanj obveščanja, iniciative, kritike itd. Treba bo vzpostaviti in razvijati sistem stalnega dogovarjanja zaposlenih o problemih proizvodnje in delitve ter tako omogočiti zaposlenim nenehno iniciativo, kritiko in nadzor.
Praksa opozarja, da bi bilo potrebno analizirati učinkovitost oz. primernost dosedanje samoupravne delitve dela in zagotoviti ob tem, da bi bile v prihodnje pristojnosti in odgovornost samoupravnih organov točno določene, da ne bi prihajalo do neodgovornosti zaradi premalo konkretno opredeljenih nalog oziroma pristojnosti. Preučiti bi kazalo ob tem tudi odnos med upravljanjem in vodenjem, saj smo prav tu priče raznim nemogočim odnosom, ko npr. vodilni odločanje o vprašanjih, o katerih bi morali sami odločati, prenašajo na samoupravne organe, predvsem z namenom, da se verjetno izognejo odgovornosti, oziroma, ko podcenjujoč u-pravljanje odločajo o vprašanjih, ki spadajo v izključno pristojnost samoupravnih organov.
Bolj kot doslej bo treba v prihodnje uveljaviti kritičen odnos do sprejetih sklepov. Vselej, ko praksa sprejetega sklepa ne potrdi, bo treba ugotoviti vzroke za to. Videti bo treba, ali je vzrok za to v nestrokovnem, neodgovornem ali malomarnem predlaganju, aH morda v neodgovornem ravnanju samoupravnih organov, ali pa so razlogi taki, ki jih ni bilo mogoče predvideti. Če bodo ugotovili, da je vzrok v neodgovornem, nestrokovnem ali malomarnem odnosu predlagatelja ali samoupravnega organa, bo morala delovna skupnost ukrepati. Seveda pa bo treba ob tem zaostriti kontrolo izvajanja sklepov. Samoupravni organi bodo morali določiti bolj natančneje, kdo odgovarja za izvajanje posameznih sklepov, ob tem pa bo treba izoblikovati nenehen organiziran način preverjanja pravilnosti sprejetih sklepov in njihovega izvajanja.
Modernizacija gospodarstva zahteva sodobno organizacijo dela, ki pomeni strokovno programiranje, kontrolo specializiranega združenega dela itd. Prizadevati si bo treba na vseh ravneh, da zagotovimo v okviru samoupravnega sistema kar najbolj strokovno in učinkovito organizacijo dela, ki bo
sestavni, pravzaprav Izvršilni, del samoupravljanja. Zagotoviti bo treba tako organizacijo dela, v kateri bodo proizvajalci enakopravno in aktivno sodelovali pri uresničevanju programskih ciljev. Seveda bo treba hkrati s tem, kar je že bilo enkrat poudarjeno, bolj razviti sistem odgovornosti in uveljaviti vse vrste odgovornosti, tako moralno, strokovno, pravno in politično. Treba bo izoblikovati tak sistem odgovornosti, da bo sleherni osebno odgovoren za uspešnost dela na delovnem mestu, in da bo odgovornost posameznika toliko večja, kolikor višja je stopnja njegovega vplivanja in moč položaja, da bo vsak strokovnjak odgovoren za strokovnost predlogov tudi potem, ko jih bo potrdil samoupravni organ, in da se bo odgovornost nanašala tudi na vsa nesmotrna in neracionalna dejanja, ne samo na tista, ki niso dovoljena. Se pravi, da bi morala biti opredeljena in uresničevana tudi moral-no-politična odgovornost, na kar zdaj vse preradi, hote ali nehote, pozabljamo.
In še slabosti v zvezi z delitvijo dohodka. Očitno je, da dohodek v vseh delovnih organizacijah še ne delijo samoupravno. Predvsem i-majo slab vpliv na politiko delitve delovne skupnosti. Ponekod niti »nimajo« pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, točneje rečeno, dohodek in osebne dohodke ne delijo v skladu z določbami pravilnikov. Sicer pa ne pride tudi pri sprejemanju pravilnikov do polnega izraza delovna skupnost, ki bi morala določiti delitvena razmerja med delovnimi mesti. K razreševanju nalog in problemov na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov bi morali pristopiti bolj organizirano ln ustvarjalno. Razvijati bi morali takšne sisteme delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo slehernega posameznika spodbujali k prizadevnemu in odgovornem delu. Delovne skupnosti bi si morale na demokratičen, samoupravni način izoblikovati kriterije, ki bodo veljali za delitev med delovnimi enotami jn posamezniki, kriterije pa bi morali uzakoniti s samoupravnimi akti in jih tudi izvajati.
O tem, pa še o marsičem drugem, bi morali razmišljati zdaj, ko bomo dopolnjevali splošne akte delovnih organizacij in ko bomo v praksi uveljavljali sklepe zadnje plenarne seje CK ZKS o nalogah Zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organizacije dela v delovnih organizacijah.
Ob 3. juliju - dnevu rudarjev in 4. juliju - dnevu borca, naše
iskrene čestitke!
Uredništvo Šaleškega rudarja
S
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
Srečno3 velenjski rudarji !
Letošnji stanovski praznik bodo velenjski rudarji proslavili nadvse slovesno. Slavje pa bodo povezali s praznovanjem 50-letnice ZKJ in Jugoslovanskih sindikatov.
Skupaj s stanovskimi tovariši iz rudarskih revirjev Slovenije praznujejo tudi velenjski rudarji svoj 3. julij, zadovoljni in srečni, saj se zavedajo, da so ostali zvesti načelom Zveze komunistov. Ponosni so, da so še vedno avantgarda delavskega razreda, ponosni pa so tudi, da živijo v novem rudarskem mestu, ki je najlepši spomenik njihovih prizadevanj in trdega dela.
Velenjski rudarji so za letošnji praznik pripravili več prireditev. 28. junija bodo ob 10. u-ri odprli v delavskem klubu razstavo slikarskih del Ive Šu-bica. Naslednjega dne bo na nogometnem igrišču ob 19. uri finalna nogometna tekma, med seboj pa se bodo pomerili tudi debeli in suhi nogometaši. 30. junija bodo obdarili vse člane kolektiva, ki so več kot dva meseca zaradi bolezni odsotni z dela. Popoldne istega dne bo koncert rudarske godbe in pogostitev v domu počitka, zvečer ob 20. uri pa bodo v delavskem klubu obdarili in se poslovili od upokojencev, ki letos odhajajo na zasluženi počitek. 1. julija bo osrednja proslava 50-letnice Z KJ in ZSJ, kjer bo--do sprejeli v ZKJ nove člane. Na predvečer pred osrednjo rudarsko slovesnostjo bo ulični tek, na velenjskem gradu pa bodo prižgali ognjemet. Ob 18,30 uri bo pred kulturnim domom igrala rudarska godba.
V četrtek, 3. julija pa bo po velenjskih ulicah v dopoldanskih urah krenila velika rudarska parada, v kateri bo sodelovalo več sto uniformiranih rudarjev, godbe, športniki in mladina. Ob 10. uri se bo na kotal-kališču začel program s ceremonialom skoka čez kožo. Zatem pa bodo velenjski rudarji priredili na velenjskem gradu piknik, na katerega vabijo tudi ostale Velenjčane.
PODPORA INTEGRACIJSKIM PROCESOM
V razpravi je Franc Popit, predsednik centralnega komiteja ZK Slovenje, poudaril: »Pot aktivnosti in zavzemanja komunistov, da se združijo sile, je pot, po kateri bodo morali povsod, ne samo v Velenju, pač pa tudi v Sloveniji in Jugoslaviji.
v
V petek, 20. junija, je bila v Velenju šesta seja Občinske konference ZKS Velenje. Na seji, ki se jo je udeležil tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije, Franc Popit, zraven njega pa še sekretar medobčinskega sveta ZKS Cel je Janez Zahrastnik, so razpravljali o gospodarskih gibanjih v občini in o nalogah članov ZK v tej zvezi, podrobneje tudi o integracijskih procesih na območju velenjske občine, nadalje o nekaterih kadrovskih vprašanjih ter sprejeli kratkoročni program dela Občinske konference ZKS Velenje.
KAKŠNI SO REZULTATI LETOŠNJEGA GOSPODARJENJA?
Po nekajletnem zastoju je velenjsko gospodarstvo že lani doseglo pomembne uspehe. Gospodarska aktivnost je močno zaživela, izboljšala pa se je tudi učinkovitost gospodarjenja. V ilustracijo naj še enkrat zapišemo, da se je družbeni proizvod, v primerjavi z letom 1967, lani povečal kar za 41.%, in sicer zlasti na račun Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, rudnika lignita in termoelektrarne.
Ugodno je tudi, da se je kljub povečanju proizvodnje zmanjšal obseg zalog gotovih izdelkov; v primerjavi z letom 1968 so se zaloge zmanjšale kar za 36 %.
Ugotavljati je mogoče, da prihaja letos do nadaljnjega ločevanja gospodarstva. Največje delovne organizacije nadaljujejo s povečanjem proizvodnje, skupnih in manjših delovnih oiganizacij, kjer proizvodnje še niso prilagodili tržno-blagovnim načelom, pa vse bolj zaostaja za razvojem največjih delovnih ■organizacij, malo je tudi mož-
nosti za hitrejši razvoj v prihodnje. Predvsem je malo možnosti za nadaljnji razvoj zato, ker imajo delovne organizacije same premalo denarja, zaposlujejo pa tudi premalo strokovnjakov. Brez tega je modernizacija tehnoloških procesov in s tem v zvezi hitrejše povečevanje gospodarske aktivnosti dejansko nemogoče.
V prihodnjem razdobju bo treba zato razreševati zlasti še naslednje tri naloge:
— izboljšati likvidnost gospodarstva_
_(Dalje na 2. strani)
Skokovit porast gospodarske aktivnosti je mogoče zaznati tudi v tem letu. V prvih štirih mesecih leta 1969 se je realizacija gospodarstva velenjske občine povečala za 50 %, predvsem spet na račun Gorenja. Se ugodnejše je gibanje ostanka dohodka, saj je v primerjavi z letom 1968 večji kar za 64 %. Povečali so ga predvsem v industrijskih delovnih organizacijah, in to v Gorenju, rudniku lignita, Polypexu in lesno industrijskem kombinatu. Tovarna usnja Šoštanj, ki je lani poslovala z izgubo, je letos ustvarila nad 500.000 din ostanka dohodka. Z izgubo poslujeta, podobno kot lani, splošno gradbeno podjetje VEGRAD in obrtno podjetje Oljka.
PRVI MATURANTI
Precej višja kot stopnja zaposlenosti je stopnja porasta celotnega dohodka in sredstev za sklade. Število zaposlenih se je povečalo v primerjavi z lanskim letom za 10,8%, osebni dohodki pa za 19% in so znašali v poprečju blizu 1.150 dinarjev na 'zaposlenega na mesec.
Na posebni svečanosti sta podpredsednik skupščine občine Velenje DRAGO TRATNIK in ravnatelj velenjske gimnazije BOJAN GLAVAČ, podelila spričevala prvini maturantom — O tem dogodku berite na 5. strani
PODPORA INTEGRACIJSKIM PROCESOM
[Nadaljevanje s 1. strani)
—	v večji meri uveljaviti poslovno tehnično sodelovanje in povezovanje manjših delovnih organizacij z večjimi, da bi zagotovili večjo akumulativ-nost, in
—	pospešeno odpirati nova delovna mesta.
RAZGIBANA IN TEHTNA RAZPRAVA
Obravnava gospodarskih gibanj, zlasti tudi integracijskih procesov, in nalog članov ZK v tej zvezi, je bila v središču pozornosti na zadnji seji občinske konference ZK Velenje.
Kristian Hrastel je med drugim skušal predvsem pojasniti, zakaj so se velenjski komunisti odločili za obravnavo gospodarskih problemov in nalog prav zdaj. V Velenju so sredi priprav na izdelavo srednjeročnega programa razvoja. Prav je, da tudi komunisti obravnavajo pobude za nadaljnji razvoj, pobude sprejmejo oz. jih dopolnijo, potem pa zastavijo tudi vse sile za uveljavitev zastavljenih nalog.
Po njegovem mnenju je treba vztrajati na procesih diferenciacije delovnih organizacij in prenehati sanirati vse tiste delovne organizacije, kjer nimajo izoblikovanih razvojnih programov in kjer ni izgledov, da bi se uspešno vključile v procese družbene reprodukcije. Drugim delovnim organizacijam pa je treba pomagati, tako kadrovsko kot finančno. In ker je tudi v velenjski občini nekaj delovnih organizacij, manjših, ki so v relativni stagnaciji in same niso sposobne sprejeti u-činkovitejših ukrepov za zagotovitev nadaljnjega razvoja, bo treba storiti vse, da se takšne delovne organizacije povežejo s sorodnimi in zagotovijo tako obstoj kot nadaljnji razvoj.
Nestl Zgank je spregovoril o integracijskih procesih. Zlasti je naglasil, da je pohvalno, ker so se začela integracijska gibanja v delovnih organizacijah samih. Gre v prvi fazi za združitev dveh lesnih podjetij, in sicer STIX Velenje in LIK Šoštanj ter velenjskega Chrommetala in Polypexa iz Šoštanja. Najdlje so s pripravami za združitev v STIXU in LIKU. Rd- • čunajo, da bo do združitve prišlo že v kratkem, kolektivi se s tem tudi strinjajo. Gre Viam-reč za to, da bi začeli čimprej z gradnjo nove tovarne za izdelavo pohištva, ki naj bi začela poskusno obratovati že ob koncu tega leta.
Opazi11 je mogoče, kot je poudaril Nistl Zgank, da že zdaj prihaja do tesnejšega sodelovanja med Chrommetalom in Po-lypexom to pa je tudi osnova za združitev. Računajo, da bo treba tudi za to združeno podjetje postaviti novo proizvodno halo, da bo mogoče zadostiti željam kupcev.
Dobro napredujejo priprave za ustanovitev močnega podjetja, ki bi združeval delovne organizacije s področja turizma, gostinstva in trgovine, in to s področja Velenja in Mozirja. Do tesnejšega sodelovanja in povezovanja pa naj bi prišlo med občinama Velenje in Mozirje tudi v kmetijstvu.
Nestl Zgank je govoril še o načrtih za postavitev nove hale v industrijski coni za rudarski šolski center, o investicijah in uvajanju nove tehnologije v tovarni usnja Šoštanj in o pobudi, ki jo je zadnje čase vse češče slišati. Gre namreč za predloge, da naj bi prišlo do tesnejšega sodelovanja oz. združitve rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj.
Boris Lenček je v razpravi poudaril, da dosegajo v šoštanj-ski tovarni usnja zadovoljive rezultate ob velikih naporih kolektiva, da pa je bilo v prejšnjih letih marsikaj zamujeno, kar se bo poznalo še dalj časa. V Šoštanju iščejo nove proizvode in cenejši način proizvodnje. Seveda ne manjka tudi problemov, med katerimi sta največja oskrba s surovinami in nelikvidnost, saj jim kupci dolgujejo 13 milijonov din.
Peter Krapež je govoril o integracijskih procesih, predvsem o tem, kaj je in(egracija in kakšen namen ima. Med drugim je poudaril, da se nahajajo v fazi, ko politična izhodišča o nujnosti povezovanja gospodarstva potrjujemo in o njih govorimo, ko pa nastopi faza, ko je treba stališča uveljaviti v konkretni
praksi, pa se spet vračamo k osnovnim političnim izhodiščem in ugotavljamo, če so le-ta pravilna, namesto, da bi analizirali stanje in na osnovi jasno izoblikovanih programov in stališč šli v akcijo. Zavzel se je za to, da se pripravijo vselej, kadar so v teku integracije, skrbne analize, da se izognemo »govorjenju na pamet«. Tako bodo tudi odpadle dileme, ali bodo združitve uspele, ali ne.
Janez Grašič je bil mnenja, da bodo velenjski komunisti e-notni v podpori integracijskim procesom. »Sem rudar in mi je dobro znana perspektiva rudnika Velenje v pogledu proizvodnje in finalizacij_e premoga na licu mesta — v termoelektrarni. Rudarjem je razumljivo, da bi moral biti interes obeh kolektivov, rudnika lignita in termoelektrarne Šoštanj, da se združimo, saj bomo le v združenem podjetju lahko nudili ceneno energijo.« Ob koncu razprave je Janez Grašič povedal, da si posebej želi, da se pospeši akcija za združitev rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj.
Franc Dremel je bil mnenja, da je bilo na konferenci malo povedanega o integracijskih procesih in dogajanjih. Prav tako po njegovem mnenju velikokrat ne bi govorili »na pamet«, če bi prišli na dan s programi in povedali, kaj kdo hoče. Treba je združiti sile, v ta prizadevanja vključiti samoupravljanje ter na podlagi dela in izkušenj izoblikovati ustrezne predloge. Za izdelavo predlogov in programov morajo biti zadolžene strokovne službe, ki morajo tudi odgovarjati za razvoj.
Med drugim je Franc Dremel poudaril, da je vprašanje, kdaj se govori »na pamet«. Če delovna organizacija doseže na- , predek, potem vsekakor ni mogoče trditi, da je to nesmiselno govorjenje.«
Po pripovedovanju Franca Dremla, STIX že dalj časa sodeluje z Gorenjem, v zadnjem letu dni je zaposlil 50 novih ljudi, proučuje trg in razvija proizvodnjo. Izdelki podjetja STIX so v primerjavi s cenami iz leta 1965 cenejši za 15"«, kljub temu pa so se zvišali o-sebni dohodki, dvignila se je tudi akumulativnost.
Ker so jugoslovanski kupci nezadovoljni s sedanjo proizvodnjo kuhinjske opreme, je izjavil Franc Dremel, se je treba organizirati, združiti sredstva in se dogovoriti za proizvodni program, ki bo zares perspektiven.
Ivan Atelšek je spregovoril o prizadevanjih tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da naveže poslovne stike in sodelovanje z delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji in o načrtih za nadaljnje povečevanje proizvodnje in osvajanje novih izdelkov. Med drugim je povedal, da bo postalo Gorenje že prihodnje leto ena izmed najsodobnejših tovrstnih tovarn v Evropi. Ko pa je go-„ voril o integracijskih procesih v občini, je menil, da je treba pospešiti te procese in jih u-veljaviti povsod tam, kjer je to mogoče, kajti več, ko bodo delovni ljudje ustvarili, bolje bodo tudi živeli.
IZ RAZPRAVE PREDSEDNIKA CK ZK SLOVENIJE, FRANCA POPITA V razpravo je posegel tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije, FRANC POPIT. Uvodoma je naglasil, da je pozitivno, da so komunisti v velenjski občini na čelu razmišljanj o tem, kako razviti proizvodne sile v občini. Vidi se, da imajo komunisti veliko razumevanje tudi za razreševanje konkretnih gospodarskih problemov. Razprava je pokazala, da so komunisti enotni o potrebi po nadaljnjem razvijanju proizvodnih kapacitet.
Po besedah Franca Popita smo v situaciji, ko moramo hitreje razvijati gospodarstvo. Moderna proizvodnja zahteva večje kapacitete, take, ki so sposobne zagotoviti serijsko oz. veli-koserijsko proizvodnjo, ob stalni kvaliteti in konkurenčnih cenah. To pa bo mogoče doseči le z združitvijo sil, ki jih imamo, ir; sicer na osnovi jasno iz-obliko, cV 'h razvojnih konceptov in dobro preučenega tržišča. Pot aktivnosti in zavzemanja komunistov, da se združijo
sile, je pot, po kateri bomo morali povsod, ne samo v Velenju, pač pa tudi v Sloveniji in Jugoslaviji.
Po besedah predsednika CK ZK Slovenije, Franca Popita, je mnogokrat mogoče ugotavljati, da so komunisti za načelna stališča o integracijah. Ko pa se začnejo razprave o konkretnih vprašanjih, pa se začnejo tudi težave, tako zaradi položajev koft lokalističnih teženj (bančnih in občinskih), kar vse močno zavira integracijske procese. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da se lokalizem vendarle razbija, kar kaže tudi primer Velenja, ki se povezuje preko občinskih meja. Nujno je treba ta prizadevanja razvijati še naprej in se zavzeti za tesnejše regionalno sodelovanje. Treba je zagotoviti koncentracijo sil znanja in dela na širšem območju.
Franc Popit je spregovoril tudi o pojmovanju integracij. Če se delovnim kolektivom in samoupravnim organom prikaže razvojni načrt in če bo vsak zaposleni videl svoje mesto v združenem podjetju, potem proizvajalce, kot je poudaril Franc Popit, ne bo težko pridobiti za integracijo. Jasno je, da morajo ustrezne programe za to pripraviti strokovnjaki in zanje tudi odgovarjati.
Važno pa je še naslednje: pri nas največkrat pojmujejo integracijo kot iizično združevanje. Premalo pa uveljavljamo tiste oblike, kjer fizična združitev niti ni potrebna, se pravi združena podjetja, v katerih bi jasno opredelili ekonomske odnose, vsako podjetje bi zadržalo svojo avtonomnost in fiziono-mijo, vedelo pa bi se tudi, kaj kdo ustvarja in v čem je interes partnerjev. Mnogokrat se integracijski procesi zaustavljajo ob zahtevah po fizičnem združevanju. Pri tem pozabljamo različnost delovnih mest organizacij, različnost uspešnosti poslovanja, različno akumulacijo, različno tehnologijo. V takih pogojih je pomembno doseči združitev sredstev za nadaljnji razvoj, in sicer na način, da ostanejo sredstva last kolektiva, ki jih je ustvaril. Torej, če bi bili ekonomski odnosi pri združevanju kar najbolj precizirani, bi bili integracijski procesi hitrejši.
Po besedah Franca Popita se morajo komunisti odločno upreti lokalističnim težnjam, ki nasprotujejo sodelovanju in povezovanju gospodarstva. Biti morajo nosilci idej za tako združevanje, kjer ne bo ekspo-priacije presežnega dela posameznih delovnih kolektivov.
Pri nas ponavadi začenjamo z integracijskimi procesi takrat,
ko se znajdejo delovne organizacije v težavah, ko ugotavljamo visoko in nizko akumulativnost. Tudi pri združevanju delovnih organizacij imamo o-pravka z različno produktivnostjo in želimo, da bi akumulativne jša delovna organizacija pomagala manj akumulativni. Ko pa se ta opomore, ko začne ustvarjati solidno akumulacijo, se že pojavljajo težnje po odcepitvi. Zato se kaže nujnost, da bi vse odnose urejali s posebnimi pogodbami in jih moralno in pravno uzakonili. Kolektivi se teh možnosti še vse premalo poslužujejo. Pogodb oz. dogovorov sploh ne sklepajo, če pa jih, so določila in obveznosti preveč splošne.
Predsednik CK ZK Slovenije, Fianc Popit, je na koncu razprave tudi poudaril, da je dolžnost vseh komunistov, da si prizadevajo ustvariti kar najbolj stabilno gospodarstvo in da istočasno računajo z vsemi posledicami, ki bi jih terjala uveljavitev teh prizadevanj.
SPREJET KRATKOROČNI PROGRAM DELA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE
V nadaljevanju šeste seje občinske konference ZKS Velenje so na predlog kadrovske komisije izvolili za člana konference Zveze komunistov Slovenije z dveletno mandatno dobo Eda Centriha, diplomiranega pravnika, sodnika okrožnega sodišča Celje, in Staneta Planinca, kvalificiranega rudarja — vodja čela iz rudnika lignita Velenje.
Na lastno željo so razrešili Martina Tovornika kot člana komiteja občinske konference ZKS Velenje (zaradi bolezni), Franca Pristovška pa dolžnosti predsednika komisije za idejna in politična vprašanja (zaradi preobremenjenosti). Istočasno so sklenili, da bo komite štel do jeseni le 14 članov (namesto Martina Tovornika niso izvolili novega člana), za predsednika komisije za idejna in politična vprašanja pa so do konca mandatne dobe konference izvolili Vlada Zakoška.
Kontrolno komisijo pa so preimenovali v častno razsodišče občinske konference ZK Velenje.
Na zadnji seji so sprejeli tudi kratkoročni program dela občinske konference ZKS Velenje. Le-ta med drugim določa, da bo predvidoma do konca septembra oz. v začetku oktobra volilna seja občinske konference ZK, na kateri bodo obravnavali tudi oceno reorganiziranosti in učinkovitosti ZK v občini Velenje, ki jo bo pripravila komisija za organizacijo in razvoj ZK.
PREDSTAVNIKI DELOVNIH ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO S TOVARNO GORENJE, NA OBISKU V VELENJU
Potrebno je še tesnejše sodelovanje
KOOPERANTI SEZNANJENI S PREDVIDEVANJI ZA NADALJNJI RAZVOJ »GORENJA«, NAŠEGA NAJVEČJEGA PRO-IZVAJALCA STROJEV ZA GOSPODINJSTVA
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so že sestavili načrt proizvodnje za leto 1970 ter program gibanja proizvodnje do leta 1973. Računajo, da bodo že leta 1973 izdelali najmanj 1,400.000 strojev za gospodinjstva in dosegli bruto produkt 1,250 milijonov din.
Ob tem velja poudariti, da sodeluje tovarna Gorenje v proizvodnem procesu z obdelavo in predelavo pločevine, opravlja montažo in skrbi za prodajo izdelkov ter za organizacijo servisne službe. Sestavne dele pa dobavljajo številni kooperanti iz skoraj vseh jugoslovanskih republik.
Zato so nedavno tega povabili v Velenje predstavnike vseh delovnih organizacij — kooperantov Gorenja, z namenom, da jih seznanijo s predvidevanji za nadaljnji razvoj našega največjega proizvajalca strojev za gospoidnjstva. Gostje so si najprej ogledali tovarno štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov v Gorenju ter obrate Chrom-metala, nato pa so se V sejni dvorani velenjske občinske skupščine pogovarjali o nalogah, ki čakajo kooperante v zvezi z uresničevanjem razvojnega programa tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Občutno povečanje proizvodnje v Gorenju terja od kooperantov, da proizvodnjo še bolj prilagodijo zahtevam Gorenja, zlasti kar zadeva tehnologijo, kvaliteto, dobavne roke in razvojne iniciative. V Velenju si zlasti prizadevajo, da bi tudi kooperanti — podobno kot zdaj sami — uvajali sodobno tehnologijo, nove stroje in novo organizacijo dela, kar vse naj omogoča velikoserijsko proizvodnjo, ki je še posebej pomembna zdaj, ko se vse več izdelkov Gorenja pojavlja tudi na tujih tržiščih.
Velenjska tovarna gospodinjske opreme, v kateri izdelajo zdaj že skoraj polovico vseh v Jugoslaviji proizvedenih strojev za gospodinjstva, si prizadeva še povečati proizvodnjo. Posebno pozornost namenjajo
preučevanju tržišča in prilagajanju proizvodnje željam kupcev. Da bi izdelke še bolj približali kupcem, bodo prihodnje leto zgradili po Jugoslaviji velikih skladišč za njihove izdelke. Sicer pa si prizadevajo, da bi postalo Gorenje skupaj s kooperanti pomemben gospodarski potencial v jugoslovanskem merilu. Ceveda bo to mogoče doseči s še večjo uveljavitvijo sodelovanja med Gorenjem in kooperanti, za kar je možnosti in oblik veliko.
Predstavniki delovnih organi-zacij-kooperantov Gorenja so se pohvalno izrazili o pobudi, da so jih kar najbolj podrobno seznanili s programom razvoja, saj jim bo to omogočilo, da bodo tudi sami laže programirali razvoj in proizvodnjo še bolj prilagodili zahtevam Gorenja. Predstavniki delovnih organizacij so v razpravi, med drugim, tudi poudarili, da so šele sedaj, ko so si ogledali tovarno in spoznali tehnologijo ter organizacijo dela v Gorenju, spoznali, kakšne težave lahko nastopijo, 'če kooperanti ne dobavljajo delov v dogovorjenih rokih oziroma če kvaliteta ni ustrezna.
Na sestanku v Velenju so predstavniki delovnih organizacij, ki proizvodno sodelujejo z Gorenjem soglašali s programom razvoja tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in zatrdili, da si bodo prizadevali, da bi bila predvidevanja tudi uresničena. Gorenje pa bo nosvetilo še večjo pozornost prodaji izdelkov in servisni službi, utrdilo bo dolgoročno proizvodno sodelovanje in pomagalo delovnim organizaci-l jam, pri čemer prihajajo v po-| štev tudi skupna vlaganja.
S srednjeročnim programom razvoja tovarne gospodinjske opreme Gorenje pa bodo seznanili samoupravne organe in člane kolektivov delovnih organi-zacij-kooperantov. To med drugim predvidevajo tudi sklepi, ki so jih sprejeli na posvetovanju predstavniki Gorenja in delovnih organizacij, ki s to tovarno sodelujejo.
Seja skupščine KSSZ delavcev
Obetajoči načrti Gorenja
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so že izoblikovali program razvoja delovne organizacije do leta 1973.
Prihodnje leto bodo, kot računajo, izdelali že milijon izdelkov v vrednosti okrog 910 milijonov dinarjev; dnevno bodo proizvedli okrog 4.000 štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov, plinskih peči ter drugih strojev.
Leta 1973 pa naj bi dosegli bruto produkt okrog milijarde 250 milijonov din, in
sicer s proizvodnjo 1,400.000 izdelkov. Dnevno bi leta 1973 izdelali v Gorenju okrog 5.600 raznih strojev in pripomočkov za gospodinjstva in široko potrošnjo. Pri tem računajo na uvedbo nove proizvodnje strojev za pomivanje posode, zmrzo-valnih skrinj, sušilnih strojev itd.
Načrti za nadaljnji razvoj tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje so resnično obetajoči. Zaželi-mo kolektivu Gorenja pri tem kar največ uspeha!
Prejšnji teden je zasedala skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Seje se je udeležil tudi predsednik skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja, Jože Globočnik.
Razpravljali so o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sklenili, da je treba tisti del gradiva, ki zadeva invalidsko zavarovanje, podrobneje preučiti in ga dati ponovno v javno razpravo, v širšo o-bravnavo pa naj bi dali tudi osnutke zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Na seji skupščine KSSZ delavcev Ravne na Koroškem so
obravnavali še finančno poslovanje v prvih petih mesecih, pri čemer so ugotovili, da se giblje potrošnja v skladu planskimi predvidevanji. Ker se pojavljajo novi nepredvideni izdatki v zvezi s kratkoročnimi invalidskimi dajatvami, pa so sklenili priporočiti skupščini Republiške skupnosti socialnega zavarovanja, da dopolni sklep o višini nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delovnim invalidom s pravico do zaposlitve zaradi posledic bolezni ali zaradi posledic poškodb pri delu, in sicer tako, da nadomestilo o-sebnega dohodka ne bi smelo biti višje od osebnega dohodka na delovnem mestu, na katerem je delal zavarovanec pred nastankom invalidnosti.
Obvestilo borcem NOV

Ob 3. juliju — dnevu rudarjev
čestitata članom kolektivov rudnika in rudarskega šolskega centra
centralni delavski svet RLV in delavski svet RSC
Nadaljnjih delovnih uspehov želimo tudi vsem občanom ob Dnevu borca.

Komisija za upravljanje s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo udeležencev narodnoosvobodilne borbe obvešča borce, da razpolaga z določenimi sredstvi za dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Sredstva so na razpolago v obliki kredita z najdaljšo odplačilno dobo 30 let, odvisno od premoženjskih razmer upravičenca, najmanjšo obrestno mero 1 % in bančnimi stroški (provizijo) v višini 1 % od kredita, ki bo odobren.
Do kredita so upravičeni:
—	tisti, ki imajo čas udeležbe v NOV priznan v dvojnem trajanju;
—	vdove v NOB padlih ali po vojni umrlih borcev NOV;
—	otroci udeležencev narodnoosvobodilne borbe, ki so za pridobitno delo nesposobni.
Interesenti za dodelitev krediti naj svoje vloge vložijo pri svoji krajevni organizaciji ZB NOV, najpozneje do 20. julija 1969.
Vloga mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime in priimek ter naslov;
2.	udeležba v NOV, ki je pri-
znana v dvojnem trajanju;
3.	podatki o objektu, ki se namerava dograditi ali adaptirati s predvideno predračunsko vrednostjo;
4.	višina lastnih sredstev, ki se že ali se še nameravajo uporabiti za dograditev ali adaptacijo;
5.	znesek zaprošenega kredita s ponudeno odplačilno dobo in obrestno mero;
6.	podatki o družinski skupnosti in o premoženjskih razmerah;
7.	ali namerava kredit koristiti v letošnjem ali prihodnjem letu.
Komisija bo višino kredita odobrila na podlagi mnenja krajevne organizacije ZB NOV ali na podlagi ogleda na kraju samem, do septembra t. 1.
Tistim, ki bo posojilo odobreno, bodo morali skleniti posojilno pogodbo s podružnico Kreditne banke Celje v Velenju, kateri bodo morali predložiti tudi vso dokumentacijo, ki jo bo banka zahtevala.
Komisija za upravljanja s sredstvi za reševanji borcev NOV stanovanjskih problem«!
PRVI MATURANTI IZ VELENJSKE GIMNAZIJE
Na priložnostni svečanosti je podpredsednik občinske skupščine Velenje Drago Tratnik izročil spričevala prvim maturantom h velenjske gimnazije 0 Pri podelitvi spričeval so bili navzoči tudi profesorji in zunanji član sveta šole Stane Žula.
Razprava o dopolnitvah in spremembah splošnih
delovnih organizacij
aktov
Široko zastaviti akcijo
Ob dopolnitvah in spremembah splošnih aktov je treba zastaviti akcijo kar najbolj široko, to je, hkrati z vskladttvijo določb z ustavnim amandmajem izboljšati še nekatere institucije, ki so slabo urejene, predvsem iniormativnost in odgovornost.
I Letos so prvič v velenjski gimnaziji podelili spričevala o Zaključnem izpitu sedemintridesetim učencem. Dogodek zasluži posebno pozornost, saj pomeni uspešen zaključek začete poti v Velenju novega srednješolskega zavoda. ' Ravnatelj gimnazije Bojan Glavač je na podelitvi spričeval spregovoril o pomembnosti dogodka, ko prvi maturantj zapuščajo pred štirimi leti ustanovljeno gimnazijo v Velenju, in med drugim dejal: »Po štirih letih skupnega dela se poslavljamo od prve generacije učencev naše šole. Ob neposrednih medsebojnih stikih smo profesorji in učenci doživljali najrazličnejše trenutke, med katerimi je prav gotovo prevladovala osveščenost, da je naša skupna naloga pripravljati se za plodno ustvarjalno življenje sredi novih družbenih odnosov.« Zatem je ravnatelj Bojan Glavač maturantom povedal naslednje: »Globoko sem prepričan, da nam je uspelo doseči željeni smoter. Vendar je drugi del poti do cilja, ki ste si ga izbrali vsak zase, še pred vami. Ta del boste morali prehoditi sami, brez nas. Oboroženi z znanstveno resnico, s človečnostjo in
Maturanti iz velenjske gimnazije
izostrenim občutkom za sožitje med ljudmi ter še posebej prežeti s potrebo po ustvarjalnem delu. Mi, vaši učitelji in vzgojitelji, vam želimo vso srečo. Če ne prej, ko boste na koncu poti, ko boste morda postali pomembne arterije ali celo možganski del našega družbenega telesa, se spomnite, da ste bili nekoč učenci velenjske gimnazije, majhnega zavoda, sredi prelepe Šaleške doline.«
Prvim maturantom iz velenjske gimnazije je čestital tudi podpredsednik Drago Tratnik
in jim pri nadaljnjem študiju zaželel čimveč uspehov1. Poudatil je, da je želja 'celotne občinske skupnosti naj bi se po končanem študija kot strokovnjaki vračali v cislovne organizacije velenjske občine.
Od profesorjev in šolskih klopi se je v imenu prvih maturantov poslovila učenka Ida Srebotnik in povedala, da so štiri leta učenja v novi velenjski gimnaziji kaj hitro minila. Zdaj pa jo prva generacija zapušča s solidnim znanjem in prijetnimi občutki.
PRVI MATURANTI
Janka Bernot — Velenje; Milan Breznik — Šmartno pri Slovenj Gradcu; Cveta Britov-šek — Slovenj Gradec; Alenka Cas — Velenje: Mira Gantar — Šmartno j5ri Slovenj Gradcu: Mojca Grabeč — Slovenj Gradec: Marko Konipan — Šoštanj: Janez Krušič — Misli-nja; Tatjana Lap — Velenje; Maja Natek — Šoštanj; Marija Ocepek — Velenje; Božena Pi-lih — Velenje; Ida Srebotnik — Slovenj Gradec; Slavica Tasic — Slovenj Gradec; Marija Urše j — Dovže; Marta Vrabič — Skorno: Emil Aberšek — Dovže; Boris Bezlaj — Mislinja; Ljudmila Berložnik — Velenje;
Ivica Cas — Turiška vas; Marija Gams — Šmartno pri Slovenj Gradcu; Alenka Kotnik — Velenje; Marjana Koželjnik — Topolšica: Brigita Leskovšek — Šoštanj; Marjan Lešnik — Velenje: Jože Meh — Velenje; Marija Novinšek — Srednji Do-lič; Marija Pečolar — Šmartno pri Slovenj Gradcu; Marija Podstenšek — Slovenj Gradec: Zdenko Rahten — Velenje; Irena Smajs — Velenje; Božena Šramel — šoštanj; Marjan Te-kavc — Šoštanj; Zdenka Vav-potič — Velenje; Jaroslav Vr-tačnik — Velenje; Darinka Zdovc — Velenje in Darinka Zohar — Velenje.
Nedavno tega se je sešel ple-num občinskega sindikalnega sveta Velenje na V. razširjeno sejo, na katero so povabili tudi vse predsednike osnovnih sindikalnih organizacij, direktorje, predsednike samoupravnih organov ter sekretarje organizacij ZK iz delovnih organizacij Razpravljali so o dopolnitvah in spremembah splošnih aktov delovnih organizacij, ki jih narekujejo spremembe republiške in zvezne ustave.
BISTVENO RAZŠIRJENE SAMOUPRAVNE OZIROMA STATUTARNE PRISTOJNOSTI DELOVNIH ORGANIZACIJ
Ze nekaj časa smo ugotavljali, da določbe zvezne ustkve, ki so določale organe upravljanja in način volitev, na doseženi stopnji razvoja samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, zavirajo- nadaljnji razvoj samoupravljanja v združe-dem delu. Pokazala se je nujnost, da bi ustavna določila omejili le na temeljna načela, ki bi omogočala, da delovne organizacije v svojih statutih in drugih splošnih aktih same določajo organe upravljanja.
Januarja letos je bil zato sprejet popravek zvezne ustave (znan kot XV. amandma ustave SFRJ), s katerim so nadomeščene določbe 1. odstavka 90. člena, 4. do 8. odstavka 92. člena in 93. člena Ustave SFRJ.
Določbe XV. amandmaja prav tako kot določbe XIII. amand-mana k ustavi SRS, so naslednje:
»Uresničujoč v delovni organizaciji, kot celoti in v organizacijah združenega dela v njihovem sestavu, samoupravljanje, določajo delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja določe-čene izvršilne funkcije po njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. •
Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije združenega dela v njenem , sestavu, njihovo delovno po-
Nalog, seveda pa tudi problemov, precej
Iz informacije o problematiki v gospodarstvu in družbenih službah, ki je bila posredovana novoizvoljenim odbornikom občinske skupščine Velenje
Razvoj velenjske občine je v zadnjem razdobju temelji! predvsem na intenzivnem izkoriščanju velenjskega lignitnega bazena. Premog in njegova predelava v plemenitejše vrste energije sta bila osnova za perspektivni gospodarski in družbeni razvoj občine.
Na osnovi dobro raziskanih rezerv lignita, ki predstavljajo z okrog 450 milijoni ton komercialnega premoga največjo energetsko bazo Slovenije, in ob upoštevanju predvidenih perspektivnih potreb po tem gorivu je rudnik lignita Velenje razvijal zmogljivosti tako, da bi leta 1975 proizvajali že 6 milijonov ton lignita. Povečana proizvodnja lignita je temeljila na razširitvi oz. povečanju zmogljivosti termoelektrarne Šoštanj in postavitvi energo-kemičnega kombinata.
1961. leta je bilo ustanovljeno poslovno združenje za izgradnjo EKK, ki je tudi že pričelo z izgradnjo samega objekta. Pomanjkanje denarja in uveljavljanje načel gospodar-sko-družbene reforme ter razna druga načela, ki so terjala zmanjšanje investicijske potrošnje, so pogojili likvidacijo EKK Velenje. Lani je občinska skupščina, skupaj s soustanovitelji, sklenila z Republiškim izvršnim svetom poseben sporazum o ureditvi premoženjskih in drugih razmerij v zvezi z likvidacijo EKK. Po tem spo-
razumu nosi vse stroške likvidacije SR Slovenija (okrog 110 milijonov din), razen tistih stroškov (okrog 11 milijonov din), ki so jih imeli ustanovitelji poslovnega združenja.
Likvidacija EKK in zavlačevanje z izgradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III je povzročilo, da se je velenjska občina znašla brez programa nadaljnjega razvoja gospodarstva, saj so vsi računali, da bosta glavni gibali za nadaljnji razvoj EKK in nova termoelektrarna Šoštanj III, kar naj bi bil tudi temelj za razvoj na drugih področjih gospodarskega in družbenega življenja, predvsem na stanovanjsko-komunalnem in urbanističnem področju. Težave so še bolj zaostrila načela gospodarsko-družbene reforme, ki jih je bilo čutiti v vseh delovnih organizacijah, pa tudi na področju družbenih služb.
Prilagajanje proizvodnje novim razmeram je potekalo počasi in z velikimi težavami. Dejavniki, ki so v dobi ekstenzivnega gospodarjenja omejevali razvoj, so bili zlasti zmog-
ljivosti, reprodukcijski material in deloma še tržišče, ter ne nazadnje tudi kapital. Prav tržišče in kapital sta vplivala, da se je prva leta po uveljavitvi gospodarsko-družbene reforme razvijala proizvodnja na nižji ravni, kot bi jo sicer dovoljevale zmogljivosti oz. kot je bilo določeno s programom razvoja.
Odnosi na tržišču pa so se v zadnjem času bistveno spremenili. Proizvodnja ni več odvisna samo od kapacitet, pač pa od povpraševanja, konkurenca je čedalje večja, prihaja do ločevanja gospodarstva. Spremenjeni odnosi v gospodarstvu dajejo vse večjo vlogo živemu delu, zlasti pa činite-ljem proizvodnje.
Gospodarsko-družbena refor. ma je postavila pred vse delovne organizacije zahtevo po iskanju novih konceptov za nadaljnji razvoj. Nekatere delovne organizacije, kot je mogoče ugotavljati, še vedno niso izoblikovale ustreznega programa razvoja, kateremu bi prilagodile organizacijo proizvodnje in sploh poslovanje.
Položaj industrijskih delovnih organizacij
K
Med gospodarskimi organizacijami se je najbolj uveljavila tovarna gospodinjske opreme Gorenje, ki
se je v najtežjfem obdobju razvila v enega največjih proizvajalcev strojev za gospodinjstva, ki z ve-likoserijsko proizvodnjo uspešno nastopa doma in na tujih tržiščih. Doseženi uspehi in stopnja inten-zifikacije proizvodnje dajejo Gorenju vse možnosti za še .večji' in hitrejši vzpon poslovne aktivnosti. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je s poslovnimi uspehi pravzaprav povzročila prelomnico v nekajletni stagnaciji gospodarstva velenjske občine, hkrati pa odprla možnosti za hitrejše razvijanje tudi nekaterih drugih delovnih organizacij.
Prva leta izvajanja gospodarsko-družbene reforme se je znašel v velikih težavah rudnik lignita Velenje. To se je odražalo tudi na drugo gospodarstvo in na življenje v velenjski občini nasploh. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (večja u-veljavitev drugih energetskih virov, predvsem nafte) so morali konzervirati del zmogljivosti (le-te znašajo okrog 4 milijone ton) ter zmanjšati število zaposlenih. Sele lani se je položaj premogovnika nekoliko izboljšal, na kar so vplivali tudi nekateri ukrepi Z1S. Nadaljnji uspešnejši razvoj pa je rudniku lignita zagotovljen z izgradnjo termoelektrarne šoštan.i III, gradnja katere je že v polnem teku. ,
Tovarna usnja Šoštanj je bila že
vrsto let v dokajšnjih težavah. Lani je prišlo do kadrovskih sprememb, da se uredijo razmere v delovni organizaciji. Proizvodnja je v tem letu usmerjena v izdelavo akumulativnejših artiklov in prilagojena potrebam večjih kupcev. Delovna disciplina se je že utrdila, izboljšala pa tudi organizacija dela in poslovanja. V prihodnje naj bi v tovarni usnja šoštanj precej povečali obseg proizvodnje in uvedli proizvodnjo nekaterih novih izdelkov.
V težave je leta 1965. zašla tudi industrija plastike Polypex. Položaj se je pozneje precej izboljšal, vendar so težave zaradi potrebne-
(Dalje na G. strani)
dročje in čas, za katerega se volijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev.
Z zakonom je lahko določen poseben postopek in način za imenovanje in razrešitev individualnega izvršilnega organa delovne organizacije, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena.«
Popravek zvezne ustave torej bistveno razširja samoupravne oziroma statutarne pristojnosti delovnih organizacij. Upoštevaje spremembe morajo zdaj delovne organizacije s statuti in splošnimi akti urediti naslednja vprašanja: določiti kolegialne in individualne izvršilne organe, določiti organe upravljanja v organizacijah združenega dela v delovni organizacij, podrobno opredeliti funkcije delavskega sveta oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugega ustreznega organa opravljanja, opredeliti kolegialnim in individualnim izvršilnim organom na ravni delovne organizacije, kot tudi na ravni organizacije združenega dela, njihove izvršilne funkcije, določiti čas, za katerega se člani organov volijo in končno tudi določiti postopek za volitve in odpoklic članov delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov.	j
KAKO ZASTAVITI AKCIJO, DA BI BILA KONČANA DO KONCA LETA?
Spremembe, ki jih prinaša XV. amandma ustave SFRJ je treba uveljaviti najpozneje do 31. decembra 1969. Občinski sindikalni svet Velenje se je zato odločil za sklic razširjene plenarne seje, na kateri bi se dogovorili za vsklajenost akcije pri dopolnjevanju oziroma spreminjanju splošnih aktov delovnih organizacij.
Na razširjeni plenarni seji občinskega sindikalnega sveta Velenje je bilo zlasti še podarjeno, da morajo biti sindikalne organizacije pobudnik za akcijo, da bodo spremembe ustave SFRJ, ki jih prinaša XV. amandma, tudi dejansko uveljavljene. Seveda se vsi zavedajo, da bo dela precej in tudi zahtevno bo.
Čimprej bo treba preučiti mnenja o tem, kakšne konkretne rešitve kaže priporočiti oz. svetovati posameznim delovnim organizacijam, se pravi, da bodo potrebni razgovori in tudi odgovori o sprejemljivih in nesprejemljivih oblikah in praksi. Dosedanje izkušnje pri oblikovanju interne zakonodaje delovnih organizacij dajejo vrsto dobrih rešitev za posamezne institucije; te izkušnje je treba zbrati in jih posredovati tudi drugim, seveda kot'napotilo, da bi tako lahko kar najbolj zaživela tvornost samih delovnih organizacij.
Na razširjeni seji plenuma občinskega sindikalnega sveta Velenej je bilo zlasti še poudarjeno, da bo treba v naslednjih mesecih, ko bodo v delovnih organizacijah dopolnjevali oz. spreminjali splošne akte, zastaviti akcijo kar najbolj široko, se pravi, da" bi hkrati s tem, ko bodo vsklajevali statute z določbami XV. amandmaja, izboljšali še nekatere institucije, za katere ugotavljajo, da so slabo urejene (npr. informiranje, odgovornost) in izoblikovali za ta trenutek najboljše rešitve.
Seveda je bilo o tem slišati tudi že prve konkretne predloge, pripombe in vprašanja, ki zadevajo uveljavitev XV. amandmaja. Tako naj bi manjšim delovnim organizacijam, ki same nimajo dovolj ustreznega strokovnega kadra, posredovali možne variantne predloge za spremembo oz. dopolnitev samoupravnih aktov (da ne bi spet prišlo do kupovanja oziroma prepisovanja teh aktov), v delovnih organizacijah pa bi se potem sami odločali o konkretnih rešitvah za posamezna vprašanja.
Udeleženci zadnje razširjene plenarne seje občinskega sindikalnega sveta Velenje šo se, med drugim, še posebej zavzeli za kar najbolj racionalno organizacijo samoupravljanja in za skladnost odnosov med tehnološko organizacijo ter oblikami upravljanja. Zdajšnja praksa, na primer, kaže na vrsto nera-cionalnosti; delavski sveti tako razpravljajo in odločajo o 62 raznih tematskih področjih, zaradi česar so tudi seje dokaj pogoste. Zavoljo tega je zra-nujna tudi samoupravna delitev ven tehnološke delitve več kot dela. V prihodnje bi tako odločali o posameznih vprašanjih kolektivni in individualni izvršilni organi, seveda v skladu s politiko delavskega sveta, ki bi odločal o najvažnejših vprašanjih gospodarjenja oz. poslovanja.
Precej razprav je bilo tudi o tem, koliko časa naj traja mandatna doba, saj v večini delovnih organizacij ugotavljajo, da je zdaj mandatna doba prekratka, in o tem, kako poenotiti volilni postopek. V Velenju menijo, da bi morali v občini skleniti dogovor o zgornji meji za mandatno dobo, ta naj bi bila za kolektivne izvršilne organe 4 leta, seveda .pa naj bi bila uveljavljena različna mandatna doba za individualne in za kolektivne izvršilne organe, iztekla pa naj bi se za vse enako — po sprejemu zaključnih računov delovnih organizacij.
Govora je bilo tudi o tem, kdo se naj ukvarja z organiziranjem samoupravljanja (ali je to naloga sindikalnih organizacij, ali vodstev družbeno političnih organizacij), o čemer pa nismo slišali določnejšega mnenja oziroma predloga, ter o odgovornosti. Po mnenju nekaterih bi morali kar najbolj dosledno uveljaviti individualno odgovornost, kolektivna odgovornost pa bi bila zbir posamičnih odgovornosti. Posamezniki so razglabljali tudi o discipliniranem izvajanju sklepov in nalog, za kar je nedvomno osnovni pogoj demokratično prehodno dogovarjanje. Če je kolektiv dobro informiran, potem je mogoče zagotoviti tudi disciplinirano izvajanje dogovorov.
Razgibana in polemična je bila razprava o nekaterih rešitvah s področja šolstva. Prevladuje mnenje, da ni logično, da imenujejo direktorje šolskih zavodov občinske skupščine. Vse direktorje naj bi imenovale de-delovne skupnosti same, občinske skupščine pa bi si morale zagotoviti povsod pomemben vpliv na odločitev o tem, kdo bo direktor. Spričo sedanjih določb pa se pojavlja vprašanje, kdo naj določa mandatno dobo za direktorje šolskih zavodov, ali statuti delovnih organizacij, ali občinske skupščine, ki direktorje tudi imenujejo. Več, in to dokaj različnih, je tudi mnenj o tem, kako vključiti predstavnike javnosti v delo izobraževalnih zavodov.
Plenum občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zad-naj bi pri občinski skupščini ustanovili posebno strokovno službo za spremljanje in proučevanje interne zakonodaje delovnih organizacij, ki pa se naj ne bi ukvarjala samo s pregledovanjem interne zakonodaje, pač pa naj bi razmišljala tudi o najboljših rešitvah za posamezne institucije in predloge posredovala delovnim organizacijam. Sicer pa bodo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje ustanovili več komisij, ki bodo pripravile variantne predloge splošnih aktov in jih posredovale manjšim delovnim organizacijam.
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
Nalog, seveda pa tudi problemov, precej
(Nadaljevanje s 5. strani)
ga uvoza surovin in visokih proizvodnih stroškov še vedno prisotne. Kolektiv se je zato odločil, da bo preusmeril proizvodnjo za potrebe Gorenja in prešel s tem tudi na predelavo domačih surovin. Preusmeritev omogoča razširitev obsega proizvodnje in zaposlitev nove delovne sile. Pri preučevanju možnosti za nadaljnji razvoj pa so spoznali, da bo mogoče doseči Je boljše rezultate, če se združijo z velenjskim Chrommetalom.
Poslovanje lesno industrijskega kombinata šoštanj je potekalo bolj enakomerno in brez večjih pretresov. Ker so se nekateri obrati znašli leta 1965 v težavah so zgradili nov obrat za izdelavo embalaže za Gorenje, v zadnjem času pa so v teku priprave za združitev z velenjskim STIX, predvsem z namenom, da kot kooperanti Gorenja še bolj zadovoljijo tržišče.
Industrija je že doslej predstavljala najmočnejšo gospodarsko panogo v občini. V prihodnje pa se bo njen pomen, kot vse kaže, še povečal. In prav je tako!
Kmetijsko proizvodnjo še bolj usmeriti v živinorejo
Zaradi hitrega razvoja industrije in drugih dejavnosti se iz leta v leto zmanjšuje delež kmetijskega prebivalstva, v občini ga je zdaj le še nekaj nad 10 %, čeprav ga je bilo še 1861. leta 17,4 %. Ker mladi zapuščajo kmetije in iščejo zaposlitev v industriji, se povečuje število kmetij, kjer ostajajo samo starejši občani. Zemlja je zaradi tega vse slabše obdelana.
Težava je tudi v tem, ker je več kot polovica, vseh le okrog 1.250, kmečkih gospodarstev v hribovitih predelih. Majhna površina obdelovalne zemlje, razdrobljenost parcel in drugo onemogoča uvajanje sodobne mehanizacije, mogoč ni napredek niti obstoj brez dodatnih virov zaslužna, vse to pogojuje nizko produktivnost — to je nizke hektarske donose.
Naravni pogoji terjajo, da se kmetijska proizvodnja v prihodnje v večji meri preusmeri v živinorejo. posebno pozornost pa bo treba ob tem nameniti sadovnjakom, od katerih jih je večina zastarela.
Z namenom, da bi ustvarili osnovo za sodobno , politiko v kmetijstvu bo treba izoblikovati program razvoja kmetijstva za razdobje do leta 1975, ki bo moral predvsem upoštevati preusmeritev na živinorejo, spričo naravnih in tržnih pogojev pa zagotoviti tudi razvoj sadjarstva in pridelovanja vrtnin. Seveda pa bo treba okoliškim območjem zagotoviti možnosti, da si tudi sami bolje uredijo življenje, in sicer s povezovanjem kmetijstva z drugimi dejavnostmi, predvsem še z gozdarstvom, turizmom in domačo obrtjo.
Občinska skupščina pa bo morala voditi takšno davčno politiko, ki bo stimulirala preusmerjanje kmetij v intenzifikacijo proizvodnje, obnovo sadovnjakov, nakup
"kmetijskih strojev, preureditev gospodarskih poslopij itd. Zagotoviti pa bi bilo tudi možnosti za najemanje posojil.
Lesna zaloga je odločno premajhna
V občini je okrog 9.350 ha gozdov, 21 % v družbeni, 79 % pa v zasebni lastnini. Lesna zaloga, ki znaša 156 ms na hektar, pa je odločno premajhna, saj dosega komaj polovico tiste zaloge, ki bi ustrezala rastiščnim razmeram. Na majhen obseg lesne zaloge je vplivala predvsem pretirana sečnja gozdov pred letom 1945. Razumljivo je, da je zaradi nizke zaloge majhen, sorazmerno, tudi prirastek, in sicer le 4 m". Za zadnje razdobje pa je bilo sploh značilno veliko nesorazmerje med letnim gozdnim posekom in sečnjo, saj je bila sečnja za 18 % večja, kot bi sicer lahko bila.
Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje bo izdelala revizijske gozdno gospodarske načrte ter določila nove letne gozdne poseke. Dosedanji obseg sečnje bo zmanjšan za okrog 8 do 12 %,kar bo imelo za posledico tudi zmanjšanje obsega blagovne proizvodnje, manj hlodovine pa bo na voljo tudi za oskrbo lesne industrije na velenjskem območju. Gozdni obrat Velenje je letno odprodal okrog 17.500 m3 lesa, od tega pa LIK Šoštanj okrog 8.700 ms.
Občinska skupščina bo podpirala prizadevanja, da se poveča vloga zasebnih gozdnih posestnikov v samoupravnih organih gozdnega gospodarstva. Zasebni gozdni posestniki pa naj bi v prihodnje sodelovali tudi pri oblikovanju cen za les.
Trgovina, gostinstvo in turizem, obrt
Čeprav je trgovina v zadnjih letih precej napredovala, pa navzlic temu njene zmogljivosti ne morejo zadovoljevati vedno večjih potreb občanov. Nova vloga trgovine v blagovnem prometu terja spremembe v poslovni usmeritvi in razvoju trgovinskih organizacij. Treba je ustvarjati tečjo akumulacijo, in sicer za nadaljnji razvoj trgovske mreže, zagotoviti kulturnejšo postrežbo in sodobno opremiti trgovino. Boljše rezultate poslovanja nedvomno pogojuje večji primer, nakup pod ugodnejšimi pogoji, boljše izkoriščanje vloženih sredstev.
Napredek v trgovini na velenjskem območju je bil dosežen z združitvijo trgovskih podjetij iz Velenja v trgovsko podjetje »ERA«, ki bo bolj sposobno izvajati program izgradnje novih objektov, zlasti še trgovskega centra, ki ga središče Šaleške doline kot pomembno potrošniško središče čedalje bolj potrebuje. Sicer pa si bo morala trgovina prizadevati, da z boljšo izbiro in kvalitetnejšimi storitvami zmanjša odtok kupne moči, hkrati pa bolje zadovolji potrebe turističnega pfometa.
Čeprav so ugodni pogoji za na-
daljnji razvoj gostinstva in turizma, ti dve gospodarski panogi v zadnjem razdobju nista napredovali tako, kot bi bilo želeti. Pri razvoju turizma bi moralo imeti osrednjo vlogo razvito in gospodarsko učinkovito gostinstvo, vendar je to — če primerjamo delež narodnega dohodka — najšibkejša gospodarska panoga v občini. Število gostišč se je povečalo, vendar pa je Velenje, kar zadeva proftem, število sedežev in ležišč na prebivalca, še vedno pod republiškim poprečjem.
Potrebna bodo zaradi tega pospešena prizadevanja na vseh tisti h področjih, ki neposredni) ali posredno ali posredno vplivajo na razvoj turizma, kot v gostinstvu, trgovini, storitveni obrtni, prometu, komunali. Problemov in nalog gostinstva in turizma pa ne bodo mogla uspešno razreševati le turistična društva oziroma gostinske delovne organizacije, pač pa bo potrebna skupna in vsklajena akcija vseh dejavnikov oziroma vseh tistih, ki so zainteresirani za nadaljnji razvoj turizma in. gostinstva na velenjskem območju.
Ze precej časa zaostaja obrtništvo za potrebami. Čeprav prispeva obrt le majhen delež k ustvarjenemu narodnem udohodku v občini, pa je vendarle pomembna gospodarska dejavnost, tako glede možnosti za odpiranje novih delovnih mest, kot zaradi zadovoljevanja potreb občanov.
Velenjska občinska skupščina je že v pretekli mancjgtni dobi pospeševala razvoj obrtne dejavnosti, in sicer t določenimi olajšava-omogočila zasebnim obrtnikom zazidalni okoliš za gradnjo novih mi, v Velenju je določila poseben obrtnih lokalov. Kreditna banka Celje, podružnica Velenje, pa je najetje posojil.
Neugodno vplivajo na razvoj obrti nekateri zvezni ukrepi, kot pretirano omejevanje števila zaposlenih, ostrejši pogoji v avtopre-vozništvu in podobno.
Razvojni programi so potrebni!
Novi pogoji gospodarjenja terjajo od vseh delovnih organizacij, da vskladijo proizvodnjo z zahtevami tržišča, da jo speciallizirajo ter izboljšajo asortiman in kvaliteto. Vse to Bo zagotovilo tudi večjo rentabilnost in akumulativ-nost.
Seveda pa vseh teh nalog ne bo mogoče uspešno izvajati, če v delovnih organizacijah ne bodo izoblikovali razvojnih programov, dobro preučenih in usklajenih z gospodarsko strukturo. V delovnih organizacijah v velenjski občim bodo morali zatorej čimprej pri1 stopiti k izdelavi razvojnih programov, ki bodo osnova za poslovne odločitve delovnih organizacij, služili pa bodo tudi za izdelavo srednjeročnega programa gospo-darsko-družbenega razvoja občine Velenje V okviru tega programa pa bo treba izdelati še posebne programe razvoja za nekatera področja, posebej še za nadaljnji razvoj kmetijstva, turizma in obrti.
Velika tombola
Velenjska podjetja Chrommetal, Stix in ERA so letos spet pripravilo veliko tombolo. Tako jo lahko upravičeno imenujemo, saj se je 15. junija zbralo ob Velenjskem jezeru okrog 20.000 ljudi.
Velenjski prireditelji so za ljubitelje tombole pripravili več sto lepih dobitkov, med njimi sta bila dva osebna avtomobila
ZAKAJ IMAMO ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU m TER O KOMUNALNI UREDITVI
Zgolj določbe na papirju?
Prepovedano je?
izzivati k neredu, prepiru ali pretepu, žalili, smešiti, nadlegovati ali kako drugače motiti ljudi zadrževati se preko dovoljenega obratovalnega časa v prireditvenih prostorih ali gostinskih lokalih točiti alkoholne pijače vinjenim osebam povzročiti nepotreben ali prekomeren hrup z motornimi vozili med 22. in 5. uro s preglasnim govorjenjem, kričanjem, petjem, glasbo ali kako drugače motiti nočni počitek ljudi
v javnih nasadih, parkih in drugih okrasnik površinah sekati ali lomiti drevje in grmovje trgati cvetje ali hoditi izven dovoljenih poti v javnih nasadih, parkih in okrasnih površinah poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake in košare za odpadke, ki so postavljene na javnih mestih
Zunanji videz mest in naselij priča o vzgojenosti ljudi, ki tamkaj prebivajo in je hkrati odraz njihove kulturnosti. Težak je očitek popotnika, ki se v kraju ustavi in pravi: »Semkaj ne bom več prišel!« Do te odločitve ga je lahko privedlo marsikatero grenko spoznanje ali neprijetnost, ki jo je doživel zavoljo neprimernega obnašanja kogarkoli.
Najsrečnejši je bil 13-letni JOŽE SLAPNIK (na levi) iz Slovenskih Konjic, ki je zadel osebni avtomobil »Škodo«, Fiata 150 je dobil IVAN ZAGRADIŠNIK (v sredi) iz Poljčan, kuhinjsko opremo podjetja Stix pa IVICA ZAGORSEK (na desni) iz Slovenj Gradca
Občinsko prvenstvo
mladih matematikov
1. junija letos so se v osnovni šoli Gustava Siliha zbrali najboljši matematiki iz vseh osnovnih šol velenjske občine in preizkusili svoje znanje iz matematike.
Po dveh urah dela je posebna komisija, ki ji je predsedoval Martin Budna, ocenila oddane naloge, ki so bile razmeroma zahtevne in nevsakdanje.
Splošna ugotovitev komisije je, da imamo v občini precej dijakov, ki dobro obvladajo snov in da je nivo znanja na posameznih šolah zelo različen.
Rezultati:
6.	razred
1.	Anka Vogrinc, osnovna šola Gustava Siliha
2.	Ivan Bizjak, osnovna šola Miha pintar-Toledo
3.	-Iztok Hudomal, osnovna šola Miha Pintar-Toledo
4.	Marko Savinek, osnovna šola Gustava Siliha
5.	Cveta Večkovnik, osnovna šola Miha Pintar-Toledo
7.	razred
1.	Miran Kirn, osnovna šola Gustava Siliha
2.	Ivanka Ramšak, osnovna šola Biba Ročk
3.	Jani Krofi, osnovna šola Gustava Siliha
4.—5.	Bojana Tekavec, osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha
4.-5. Vlado Vrbič, osnovna šola Gustava Siliha
8.	razred
1.	Ana Ilijaš, osnovna šola Miha Pintar- Toledo	,
2.	Jože Jan, osnovna šola Biba Roek
3.	Janko Mijoč, osnovna šola Gustava Siliha
4.	Zora Janežič, osnovna šola Miha Pintar-Toledo
5.	Stojan Oštir, osnovna šola Gustava Siliha
Tekmovanje je brez dvoma doseglo svoj namen, najboljši gredo na republiško tekmovanje, kjer jim želimo čimveč uspeha.
čina brez težav skrbeli za privlačen videz krajev in s svojim ravnanjem ne bi motili dela, razvedrila in počitka drugih. Velika večina dobro mislečih in lepo vzgojenih občanov bi lahko s svojo stalno prisotnostjo in zgledom vplivala mimo napisanih pravnih določil na tiste, ki svojo osebnost še ne morejo prilagoditi temu kar preprosto imenujemo OLIKA. Zato se strinjamo s tistimi, ki predlagajo in zagovarjajo ener-gičnejše ukrepe, namreč, da bi nepoboljšljive kršitelje vztrajneje kaznovali, kot to predvideva odlok o javnem redu in miru ter o komunikalni ureditvi.
Zakaj se v občini tako prizadevamo, da bi Velenje in druge kraje ponovno lepo uredili? Predsednik občinske skupščine Nestl Zgank prayi: »Zdaj ko . zavzeto načrtujemo večji razmah turistične dejavnosti, ki bo v občino prinesla marsikateri dinar, je potrebno, da zunanjost ^naših krajev še bolj uredimo. Ni vse bogastvo le v številu tovarniških dimnikov, če pri tem prezremo pogoje, ki jih nudi za gospodarski razcvet turizem. V okoliških krajih so precejšnje možnosti za razvoj kmečkega turizma. Kmetje bi s Apomočjo turistične dejavnosti Blažje prodali svoje pridelke in
Ljudje, ki prebivamo v velenj-1, ski občini, se radi ponašamo s turističnimi znamenitostmi, kulturno preteklostjo, z lepo in novo metropolo Šaleške doline — skratka z vsem, kar nas obdaja in na kar smo res lahko ponosni. Bili so časi, ko so obi-
teZanJ«S!Toskjaevbiioetae: Tovariš urednik!
krat, ko je bilo Velenje en sam cvetoči šopek cvetja . ..
tako zaživeli boljše življenje.i Ob tehtnih predsednikovih besedah, iz katerih veje vsesplošna skrb za gospodarski napredek naše občine, moramo grajati nekatere odkrite uničevalce zunanjega videza naselij, zlasti pa njihovo miselnost in zagovore. Tako se sklicujejo na prispevek, ki ga plačujejo za mestno zemljišče in namenoma puščajo otroke, da skačejo za žogo po zelenicah. Velikokrat na lastni glavi občutimo odpadek, ki prifrči skozi okno na ulico ali pa smeti, ki padajo na tla pri iztepanju posteljnine in drugega. Enkratna kazen 20 dinarjev, ki je za takšno ravnanje predpisana, res ni velika. Če pa bi jo miličniki in pooblaščeni čuvaji komunalnega podjetja pogosteje in takoj na kraju dogodka izterjevali, pa bi bila prav gotovo učinkovita.
V Velenju so se zdaj odločili za razgovore s prebivalci.
5. člen	~
Oseba, ki odgovarja za vzdrževanje reda in miru v gostilnah in drugih javnih lokalih, je dolžna ukreniti vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje, smešijo ali žalijo oziroma nadlegujejo občane. Nadalje je dolžna skrbeti, da se prireditev zaključi oziroma lokal zapre ob času, ki je določen s predpisi ali s posebnim dovoljenjem.
Odlok o javnem redu in miru določa denarno kazen do 3.000 dinarjev za pravno osebo (delovna ali druga organizacija, društvo ipd ), če ne poskrbi za lotrebne ukrepe za varstvo reja in miru ali, če se prireditev ne konča oziroma lokal ne zapre ob času, ki je določen s predpisom. Poleg prayne osebe pa se za te prekrške kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 3000 dinarjev.
12. člen
V Šoštanju in Velenju je prepovedano rediti domače živali, razen psov, mačk in ptic, če ni prizadeti osebi glavni vir preživljanja kmetijstvo. Za rejo teh živali morajo biti urejeni prostori (denarna kazen do 200 dinarjev).
Skupaj s hišnimi sveti in Socialistično zvezo bodo na sestankih govorili o urejenosti mesta in vseh drugih zadevah, ki motijo, da Velenje ni več tako lepo mesto kot je bilo še pred leti. Po Velenjčanih pa bi se morali zgledovati tudi v Šoštanju,. Šmartnem ob Paki, Pesjii, Topolšici in vseh drugih krajih ter povsod po svojih močeh prispevali, da bo prelepa Šaleška dolina resnično dolina cvetja, miru in lepote. Z urejenostjo okrog svojih domov bomo ustvarili sami sebi prijetnejše življenje, med nas pa bodo radi prišli tudi številni turisti, ki bodo sloves o naših lepotah, zlasti pa o urejenosti naših krajev, ponesli s seboj.
TRIBUNA VAŠIH MNENJ
Zdaj pa so se časi nekoliko spremenili in stvari, ki se gode v naših krajih, niso več vredne laskavih besed. Med nami prebivajo ljudje, ki ne cenijo urejenega okolja in ne spoštujejo splošno veljavnih načel lepega in kulturnega obnašanja. Če bo šlo še tako naprej, bo Velenje kmalu postalo pravi mozaik po-
7. člen
Otroci do 16. leta starosti sc brez nadzorstva staršev in drugih odraslih oseb ne smejo zadrževati na javnih mestih, v poletnem času po 21. uri, v zimskem času pa po 19. uri. (Poletni čas je od 1. aprila do 30. septembra).
Sem ljubitelj lepega petja, ne pa vpitja in kričanja. To kar v nočnih urah doživljamo prebivalci Tomšičeve ceste je potrebno ja,vno grajati. In ne samo to! Dobro vemo kdo so kršilci nočnega miru in bi jih morali temu primerno tudi kaznovati. Naj navedem primer, ki sem ga doživel v Ljubljani.
Pred leti sem tam obiskal prijatelja, ki me je povabil na družabno prireditev Zveze borcev. Tam sva našla še več tovarišev borcev, ki smo bili skupaj v NOB. Ko sva se s prija-
teljem vračala domov, sva polglasno prepevala. Nisva pa pesmi še končala, ko naju sreča miličnik in povabi na postajo ljudske milice, ki je bila v neposredni bližini. Prijazen fant nama je v roko pomolil blok za 500 starih dinarjev. Plačala sva, prijatelj'pa ga je vprašal, če lahko sedaj s pesmijo nadaljujeva. Ta je odgovoril: »Lahko, če vam ni žal denarja.«
Po vsem tem me čudi zakaj v tako urejenem mestu kot je Velenje »marsikaj« dopuščamo in če res ne moremo preprečiti nočnih izgredov po ulicah? -
Ludvik Ograjenšek, Velenje
ti in steza, ki so jih prebivalci sami napravili prek zelenic. Na razgovoru, ki ga je pred nedavnim sklical predsednik občinske skupščine Nestl Zgank, so poudarili, da imamo v občini odlok, ki določa merila družbene discipline in javne morale. Zato smo v uvodnem delu našega sestavka namenoma prepisali iz omenjenega odloka nekatera določila o varovanju reda in mira ter čuvanja zunanjega videza naselij. Menimo, da bi lahko v tako majhni in strnjeni skupnosti kot je naša ob-
PROJEKTIVNI
BIRO
VELENJE
razpisuje za šolsko leto 1969/70
0 eno Štipendijo za študij na fakulteti za gradbeništvo — I. letnik
0 eno štipendijo za študij na fakulteti za elektrotehniko ali strojništvo — I. letnik
Prošnje sprejema tajništvo podjetja do 15. julija 1969.
Prošnji priložite izjavo o gmotnem stanju in dokazilo o uspehu v zadnjem šolskem letu.
Končano je prvenstvo v SCNL. Drava iz Ptuja je z veliko prednostjo zavzela prvo mesto in se bo v jeseni pomerila z najboljšimi enajstericami v slovenski ligi. Velenjčani, ki so vse do zadnjega kola bili na drugem mestu, so v zadnjem kolu doživeli poraz kot že dolgo ne na kakršnikoli prvenstveni tekmi; 8:1 proti Braniku iz Maribora je velik neuspeh velenjskega nogometa. Zavzeli so tretje mesto s točko manj od drago uvrščenega Celulozarja.
Moštvo iz Šmartnega ob Paki je v zadnjem kolu gostovalo v Ptuju in izgubilo z rezultatom 7:2. Ves čas tekmovanja so bili v sredini lestvice, v zadnjih kolih tekmovanja pa so zdrknili v spodnjo polovico, z 20 točkami so na osmem mestu.
—	Ko se je 20. maja peljal iz Šoštanja proti Velenju z osebnim avtomobilom CE 180-46 voznik ANTON DOBNIK, iz Šoštanja, je v Velenju na Partizanski cesti nenadoma stekel pred njegov avtomobil MARJAN MASTNAK iz Velenja. Čeprav je voznik osebnega avtomobila močno zaviral ga je zadel s prednjim delom tako močno, da je ta padel na pokrov avtomobila in po nekaj metrih padel na cesto. Pri tem je dobil težje poškodbe po glavi in so mu morali nuditi pomoč v celjski bolnišnici.
—	S kolesom se je 24. maja v popoldanskem času peljal iz Skal proti Velenju JOŽE CERNELC, doma iz Velenja. V bližini velenjskega jezera je zavozil na gramoz, ki je bil naložen na cesto, in ga
Rezultati zadnjega kola
Branik — Velenje 8:1 (5:0) Drava — Šmartno 7:2 (3:0) Fužinar — Osanlcarica 5:1 (2:0) Celulozar — Bakovci 1:0 (1:0) Žalec — Rače 1:2 (1:1) Steklar — Sever 1:1 (1:0)
Končna lestvica SCNL — vzhod
Drava	22	17	3	2	70:21	37
Celulozar	22	13	3	6	58:44	29
Velenje	22	10	8	4	54:30	28
Branik	22	11	5	6	63:34	27
Fužinar	22	11	2	9	69:48	24
Sever	22	8	5	9	38:33	21
Steklar	22	7	7	8	54:57	21
Šmartno	22	7	6	9	47:63	20
Osankarica	22	7	4	11	32:49	18
Rače	22	6	6	10	44:68	18
Bakovci	22	5	2	15	27:51	12
Žalec	22	3	3	16	23:81	9
je zavoljo tega zaneslo. Kolesar je padel in si pri padcu zlomil desno
nogo.
—	V Paki se je v nepreglednem zavoju pripetila 28. maja dopoldne ob 9. uri prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik IVAN GUBEN-ŠEK Iz Ljubljane. S tovornjakom CE 218-26 in priklopnim vozilom je peljal proti Velenju. V usodnem ovinku pa je zavozil preveč na levo stran cestišča in z zadnjim delom prikolice zadel v nasproti vozeči osebni avtomobil CE 197-95, ki ga je vozil JANKO VIHAR iz Pesja št. 11. Na obeh vozilih je nastalo gmotne škode za okrog 7.000 dinarjev. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan.
—	RIHARD SPITAL iz Pesja, je 1. junija okrog 12. ure pripeljal z osebnim avtomobilom CE 197-75 v križišče Prešernove in Kidričeve ceste v Velenju. Takrat je nenadoma z desne strani pripeljal kolesar JOŽE OVNIK iz Velenja, ki ni upošteval prometnega znaka
V ODSTAVKI
#	DELOVNE ORGANIZACIJE
z območja velenjske občine imajo trenutno razpisanih za pripravnike 34 mest. Največ pripravniških mest imajo pri SGP VEGRAD In v tovarni gospodinjske opreme Gorenje.
#	GIMNAZIJA VELENJE bo letos sprejela v prvi razred 64 učenk in učencev, ki so morali prejšnji teden opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in angleščine.
A V ŠOLSKEM LETU 1968/1969
je obiskovalo razne šole okrog 5.500 prebivalcev Velenja. Osnovne šole so imele blizu 4.200 učencev, posebna osnovna šola nekaj čez 100, gimnazijo je obiskovalo 229 dijakov, rudarski šolski center 623, glasbeno šolo s pripravnico pa nad 250 gojencev.
ft V OBČINI VELENJE je 6
obrtnih delovnih organizacij, ki zaposlujejo 207 delavcev, 160 zasebnih obrtnikov pa zaposluje okrog 330 oseb. Približno 30 občanov pa opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic.
#	OB KONCU LETA 1968 je bilo na območju občine Velenje nad 3.600 motornih vozil, od tega kar 1.362 osebnih avtomobilov.
#	PETI TRADICIONALNI PLESNI turnir »Evropa pleše« bo v Velenju 19. in 20 julija letos. Turistično društvo Velenje je že imenovalo izvršni in akcijski odbor te prireditve. Predsednik akcijskega odbora je Gustl Tajnšek, izvršnega pa Ciril Pilih.
#	V ZADNJEM ŠOLSKEM letu je okrog 1.800 učencev osnovnih šol s celotnega območja velenjske občine tekmovalo za bronasto, srebrno in zlato »Kajuhovo bralno značko.«
»nimaš prednosti« ter zavijal v levo. Kolesar je trčil v osebni avtomobil in se pri tem lažje poškodoval. Na Spitalovem avtomobilu je gmotne škode za 1.500 dinarjev.
—	V nesreči, ki se je pripetila 30. maja ob 14.55 na Celjski cesti v Velenju, je bila udeležena 7-let-na ROSIMA ISLAMOVIC iz Velenja, Prešernova 8 Ta je z desne strani ceste nenadoma skočila pred moped MB 68-007, ki ga je vozil FRANC PLIBERŠEK iz Velejlja. Kersnikova 3. Mopedist je skušal nesrečo preprečiti, vendar je kljub temu z desnim ščitnikom zadel deklico, ki je bila huje telesno poškodovana in so ji nudili pomoč v celjski bolnišnici.
—	JANEZ JEZOVNIK iz Šoštanja, Levstikova 21, je s tovornjakom CE 166-67 pripeljal 6. junija po cesti iz Velenja proti Šoštanju. V križišču Kidričeve in Koroške ceste v Gorjanovem klancu mu je nasproti pripeljal motorist JOŽE CERENAK iz Velenja. S tovornja-
#	GLASBENA SOLA »Fran Ko-run — Koželjski« je pripravila ob zaključku šolskega leta 1968/1969 uspela javna nastopa gojencev v Velenju in Šoštantju.
#	PRED DNEVI so v Velenju gostovali gledališčniki s Prevalj.
V režiji Vilija Strele so uprizorili Molierovo komedijo v dveh delih »Scapinove zvijače«, skatero so nastopili na XII. srečanju dramskih skupin Slovenije v Brežicah.
% DELOVNE ORGANIZACIJE
območja velenjske občine so od-premile do konca aprila na tuja tržišča za 661.600 dolarjev izdelkov. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta so izvozili osemkrat več. Računati je mogoče, da bo-dosegel letošnji izvoz velenjskih delovnih organizacij vrednost 4 milijone dolarjev.
A LETOS JE BILO storjenih na velenjskem območju 183 kaznivih dejanj, od katerih jih je ostalo neraziskanih 21. Največ je premoženjskih deliktov, vlomov, poškodovanj tujih stvari in telesnih poškodb.
9 OB KONCU APRILA je bilo prijavljenih v komunalnem zavodu za zaposlovanje Velenje 731 nezaposlenih, v pretežni meri nekvalificiranih žena.
#	V DOMU KULTURE v Velenju je nedavno tega gostovalo Slovensko ljudsko gledplišče iz Celja, in sicer s Shakespearovimi »Veselimi Windsorčankami.«
#	V OKVIRU PROSLAV ob
100-letnici gasilstva na Slovenskem, ki jih v Šaleški dolini ni malo, je bila predzadnjo nedeljo v Bevčah velika gasilska vaja, na kateri so nastopile tudi desetine iz sosednjih društev.
#	PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA sveta Velenje je na zadnji seji obravnavalo potek javnih razprav o predlogih za izpopolnitev sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter o dopolnitvah in spremembah splošnih aktov delovnih organizacij v zvezi s sprejemom
kom sta se tako tesno srečala, da je motorist z levo roko udaril ob tovornjak in ga je pri tem zaneslo, da je padel po cesti. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, ker je dobil poškodbe na levi nogi.
—	Iz železniške postaje je 13. junija ob 13,45 pripeljal po Celjski cesti z osebnim avtomobilom CE 163-47 voznik FRANC ZOLNIR iz Latkove vasi. V križišču s Partizansko cesto ni upošteval prometnega znaka in je zapeljal v križišče v trenutku, ko je z leve strani po prednostni cesti pripeljal ALOJZ DREV z osebnim avtomobilom CE 119-17. Neprevidnost voznika Zolnirja je terjala težjo prometno nesrečo, vendar ni bil nihče poškodovan. Gmotno škodo pa so ocenili na okrog 8.000 dinarjev.
—	MARTIN POLAK iz Družmir-ja 41 je v Velenju v križišču na Jenkovi cesti izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila CE 148-40, ki ga je vozil JANKO KOVAČ iz Kavč. Ta je peljal
XV. amandmaja k ustavi SFRJ. Govorili pa so še o predlogu novega statuta Zveze sindikatov Slovenije, o čemer pa bo stekla obširnejša razprava jeseni.
A 14. JUNIJA je bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje krvodajalska akcija. Ekipe Zavoda SRS za transfuzijo krvi iz Ljubljane so odvzele 213 zaposlenim iz Gorenja. Skupaj je do srede junija prostovoljno darovalo kri že blizu 1.200 občanov, kar predstavlja poseben uspeh in pripravljenost. Jeseni pa bo spet krvodajalska akcija in se bodo imeli Velenjčani spet priliko izkazati!
•	TOVARNA GOSPODINJSKE
OPREME ^»Gorenje« Velenje bo v letu 1970 zferadila po Jugoslaviji 8 velikih skladišč z namenom, da še bolj približa izdelke tržišču.
# DELEGACIJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV velenjske občine je bila ob koncu maja na 7 dnevnem obisku na Češkoslovaškem, sredi junija pa so jim vrnili gostje iz OSSR obisk. V Velenje so prišli vzgojitelji iz varstvenih ustanov za predšolske in šolske otroke ter vodje mladinskih domov iz Brna in si ogledovali delo na šolah, obiskali so BSC, gimnazijo in Kajuhovo spominsko sobo v Šoštanju, sprejel pa jih je tudi predsednik občinske skupščine, Nestl Zgank. Nekaj dni so preživeli gostje iz CSSR ob sinjem Jadranu.
#	OB KONCU MAJA so Velenjčani pokazali, da so pripravljeni pomagati v nesreči. V akciji zbiranja oblačil, obutve in posteljnine so zbrali okrog 1.500 kg teh predmetov v skupni vrednosti okrog 30.000 din. Pri zbiranju so se izkazali aktivisti RK in prosvetni delavci, pri prevozih pa so priskočile na pomoč tudi nekatere de-čile na pomoč tudi nekatere delovne organizacije in šole. Rabljena oblačila, obutev in posteljnino so zbirali v Velenju, Šoštanju, Saleku, Pesjem, šmartnem ob Paki in Topolšici.
SMRTI
—	Jakob ALBREHT, rudar iz To-polšice št. 153, star 21 let;
—	Anton STIPLOVSEK, invalidski upokojenec iz Velenja, Koroška c. št. 41, star 52 let;
—	Monika ZALESNIK, gospodinja iz Šoštanja, Metleče 11, stara 71 let;
—	Frančiška TAJNSEK, gospodinja iz Ložnice št. 1, stara 70 let;
—	Pavla JELEN, gospodinja iz Laz št. 9, stara 88 let:
—	Marija TOPOLŠEK, gospodinja iz Saleka št. 39, stara 60 let;
—	Janez GLINŠEK, rudarski upokojenec iz Ložnice št. 20, star 69 let;
po prednostni Tomšičevi cesti. V križišču sta obe vozili trčili, vendar ni bil nihče poškodovan.
— Po Šaleški cesti v Velenju je 19. maja pripeljala z osebnim avtomobilom CE 15-71 voznica JOŽICA KRAJNC iz Velenja, Šaleška 19. Pred Sodobno opremo je hotela zaviti v levo, pri tem pa se ni prepričala, če je cesta prosta ii; je zadela v osebni avtomobil IVANA REDNAKA iz Gornjega Doliča in pri tem povzročila škodo za okrog 400 dinarjev.
— Dne 27. maja ob 15.40 je IVAN OBLIŠAR iz Kavč št. 20 peljal s konjsko vprego po cesti iz Pesja proti Velenju. Na Partizanski cesti, blizu Ažmana, je padel z voza in so ga konji vlekli več deset metrov po cestišču. Oblišar je dobil lažje poškodbe po telesu in so mu nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu. Zaradi suma vinjenosti so mu odvzeli kri za preiskavo.
V	slovo dr. Jerinu
■■HMHlHlIfl^HHMiMH
V	nedeljo, dne 15. junija,
smo se na novem pokopališču v Podkraju .pri Velenju poslovili od priljubljenega zdravnika dr. Smiljana Jerina. Že sama udeležba pri zadnjem spremstvu je pokazala kako spoštovan in cenjen je bil pokojnik.
V	življenju, zlasti pa v mladih letih, je okusil zelo malo dobrega. Rojen leta 1919 v Celju se je že v gimnazijskih letih priključil naprednim stru-jam, njihovo gibanje podpiral ter pozneje v njem tudi aktivno sodeloval. Pred vojno se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani in bil vse do okupacije aktiven v študentskem gibanju. Prostovoljno se je javil v bivšo jugoslovansko vojsko in se po njenem razsulu vrnil v Celje. Kmalu za tem je bila njegova družina aretirana, nekaj časa zaprta, nato pa izseljena v Srbijo. V pregnanstvu je po svojih močeh pomagal partizanskemu gibanju do vstopa v NOV.
Po vojni se je vrnil v domači kraj, pred tem pa opravljal odgovorne dolžnosti v armijski saniteti. Dolga leta je kot zdravnik deloval v Šoštanju in bil kot tak med prebivalstvom izredno spoštovan in cenjen. Bil je aktiven družbeno politični delavec, pripravljen sodelovati in pomagati povsod.
Dr. Smiljana Jerina bomo močno pogrešali, saj nismo izgubili samo priljubljenega in sposobnega zdravnika, temveč tudi tovariša, ki nikdar pomoči ni odklonil.
S. V.
—	Jožef TAMŠE, rudarski upokojenec i? Smartinskih Clrkovc št. 7, star G9 let;
—	Rozalija FECE, družinska upokojenka i« Saleka št. 32, stara 77 let:	__
—	Janez MANDELC, upokojenec iz Rečice ob Paki št. 49, star 73 let;
—	Julijana CRETNIK, gospodinja iz Malega vrha št. 45, stara 57 let;
—	Uršula PRIMOŽIČ, gospodinja iz Malega vrha št. 26, stara 74 let.
DMM
—	Brez vozniškega dovoljenja se jc 9. junija ob 12,25 peljal po Celjski cesti z motornim kolesom, na katerem je bila preizkusna tablica 27-918, voznik STANKO GLOBOC-NIK iz Velenja. V bližini kolodvorske restavracije je zaradi neizkušenosti zapeljal na pločnik in padel.
—	V Pesju je bila 19. junija ob 11.45 huda prometna nesreča v kateri je izgubila življenje 47-letna MIHAELA KORTNIK doma iz Pesja št. 105. Iz Velenja je pripeljal tovornjak CE 204-89 ALOJZ POLANC iz Šoštanja. Prehiteval je avtobus, ki je stal na postajališču. Nenadoma pa je pred njegovo vozilo prišla Mihaela Kortnik in se ni prepričala, če je cesta prosta. Voznik tovornjaka je močno zaviral vendar nesreče ni mogel preprečiti. Poškodovanka je med prevozom v bolnišnico umrla.
šport šport šport
Uspešen zaključek dela Partizana Šoštanj
Kot že nekaj let zapored je tudi letos Partizan iz Šoštanja uspešno izvedel telesnovzgojno in športno manifestacijo Teden športa. Ves teden so se odvijala športna tekmovanja šolskih športnih društev iz vse občine in iz delovnih korektivov mesta Šoštanja. Med seboj so se pomerili v košarki, rokometu. malem nogometu, kegljanju, streljanju in šahu. Izvedli so tek po ulicah Šoštanja in za zaključek pa še telovadno akademijo, kjer so nastopili vsi oddelki društva od cicibanov do starejših članov. Skupno je nastopilo blizu 600 športnikov. Društvo je letos zabeležilo pomembne rezultate: roko-metaši so se uvrstili v I. republiško ligo, košarkarji beležijo letos odlične rezultate in so med vodilno trojko na lestvici. Pionirji in pionirke gimnastične sekcije so se uvrstili v republiško finalno tekmovanje. Kegljači in nogometaši pa sodelujejo v celjskem podzvez-nem tekmovanju. Prizadevajo pa si. da bi še bolj kot doslej zaživela plavalna sekcija in da bi kar največ otrok naučili plavati. Rezultati tekmovanj v okviru tedna športa:
KOŠARKA
—	pionirke
1. SŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
1 SŠD Miha Pintar-Toledo Vele-!. ŠŠD Biba Ročk Šoštanj
—	pionirji
1. SŠD Biba Ročk Šoštanj !. ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj
J. SŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
I, ŠŠD Biba Ročk Šoštanj B ekipa ŠAHOVSKI TURNIR
1.	SŠD Termoelektrarna šoštanj
2.	SŠD Folypex Šoštanj
J. SŠD Tovarna usnja Šoštanj
TURNIR V »MALEM NOGOMETU
1, SŠD Polypex šoštanj
SŠD Tovarna usnja Šoštanj J. SŠD Termoelektrarna šoštanj SŠD Kleparstvo-vodovod Šoštanj
j. SŠD Gasilska četa Šoštanj Sindikat prosvetnih delavcev Šoštanj
ROKOMETNI TURNIR
—	pionirji
1. ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
!, ŠŠD Gustava Siliha Velenje [, SŠD Biba Ročk Šoštanj 1. SŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
5. ŠŠD Jože Letonje-Kmet Šmartno ob Paki
KEGLJAŠKI TURNIR
1.	SŠD Elektrarna Šoštanj
2,	SŠD Tovarna usnja Šoštanj
3.	SŠD Lesnoindustrijski kombinat šoštanj
4.	Polypex šoštanj
ROKOMETNI TURNIR ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
—	pionirke
1.	SŠD Biba Ročk Šoštanj
2.	ŠŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
STRELSKO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO DELOVNIH KOLEKTIVOV
1.	'SŠD Tovarna usnja Šoštanj
2.	SŠD Polypex Šoštanj
3.	SŠD Lesnoindustrijski kombinat šoštanj
4.	SŠD Elektrarna šoštanj
5.	SšD Kmetijska zadruga Šoštanj
TEK PO ULICAH ŠOŠTANJA
—	mlajši pionirji ekipno
1.	ŠŠD Biba Ročk šoštanj
2.	SŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj
—	mlajši pionirji posamezno
1.	Veljko Vuga ŠŠD Biba Ročk šoštanj
2.	Zvonko Skornšek SŠD Biba Ročk Šoštanj
3.	Vili Bolha ŠŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
—	mlajše pionirke ekipno
1.	ŠŠD Biba Ročk šoštanj
2.	ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
3.	SSD Gustava Siliha Velenje
4.	SSD Miha Pintar-Toledo Velenje
—	mlajše pionirke posamezno
1.	Vida Ježovnik, ŠŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
2.	Kristina Goli, SŠD Gustava Šiliha Velenje
3.	Metka Šmidhofer, SŠD Gustava Šiliha Velenje
—	starejši pionirji ekipno
1.	ŠSD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
2.	ŠSD Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	SSD Biba Ročk Šoštanj
—	starejši pionirji posamezno
1.	Rajko Verlag, SŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
2.	Andrej Ovčjak, ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
3.	Vlado Goršič, ŠS.D Miha Pintar-Toledo Velenje
—	starejše pionirke ekipno
1.	SSD Miha Pintar-Toledo Velenje
2.	ŠŠD Biba Ročk šoštanj
3.	ŠSD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj •
—	starejše pionirke posamezno
1.	Irena Topolšek, ŠSD Miha Pintar-Toledo Velenje
2.	Cvetka Šmon, SSD Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	Milica Medved, ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh šoštanj
Velenjski nogometaši tretji
Vaši prihranki bodo na varnem, če jih ■;! boste vložili na hranilno knjižico
i
KREDITNE
BANKE
CELJE
Vloge sprejemajo:
Kreditna banka Celje - osrednja enota
Podružnice:
Celjska mestna hranilnica Celje, Slovenj Gradec, Velenje in Slovenska Bistrica
Ekspoziture:
Žalec, Mozirje, šoštanj, Dravograd, Prevalje, Radlje ob Dravi, Šentjur pri Celju, Brežice, Laško, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Mežica in Sevnica ter vse pošte na območju
Kreditne banke Celje
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljene žene, drage mamice in omice
ELE KORTNIK
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim, ki so z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala godbi ULV ter govornikom za njihove poslovilne besede. Prisrčna zahvala vsem, ki so nam izrazili pismena in ustna sožalja.
Žalujoči: mož Viktor, hčerki Vikica in majda z možem Otijem, vnukinja Alenka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina in brata
vojaka FRANCIJA HOJNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence ter s cvetjem zasuli njegov prerani grob.
Prav iskreno se zahvaljujemo tovarišu kapclniku Marinu in godbi, ki mu je zaigrala v slovo.
Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v njegov mirni in poslednji dom.
Neutolažljivi: mama, sestrici Marica in Gclea, bratje Ivan, Stane, Milan in Simon ter ostali sorodniki
Praznovanje bčinskega praznika
Prebivalci Mislinjske doline so nedavno tega že sedemnajstič zapored kar najbolj slovesno proslavili občinski praznik. Slovenje-grajčani slavijo občinski praznik v spomin na pomembno zmago borcev XI. SNOUB »Miloša Zidan-ška« — Pohorske, ki so v začetku junija 1944. leta pregnali okupatorjeve vojake z Velike in Male Kope na Pohorju.
V dneh praznovanja so se zvrstile v Slovenjem Gradcu številne prireditve. Tako so odprli v prostorih Umstnostnc galerije razstavo likovnih del Riharda Jakopiča ob luo-ietnlci umetnikovega rojstva, med mlade Siovenjgrajčane je prišla članica sveta federacije, Lidija Sentjurčeva. in govorila o revolucionarnem delavskem gibanju na Slovenskem, poimenovali pa so tudi osnovno šolo v Šmartnem po XI. SNOUB »Miloša Zidan-ška« in odprli razstavo o narodnoosvobodilnem gibanju v Mislinjski dolini.
Slavje so sklenili s slavnostno sejo Občinske skupščine Slovenj Gradec, ki je bila v prostorih Umetnostne galerije in so se je zraven številnih udeležencev NOV in drugih gostov udeležili tudi predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, član republiškega izvršnega sveta inž. Franc Razdev-šek in sekretar medobčinskega sveta ZK za Koroško, Ivan Žagar.
Predsednik slovenjgraške občinske skupščine, Ivo terče, je v priložnostnem govoru obudil spomine na 50-letno revolucionarno pot Komunistične partije, SKOJ in sindikatov ter na leta NOB, zatem je govoril o uspehih, ki so jih dosegli v Mislinjski dolini v zadnjem času in o nalogah, ki so pred vsemi prebivalci te koroške občine.
Dodatni predlogi upokojencev
RAZPRAVE O PREDLAGANIH SPREMEMBAH V SISTEMU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V DRUŠTVIH UPOKOJENCEV V ŠOŠTANJU IN VELENJU.
V	javno razpravo o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je pripravila in objavila delovna skupina za preučitev sistema zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja slovenske Skupščine, so se aktivno vključili tudi člani društev upokojencev iz Šoštanja in Velenja.
V	dosedanjih razpravah, predvsem pa tudi na občnem zboru društva upokojencev Šoštanj in na letni skupščini društva upokojencev Velenje, so upokojenci iz šaleške doline podprli več predlaganih sprememb. Med drugim so se zavzeli tudi za hitrejše in pravičnejše usklajevanje pokojnin, o čemer naj bi v prihodnje odločale skupščine republiških skupnosti socialnega zavarovanja, pri tem pa bi bilo treba za-
gotoviti enotnost sistema in samoupravljanja v pokojninskem zavarovanju.
V izpopolnjenem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi bilo treba zagotoviti tudi več poenostavljanja in ekonomizacije postopka za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnine bi morali priznavati izven upravnega postopka, saj temeljijo na vloženih sredstvih posameznikov, ne pa na sredstvih, ki jih zagotavlja država.
Posebej so se v dosedanji razpravi zavzeli upokojenci iz Velenja in Šoštanja za razrešitev problemov borcev NOV s Štajerske. Društvi upokojencev Velenje in Šoštanj sta predlagali Izvršnemu svetu Slovenije in Glavnemu odhoiu ZZB NOV Slovenije, da naj določi za Šta-
jersko drug datum (zdaj je 9. 9. 1943), ki odloča o določanju pokojninske odnose borcem NOV, ki odhajajo v pokoj. Prevladuje mnenje, da septembra 1943. leta na Štajerskem še ni bilo pogojev za to, da bi se prebivalci v večji meri vključevali v NOV, kot je bil to primer v nekaterih dragih področjih države. Za Štajersko bi morali zato postaviti mejo v čas posredno po prihodu XIV. udarne divizije na Štajersko, s čimer je bila dana večja možnost vstopanja v enote NOV in POJ.
Spremenil pa naj bi, kot predlagata društvi upokojencev Šoštanj in Velenje, tudi obstoječe določbe v temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju, s katerimi se odvzame čas za pokojninsko dobo od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 tistim zavarovancem, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in sicer tako, da te določbe ne bi veljale za tiste, ki so morali s področij, ki so bila okupirana in priključe-.
na tretjemu rajhu v letih 1941 —1943 prisiljeni vstopiti v nemško vojsko. Vsem tistim, ki so se po prihodu XIV. divizije na Štajersko vključili v enote NOV in POJ, pa čeprav so bili pred tem v okupatorjevih enotah, pa se naj bi štel v pokojninsko dobo čas zaposlitve od 6. 4. 1941 do dneva vstopa v nemško vojsko, seveda če so bili pred tem zaposleni.
LjLSJ
Hotel PA K A
VELENJE
i Mednarodni barski program
i Strip-teas Strip-teas
Vsak dan
razen ponedeljka
Posebej se je zavzel za to, da naj bi v delovnih organizacijah na široko odprli vrata strokovnjakom, saj bosta le znanje in strokovnost kos nalogam, ki so pred vso občinsko skupnostjo.
Med priložnostnim kulturnim programom, ki so ga izvedli mladinski pevski zbor, orkester glasbene šole in recitatorji, pa je Ivo Cerče izročil letošnjo občinsko nagrado Slovenj Gradca Muzeju ljudske revolucije, posebna priznanja pa Mladinskemu pevskemu zboru Slovenj Gradec in upravniku delavske univerze Albinu An-konu, Vrunčevo nagrado pa pomočniku ravnatelja osnovne šole F. Vrunča, Jožetu Leskovarju, za velike zasluge za razvoj mladinskega zborovskega petja na slovenskem Koroškem. Predstavnikom XI. SNOUB »Miloša Zidan-ška« pa je izročil listino-o podelitvi domicila in pripel na brigad-no zastavo spominski trak.
SPET TURISTIČNO DRUŠTVO
V Slovenj Gradcu so nedavno tega imeli ustanovni občni zbor turističnega društva. V Mislinjski
dolini so že dalj časa pogrešali! organizirano akcijo za pospeševa-I nje turistične dejavnosti, za turi-j stično vzgojo prebivalstva in ni nazadnje tudi za izboljšanje mate-1 rialnih pogojev za razvoj turistič-l ne dejavnosti. Nalog bo torej kari precej.
NOVO NA LETALIŠČU V TURIŠKI VASI
Na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu bo precej novega, saj ima Ljubljana transport, ki je prevzel obrate na letališču, obilo' načrtov. Zdaj gradijo nove restav-l racijske prostore, že letos bodo, kot računajo, preuredili in asfai-l tirali tudi cesto do letališča. Sicer pa bodo zraven teniškega igrišča zgradili še igrišče za mali golf in avtomatsko kegljišče. Pozimi pa naj bi prirejali na letališču tekmovanja z motorji in v ta nameni uredili stezo.
TUDI KMETIJSKE MEHANIZACIJE VELIKO
V Mislinjski dolini kažejo kmetje veliko zanimanje za mehaniza-j cijo. še leta 1965 je bilo na območ-j ju občine Slovenj Gradec 60 motornih kosilnic in 6 traktorjev, sedaj je motornih kosilnic že nad 300, traktorjev pa okrog 60.
Apel voznikom motornih vozil

Skupščina SR Slovenije je v začetku leta 1968 znižala nekatere redne dohodke občinskih proračunov, da bi na ta način zagotovila nujno potrebna sredstva za izboljšanje gmotnega položaja srednjega šolstva in za povečanje pokojnin upokojencem, ki so bili upokojeni pred letom 1964. 'Občinskim skupščinam je republiška skupščina zmanjšane dohodke deloma nadomestila s tem, da je sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah, s katerim so bile uvedene komunalne takse na cestna motorna vozila in zakon o prispevku na sredstva skupne porabe. V letu 1969 pa je republiška skupščina sredstva, ki se zbirajo s prispevkom na sredstva skupne porabe, preusmerila v republiški proračun, zakon o u-vedbi komunalnih taks na cestna motorna vozila pa je zaradi njegove neskladnosti z zveznim zakonom najprej razveljavila, nato pa še odpravila (Uradni list SRS, št. 12-98/69).
Zaradi razveljavitve zakona so morale občinske skupščine pobrane komunalne takse za leto 1969 vrniti lastnikom motornih vozil, ker pa je b:l zakon naknadno odpravljen, pa iih bo potrebno vrniti še za leto 1968.
S temi ukrepi so se možnosti za reševanje mnogih perečih problemov iz občinske pristojnosti bistveno zmanjšale. Posebno so se zmanjšale možnosti občine za financiranje raznih komunalnih investicij, ki so za občane nujno potrebne. Občinska skupščina .ie doslej s svojimi sredstvi zagotovila modernizacijo vseh važnejših cest II. in III. reda v občini, čeprav bi ta sredstva moral zagotoviti republiški cestni sklad. Neurejene
pa so ostale še nekatere ceste III. in - skoraj vse ceste IV. reda. Pospešeno urejevanje teh cest je v prioritetnem programu nove občinske skupščine, ki bo zato potrebovala znatna sredstva, ki jih bo morala spričo težke proračunske situacije skoraj v celoti zbrati od gospodarskih organizacij in občanov.
Del sredstev za te namene bi se lahko zbral tudi na ta način, če bi se komunalne takse za leto 196«. ki bi se morale lastnikom cestnik motornih vozil vrniti, preusmerile iz proračuna v občinski cestni sklad namensko za rekonstrukcijo in modernizacijo cest III. in IV. reda. Ta preusmeritev finančno lastnikov motornih vozil ne bo prizadela, pokazala pa bo njihovo voljo, da so pripravljeni sodelovati pri reševanju perečih problemov naših lokalnih cest, kar bo ugodno vplivalo na ostale občane, ki bodo prav zaradi tega še z večjo voljo sodelovali pri tej za na^o občino tako pomembni nalogi. Zaradi tega občinska skupščina pred. laga, da komunalno takso za cestna motorna vozila za leto 1968, ki bi jo moral vrniti občinski proračun. odstopijo vozniki motorni)! vozil občinskemu cestnemu skladu namensko ža modernizacijo cesl III. in IV. reda.
Vsi lastniki motornih vozil bodo v prihodnjih dneh prejeli posebno prošnjo občinske skupščine, da bi prepustili vplačano komunalno takso občinskemu cestnemu skladu. Občinska skupščina prosi vse tiste, ki so pripravljeni prispevat svoj delež k modernizaciji cestnega omrežja v tej obliki, da izjavo o prepustitvi komunalne takse dostavijo preko svoje delovne organizacije občinski skupščini.
Mini maturanti
Zakaj Gorenje in Rade
Končar nista uspela?
V velenjski vzgonjo varstveni ustanovi so srečno predali ključ »mini maturanti«, ki se letos poslavljajo od svojih skrbnih tovarišic. Svojim varovancem so vzgojiteljice za slovo pripravile zakusko, na zgornji ustanovi pa so imeli tudi pester kulturni program. — Naši posnetki so s predaje ključa: na levi je tovarišica JOŽICA DOLINAH, ki »mini maturante« vzpodbuja, da bi zahtevali od sredinčkov — tem so ključ predali — čimveč pesmic. Na spodnji fotografiji so sredinčki z balončki in na zadnji, šc »nimi maturanti".
Pralne stroje bo na Madžarsko izvažal cetinjski Obod
Da v našem zunanjetrgovinskem poslovanju ni vse tako, kot bi moralo biti. in da tudi poslovanje zveznega serketariata za zunanjo trgovino ni najbolj dosledno, kaže nedavno tega sklenjena pogodba, po kateri bo izvažal pralne stroje na Madžarsko Obod iz Cetinja.
Komisiji proizvajavcev gospodinjskih strojev pri zvezni gospodarski zbornici je bila namreč 10. junija letos predložena zahteva tovarne Obod iz Cetinja za odobrite^ uvoza 30 tisoč pralnih strojev, in to v delih. Med drugim je ce-tinjska tovarna Obod utemeljevala zahtevo za odobritev uvoza na eni strani z obveznostmi cfo domačega trga (čeprav pralnih strojev do zdaj še niso izdelovali), na drugi strani pa z obveznostmi do prodaje na Madžarsko.
Na Madžarskem je tovarna Obod iz Cetinja, o čemer zbira gradivo velenjska tovarna Gorenje, in ga bo predložila častnemu razšodišču zvezne gospodarske zbornice, nastopala kot nelojalen konkurent jugoslovanskih proizvajalcev pralnih strojev. Spričo možnosti za izvoz pralnih stroj«v na Madžarsko sta se tovarni Gorenje in Rade Končar iz Zagreba dogovorili za sodelovanje, ki naj bi doseglo tako stopnjo, da bi naši proizvajalci na Madžarskem v doglednem času sami upeljali proizvodnjo pralnih strojev Do tega časa pa bi izvažali na Madžarsko v Jugoslaviji proizvedene pralne stroje, letno do 20.000 ,od česar bi nedvomno imeli
koristi ne samo v Gorenju in Rade Končarju, pač pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah, saj zaposluje samo Gorenje s kooperanti vred okrog 15.000 delavcev. Pralni stroji Gorenje pa so skoraj v celoti izdelani iz sestavnih delov, proizvedenih le v Jugoslaviji.
Tik predno naj bi prišlo do podpisa pogodbe so se v dogovarjanje vmešali predstavniki tovarne Obod iz Cetinja in uspeli skleniti dogovor oziroma pogodbo o izvozu pralnih strojev na Madžarskgt Po obstoječih predpisih bi moral pogodbo potrditi zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Ce jo je, se poraja vprašanje, na osnovi kakšnih načel je ta posel odobril, saj ni sklenjen v interesu dobrega gospodarja. (Pogodba je še vedno v veljavi).
Gre namreč za to, da bi uvažali za konvertibilno valuto iz Italije prav vse sestavne dele za pralne stroje, jih v ceunju sestavljali, in prodajali naprej na Madžarsko, seveda za kliring. Tovarna Obod iz Cetinja bi zraven uvoznih olajšav, ki jih ima (slišati je celo vesti po katerih naj bi bila povsem oproščena uvoznih carin), izkori-
stila še ugoden položaj, ki ga uživa pri delitvi deviz, saj prejim za vsak dolar, ki ga ustvari z izvo zom, kar 2,2 dolarja ,drugi jugoslovanski izvozniki strojev za gospodinjstva pa le 0,59 dolarja.
Seveda pa to ni edina znaka kršitev zakonitosti. Prav zdaj piiha-ha iz uvoza okrog 14 tisoč pralni! strojev katerih uvoznika sta Intei. impex in Stokopromet, oba ii Skopja. Komisija proizvajavcei gospodinjskih strojev pri zvezni gospodarski zbornici o uvozu tet strojev ni razpravljala, se pravi da so posamezniki v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino izkoristili svoj položaj in dovolili uvoz pralnih strojev.
Poraja se vprašanje, ali spion nadziramo naše zunanje trgovin" sko poslovanje in kdo nadzira samovoljo in nezakonito poslovanj« zveznega sekretariata za zunanji trgovino, saj ima zaradi tega vsi naša skupnost precejšnjo materialno škodo, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju celo poudarjajo, da je dosedanje poslovanje zveznega sekretariata za zunanjo trgovino vplivalo na pasivnost naše zunanje trgovinski bilance in na to, da smo morali tako pogosto spreminjati devizni režim, v katerem pa so posamezniki še vedno našli dovolj možnosti za samovoljo in nezakoni-l tost. Cas bi bil, da napravimo te-l mu enkrat za vselej konec.
— ml
MALI OGLASI
PREKLICI
# Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Alojz Horvat, Tomšičeva 27, Velenje, številko 154 in Ivan Zvonar, Konovo n. h., številko 29.
(B Koželj Emil iz Velenja, pre-klicujem neresnične besede o poneverbi denarja, ki bi jo napravil tovariš Ivan Marin, starejši, pri godbi RLV. Zahvaljujem se mil, da je odstopil od kazenskega postopka.
STANOVANJA
% Stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica) v Lokovici 66, prodam. Anton Strožič.
A Nujno iščem v Velenju veliko prazno sobo. Plačam za eno leto vnaprej. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Ivanka Dolenc, poštno ležeče, Velenje.
0 Iščem sobo brez opreme. Marjana Pungartnik, Stanetova 21, Velenje.
PRODAM
O Dvosedežni moped Tomos, odlično ohranjen, nožne zavore, ugodno prodam. Demšar, Velenje, Celjska cesta 29.
IZGUBLJENO
Od Koroške 53 do Tržnice sem izgubil očala. Prosim najditelja, <la mi jih vrne. Franc Druks, Koroška 53, Velenje.
FOTO PAJK iz Velenja obvešča vse cenjene stranke, da bo v nedeljo, 6. julija dopoldne, fotogratiral pri cerkvi v Šmartnem. Dopoldne bo odprt tudi fotoatelje.
Ce želite imeti lepo izdelane fotografije, se oglasite le pri domačem lotografu.
bilo je v starih časih ... in še danes
Socialistična republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Skupščina občine Velenje, oddelek za gospodarstvo in finance
razpisuje
JAVNO PRODAJO
najdenih predmetov, ki bo 9. julija 1969, s pričetkom ob 15. uri v avli upravne zgradbe Skupščine občine Velenje.
Na javni prodaji bodo naslednji predmeti:
#	2 zavoja steklene volne 0 3 zračne puške
#	6 metrov blaga za moške obleke
#	20 moških koles (dobro ohranjenih)
0 10 ženskih koles (dobro ohranjenih)
0 2 mopeda »Colibri«
#	1 fotoaparat znamke
»Cenma«
Interesenti si lahko najdene predmete ogledajo eno uro pred pričetkom prodaje.
Oddelek za gospodarstvo in finance
OPOZORILO
Ker je bilo v zadnjem času več primerov svojevoljnega odvzema kamna v našem kamnolomu ŠKALE, opozarjamo, da bomo vsak tak primer prijavili pristojnim organom.
Kraja kamna ni samo kaznivo dejanje, pač pa tudi življenjsko nevarno, ker kamnolom ni zavarovan, zato tudi za nezgode odklanjamo vsakršno odgovornost.
Gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje
ši^lnV^froj HAGAT. ^Naslov""* uredništvu.
POJDIMO DANES POPOLDNE
Naš delovni zagon je vedno večji
Pred štirinajstimi dnevi je blizu tisoč Velenjčanov in okoličanov prvič zamahnilo s krampi in lopatami na cesti iz Velenja do Šentilja. Takrat smo začeli z množično prostovoljno akcijo pod geslom »Mesto — vasi«. Čeprav je v popoldanskem času nekoliko molilo deževno vreme, pa se nas je do konca prejšnjega tedna ibralo na akciji že 5 tisoč prostovoljcev. To kaže odločno
nim delom pomagamo odpravljati pereča komunalna vprašanja. Vseeno nam je ali so ti problemi v mestu aH v okolici.
Zdaj smo se odločili, da podobno kot pred leti v Velenju, prispevamo svoj delež tudi za okolico. Želimo, da bi ljudje v zadnjem zaselku naše občine živeli spodobno in da bi jim bilo jutri še lepše. Zavoljo tega bomo s prostovoljnimi akcijami »Mesto — vasi« nadaljevali
Odločeno je, da bo cesta, ki jo sedaj gradimo, asfaltirana vse do šole v Šentilju. Vsi smo prepričani, da bo štiri kilometre dolgo cestišče asfaltirano že v tem mesecu. To bo brez dvoma velik delovni uspeh številnih prostovoljcev ln tudi ljudi iz cestnega podjetja Celje, ki dela izvaja.
Prvi delovni dosežki pa nam dajejo novih vzpodbud in še večji delovni elan. Trdno smo odločeni, da bomo vztrajali do
Še letos elektrika tudi v Šentvidu?
Prebivalci vasi Razbor v občini Slovenj Gradec so začeli z akcijo za elektrifikacijo ta-mošnjega območja. V akcijo so se vključili tudi kmetje iz vasi Šentvid v občini Velenje.
Elektrifikacija območja Razbor—Šentvid bo veljala okrog 300.000 dinarjev. Domačini bodo prispevali les za drogove, prav tako pa bodo izkopali
ZADNJE VE S TI
TABORJENJE
— Taborniška odreda Jezerskega zmaja iz Velenja in Pustega gradu iz Šoštanja pripravljata za člane taborjenje. Prvi bodo odšli na taborjenje Velenjčani, in sicer JO. julija. Taborili bodo 10 dni v bližini Mozirja, stroški pa bodo zna-
tudi vse jame in očistili traso, kjer bo potekala električna napeljava.
Vaščani Razborja in Šentvida pa računajo, da jim bosta priskočili na pomoč tudi občini Slovenj Gradec in Velenje, saj 30 gospodarstev samih take investicije ne bi zmoglo.
šali 100 din. Soštanjski taborniki bodo odšli na počitnice avgusta, po vsej verjetnosti spet v Ribno pri Bledu. Vodstvi taborniških odredov sta se dogovorili, da bodo lahko z Velenjčani letovali tudi Soštanjčani, s Soštanjčani pa Velenjčani, če takrat, ko bo na taborjenju njihov odred, ne bodo imeli čas.
SEMINAR
— 2. julija so v Velenju končali 6-dnevni seminar za zborovodje, ki ga je pripravilo celjsko Društvo glasbenih pedagogov. Na seminarju so predavali ugledni glasbeni pedagogi iz vse države.
M PROSTOVOLJNO DELO!
—	Milan SENICA, roj. 1935, dipl. inženir strojništva iz Dravograda, Meža 12 in Tjaša FLAJMIS, roj. 1949, kemijski tehnik iz Slovenj Gradca, Bernekerjeva 7;
—	Ivan HLEB, "roj. 1932, elektro-monter iz Pesja št. 58 in Ivanka POCAJT, roj. 1930, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 48;
—	Bernard SESEL, roj. 1946, klepar iz Velenja, Kajuhova c. št. 10 in Ana FRISKOVEC, roj. 1950, delavka iz Velenja, Graškogorska e. št. 3;
—	Alojzij Anton PREBIL, roj. 1940, inženir kemije iz Velenja, Jenkova 2 in Cvetka KUMPER-GER. roj. 1945, absolvent medicine iz Jakoba pri Šentjurju št. 2;
—	Blaž GRIL, roj. 1943, varilec iz Velenja, Kajuhova 24 in Marija MANDELC, roj. 1948, delavka iz Rečice ob Paki št. 17;
—	Franc CENTRIH, roj. 1944, strojni ključavničar iz Pernovega 33 in Amalija REMENIH, roj. 1951, delavka iz Malega vrha št. 44;
—	Ivan LOCICNIK, roj. 1934, že-lezostrugar iz Gorenja št. 18 in Brigita JEROMEL, roj. 1942, delavka iz Gorenja št. 2;
—	Albin Martin VREČAR, roj. 1945, elektrotehnik iz Pesja št. 41 in Milena Vera SUŠANJ, roj. 1947, študentka iz Maribora, Partizanska 33;
—	Miroslav GRENKO, roj. 1941, avtomehanik iz Gornje vasi pri Preboldu št. 13 in Anica GOLAV-SEK, roj. 1944, uslužbenka iz Sešča pri Preboldu št. 65;
—	Jožef EMERSlC, roj. 1942, mizar iz Maribora, Volodjeva c. št. 74 in Jožica ŠPEGEL, roj. 1948, delavka iz Velenja, Šercerjeva c. št. 7;
—	Roman Franc KOREN. roj. 1945, električar iz Velenja, Ljubljanska c. št. 12 in Karolina RAM-SAK, roj. 1949, uslužbenka iz Velenja, Vojkova c. št. 1;
—	Rafael KOVAČ, roj. 1944, rudarski tehnik iz Hrastovca št. 45 in Marija JAN, roj. 1948, trgovska pomočnica iz Skal št. 60;
—	Branko ?,PITAL, roj. 1943, električar iz Skal št. 60 in Ivanka BOROVNIK, roj. 1947, delavka iz Plešivca št. 65.
Novoporočencem iskreno čestitamo!
VEČ NAS BO - VEČJI BODO DELOVNI DOSEŽKI!
Ni minilo popoldne, da ne bi bil na prostovoljnem delu predsednik občinske skupščine Nestl Zgank
Za boljše delovno vzdušje je poskrbela rudarska godba pod vodstvom IVANA MARINA
Tovarišiec iz velenjske vzgojno varstvene ustanove so s prostovoljnega tlela prav gotovo odnesle za spomin žulj na dlani. Nič ne de! Še drugič nasvi-denje in dlani bodo utrjene
—	Jožef DRAVINEC, roj. 1941, delavec iz Šoštanja, Metleče št. 35 in Irena GOLOB, roj. 1948, delavka iz Šoštanja, Cesta talcev 15;
—	Mihael LAZNIK, roj. 1946, kmetovalec iz Raven št. 59 in Amalija KAVNIK, roj. 1947, kme-tovalka iz Spodnjega Razborja št. 37;
—	Rudolf IMPERL, roj. 1942, mizar iz Florjana pri Šoštanju št. 57 in Helena NARALOCNIK, roj. 1946, uslužbenka iz Topolšice št. 17;
—	Alojz PECNIK, roj. 1940, kolar iz Ljubije št. 82 in Maksimilijana JEUŠNIK, roj. 1942 kmetovalka iz Gaberk št. 80;
—	Ferdinand HRIBERSEK, roj.
1947,	rudar iz Pake pri Velenju št. 71 in Avguština STROPNIK, roj.
1948,	delavka iz Florjana pri Šoštanju;
—	Franc HUD ALEŠ, roj. 1943, električar iz Lokovice št. 70 in Justina GLASENCNIK, roj. 1949, delavka iz Skornega št. 5;
—	Jože STROPNIK, roj. 1934, kmetovalec iz Raven št. 32 in Jožefa CREMOZNIK, roj. 1940, kmetovalka iz Lokovice št. 21;
—	Frane OCEPEK, kmetovalec, roj. 1944, iz Skalskih Cirkove št. 25 in Marija SUŠEČ, roj. 1950, kmetovalka iz Raven št. 72;
—	Janez ZAPUSEK, roj. 1947, rudarski tehnik iz Pesja št. 46 in Marija SELAN, roj. 1949, trgovska pomočnica iz Pesja št. 46;
—	Oskar SOVINC, roj. 1944, sobo-slikar iz Velenja, Kidričeva 4 in Olga ARISTOVNIK, roj. 1948, trgovska pomočnica iz Skal št. 85;
—	Roman MIR, roj. 1941, delavec iz Skal št. 110 in Marija KOVAČ, roj. 1947, delavka jz Velenja, Šercerjeva 1;
—	Ivan MIKLAVZIN, roj. 1944. strojni ključavničar iz Pake pri Velenju št. 18 in Marija STROPNIK. roj. 1949, delavka iz Hrastovca št. 18;
—	Franc BRITOVŠEK, roj. 1946, kovinostrugar iz Hrastovca št. 26 in Marija ŠPITAL, roj. 1950, delavka iz Saleka št. 22;
—	Ivan BAUMAN, roj. 1937, varilec iz Celja, Zidanškova 9 in Stanislava DORN, roj. 1944, frizerka iz Celja, Zidanškova 9;
,Na turneji do Sloveniji bosta mešani pevski zbor ZVON ob svoji 40. obletnici in folklorna skupina iz LIM-BURGA NA NIZOZEMSKEM (46 članov) gosta tudi v Šoštanju.
Dobrodošlica Slovencem iz Nizozemske
v Domu nocitha
Mladina poje
V šoštanjski dvorani je bilo I 10. junija le še malo prostori 1 Navdušeni publiki so se pred-1 stavili kar trije pevski zbori.
Na mah je poslušalce najprej I osvojil letos ustanovljeni eno-| glasni pionirski pevski zbor i novne šole Karla Geslovniki Kajuha, ki je pod vodstvo® I Anice Krajnc odpel osem pes- f mi. Program je nato nadaljeval | njihov mladinski pevski zbori pod vodstvom Stetke Lenart, tr| je imel v tem šolskem letu : več nastopov. Uspešno je zapeli nc občinski reviji in prejel od- [ ličn^ ocene, sodeloval je pri I proslavi 25. obletnice pobodol XIV. divizije in na srečanju! mladih pionirjev v Velenju. ZI osmimi pesmicami se je foJcroll predstavil domačinom, ki so mul burno zaploskali. Ko se je iz I celote zbora izluščil še pevski! trio in zapel pesem Mami, se je| orosilo marsikatero oko.
Šoštanjčanom se je pofeml predstavil še dekliški pevski! z bor gimnazije Velenje, ki je pod vodstvom prof. Ivana Marina iz svojega letošnjega koncertnega programa odpel desel pesmi. Rdeči nageljni, sveži, nasmejani obrazi in ... pesem.r
Lep in pester večer, ki ga ji organizirala osnovna šola Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, je bil za poslušalce nedvomno zelo prijeten in želijo, da bi postalo srečanje tradicionalno.
Aca Polanc
Najprej si bodo naši rojaki ogledali zgodovinske, gospodarske in turistične znamenitosti naše domovine, med drugim muzej na velenjskem gradu, zvečer v sredo 9. 7. ob 20. uri pa bosta zbor in folklorna skupina nastopila v Domu Svobode v Šoštanju z izbranim programom slovenske in nizozemske vokalne glasbe in narodnih plesov.
Dirigent pevskega zbora »Zvon« g. A. JOSEF VVILLEMS
Kakšna je bila njuna pot?
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR »ZVON«
Pred približno 45 leti so Slovenci v nizozemskem Limbur-gu začeli ustanavljati društva Sv. Barbare. Takrat je deloval med Slovenci nizozemski duhovnik pater Teotim, kulturni mož, velik prijatelj Slovencev, ki je želel, da bi bilo pri maši tudi slovensko petje. Leta 1929, pred 40 leti, so Slovenci ustanovili pevski zbor »Zvon«, ki ga je vodil Nizozemec Geizer. Kmalu je zbor dobil tudi svojo zastavo. Pater Teotim, ki je bil tudi dober pevec, je zboru vedno rad priskočil na pomoč in bil občasno tudi njegov pevo-vodja.
V letih 1936 do 1939, ko je prevzela vodstvo zbora Slavica Zaje, je zbor dosegel nove u-spehe. Vrstili so se nastopi v dvoranah in na radiju. Občinstvo je povsod navdušeno pozdravljalo pevce. Slovenski pevski zbor »Zvon« je prejel odlikovanja — veliko in majhno srebrno medaljo, veliko in majhno bronasto medaljo, pa-vovodkinja venec, ki ga je podarila zboru, društveno zastavo pa so odlikovali s častnim trakom.
Leta 1939 je postal pevovodja »Zvona« mladi Jožef Kocjan iz Passarta, ki je poučevai tudi mladinski pevski zbor »Ven-ček«. Tudi pevci in pevke »Ven-čka« so imeli več javnih nastopov, peli pa so tudi pri slovenski maši.
Vojna je hudo prizadela nadaljnji razvoj pevskega zbora »Zvon«. Nemci so uničili vse društvene knjige, zapisnike ter notno gradivo. Izgubili so tudi zastavo, odlikovanja in harmonij. Smeli so peti le še v cerkvi, niso pa imeli prostora, kjer bi vadili. Tedaj pa so ljubeznivo „ odprli vrata svojega doma Ko-zoletovi iz Heerlerheidea, ki imajo tudi sicer, razen patra Teotima, največ zaslug za razvoj pevskega zbora »Zvon«. Pevci so vadili v njihovem stanovanju, vedno pa v strahu, da jih ne zalotijo Nemci in odvedejo v taborišča.
Z osvoboditvijo je zaživel tudi »Zvon«, ki je kmalu štel 30 pevk in pevcev. Novi pevovodja je bil Nizozemec van der Werf. Da bi si gmotno opomogli so priredili vinsko trgatev. Nastopili so na slovenskih in nizozemskih prireditvah, s pesmijo slavili obletnice, peli pod-oknice jubilantom in umrle rojake spremljali z žalostinko na zadnji poti. Razveseljivo je bilo, da so k zboru radi pristopali tudi mladi, predvsem na pobudo zavednih staršev.
V Topolšici je bila pred nedavnim posebna svečanost.
Domače prosvetno društvo je pripravilo oddajo Pokaži kaj znaš. Sodelovala je predvsem mladina.
V osrednjem delu programa je bila podelitev Linhartove značke tovarišu Romanu Simo-nittiju. On je tudi prvi tak od-likovanec v velenjski bočini, ki mu je odbor za gledališko dejavnost pri svetu Republiške zveze kulturnoprosvetnih organizacij izrekel tako priznanje. "" ie skromna nagrada za Iri-in neumorno delo to-
Od leta 19*45 vodi Slovenski pevski zbor »Zvon« dirigent A. Josef Willems, direktor tamkajšnje srednje šole. Čeprav Nizozemec, je z vsem srcem vzljubil Slovence in njihovo pesem ter se naučil celo čitati slovensko. Je tudi častni predsednik zbora.
Večina sedanjih članov zbora se je rodila na Nizozemskem, z navdušenjem pa prepevajo slovenske pesmi ter z veseljem hodijo na vaje.
Predsednik zbora je Anton Robek, pred njim pa je bil dolgo let" predsednik njegov oče Anton Robek, ki je tudi eden izmed ustanoviteljev »Zvona«. Med rojaki, ki so prispevali svoj delež k razvoju zbora, naj omenimo še Franca Grila, sedanjega predsednika društva Sv. Barbare v Heerlerheide-Brunssumu.
Slovenskemu pevskemu zboru »Zvon« čestitamo ob 40-let-nCm jubileju, želimo mu prisrčno dobrodošlico, na koncertni turneji po Sloveniji, v prihodnosti pa še mnogo let uspehov!
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA
Ne samo pesem, tudi slovenski narodni plesi so zamikali drugi rod naših priseljencev v nizozemskem Limburgu. V začetku leta 1950 so povabili iz Avstrije Anico Goršič, ki jih je začela učiti slovenskih narodnih plesov. Navdušenje je bilo tolikšno, da so si sami napravili tudi gorenjske narodne noše. Tedaj so nastopali le občasno, na prireditvah in ob raznih jubilejih. Nekateri izmed plesalcev pa so dali pobudo, da bi ustanovili stalno plesno skupino. Iz te pobude je leta 1956 nastala Slovenska • folklorna skupina. Z rednimi tedenskimi vajami so utrdili plese, ki so jih dotlej znali in razširili so program z novimi.
Delo je naporno in zahteva veliko truda od posameznih plesalcev: nekateri so istočasno tudi člani pevskega zbora »Zvon«, plesalke so obenem tudi gospodinje in matere.
Vsak nov uspešen nastop pa vliva plesalcem pogum za naslednjega in pozabljene so vse osebne žrtve. Skupina je edina te vrste v slovenskih naselbinah v evropskih državah, zato večkrat z velikim uspehom gostuje tudi v Belgiji in Nemčiji. Plesalci so nastopili tudi že na mednarodnih folklornih festivalih na Nizozemskem in v Belgiji, prav tako pa tudi že za nizozemsko, belgijsko in nemško televizijo.
V prvem obdobju je vodila skupino Mici Konte, leta 1965 pa je prevzel tehnično delo Slavko Sterman.
Članom slovenske folklorne skupine, ki nastopajo skupaj s pevci Slovenskega pevskega zbora »Zvon« na jubilejni koncertni turneji po Sloveniji, želimo prijetno bivanje tudi v Šoštanju in še mnogo let uspešnega delovanja!
OBČANI!
Z množično udeležbo na prireditvi se bomo našim rojakom najtopleje zahvalili za zvestobo svoji domovini.
M. Podlesnik
Slovenski pevski zbor »Zvon«
Pestalozzijeva
V večernih urah poteka življenje mladega rudarja v domu za družbene dejavnosti, ki jih vodijo honorarno plačani profesionalci. V domu plešejo, modelirajo, fotografirajo, slikajo in prebirajo dnevno časopisje. Pravijo, da so se nemška dekleta do danes že navadila Turkov in drugih narodnosti in brez predsodkov uživajo z njimi mlado življenje.
Za hitrejše prilagojevanje na nov kraj uporabljajo Nemci še druge metode. Ni tako lahko preboleti krize mladostniku, ki je migriral v popolnoma tuj kraj. Včasih se tega nočemo zavedati, pa bi radi še čez nekaj dni ustvarili iz priseljenca človeka, ki se strinja z vsem in z vsakomer. Ali smo se že bolj zresnjeni vprašali, koliko fantov nam zaradi tega zopet pobegne med njive in travnike ali na planine?	,
Da, o metodah naj bi govorili. Turkom so uredili poseben dom. V njem imajo čitalnico s turškimi dnevniki, prostori, opremljenimi po okusu njihove folklore in ne navsezadnje tudi molilnico s koranom. Sicer je Nemčija za Turka prišleka kot samoten otok v prostranem morju. Kam naj hoče Turek kljub domotožju? Saj je Nemcem vseeno, ali novince boli srce ali ne. Zanje je poglavitno, da mladi tujec kaj hitro začenja biti produktiven. Tako mu je drugi dom v tujini blažil bolečine in ga je prej adaptiral na novo okolje. Sproščen človek laže in hitreje dela in tako je cilj vzgojitelja prej dosežen. »V treh letih so najbolj konservativni mladinci popolnoma spremenjeni!« nam je pojasnjeval inšpektor teh domov. »Pri nas se naučijo plesati moderne plese, pri nas se naučijo voziti avto in se oblačiti po modi. Pri nas se naučijo tudi delati.« Take in podobne izjave so vse potrdili, saj smo v razgovoru s fanti izluščili še kaj več.
vas v Porurju
Všeč so nam bili čisti in počesani fantje, kajti dolgih frizur skoraj nismo videli.
Večere smo navadno preživeli v družinskem krogu, v razgovoru s skrbniki. O higieni ni treba govoriti, saj bi bilo škoda besed! Vse je tako čisto, kot to znajo le na germanskem severu. Tudi tujci se v vseh prostorih obnašajo tako, da za nji-spravljati in vpiti...
Težave v vzgoji mladih v Pe-stalozzijevi vasi so podobne našim. Fante je treba kaznovati, če ne upoštevajo hore legalis. Dodelijo jih drugim družinam, če v prejšnjih tudi kompromis ni več mogoč. Fanta, absolventa poklicne šole za rudarstvo, sem vprašal, kako se je vživel v življenje družine. »Zelo dobro!« mi je odgovoril. Ali bi ostali še tu, če bi mogli?« »Prav rad! Nikamor bi ne odšel. Toda sedaj moram v samski dom!« Tak je bil njegov odgovor, iskren in premišljen.
Primerjam vgoji dveh različnih domov, v različnih dr? žavah. Obema je domača vzgoja velelnik. Oba želita, da bi se gojenci čimprej adaptirali na novo okolje in se nanj tako navezali, da bi postali domačini.
Nam bo laže navezati domače fante na nov kraj. V Nemčiji prav to ni lahko, saj se zadovoljijo z dejstvom, da jim od desetih tujcev ostane po uku vsaj eden.
Mi bomo morali glede adaptacije mladih storiti še marsikaj. Morali bomo še nadalje iskati poti, da bomo fantom, ki prihajajo v vedno večjem številu v rudarsko mesto, olajšali prehod iz patriarhalnega okolja v novo in sodobnejše. Morali bomo storiti vse, da bomo rudarsko mladino čimbolj navezali na lepo Velenje. Iz mladine bomo gradili novega človeka, ki bo znal delati in bo znal ceniti svoje!
V.
Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja je pred nedavnim gostoval v velenjskem domu počitka. Varovancem tega doma so zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi. Pevski zbor že več let zaporedoma gostuje pred rudarskim praznikom v domu počitka. — Na fotografiji: pevski zbor Kajuh
med nastopom.
Velenjski poskus vzgajanja mladih rudarjev v samski stolpnici je gotovo edinstven v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato nas je želja, izmenjati izkušnje s podobnimi domovi drugje, pognala preko meje.
V Porurju je 31 Pestalozzije-vih vasi. V njih je okrog 4500 rudarjev-gojencev, ki prav tako kot tu, obiskujejo triletno rudarsko poklicno šolo. Leta 1950 so osnovali vasi za vojne sirote in želeli, da bi sirote usposobili za kvalificirane rudarje — kopače.
Danes so te vasi postale internacionalne, saj so med gojenci redki Nemci.
Jame v Porurju so globoke in silikozne! Zaradi takih pogojev tudi razmeroma visoki zaslužki niso vabljivi.
Pa vendar poteka življenje mladega rudarja v Pestalozzi-jevi vasi lažje in znosnejše kot kje drugje. Zakaj? V tej vasi so zgrajeni enojčki in dvojčki.
V	njih stanujeta dve družini z ločenim vhodom. Vsaka ima po šest fantov. Okolica take hiše je spremenjena v cvetoči vrt. Ni potrebno menda posebej na-glašati, kako zelo se prileže utrujenemu fantu počitek med dišečimi rožami, v popolnem zatišju narave! V spodnjem delu nizke hiše stanuje družina.
V	gornjih prostorih sta dve, vsaj dvajset kvadratnih metrov veliki sobi. V njih stanujejo po trije fantje. Torej je prostora dovolj. Družina nudi fantu popolno oskrbo od obloženega kruhka do zakrpane srajce.
DRUŽINSKA VZGOJA MLADIH RUDARJEV
R. Simonittija-Linhartova značka
variša Simonittija na odrskih deskah.
V razgovoru z njim smo lahko še marsikaj izluščili iz njegovega življenja, ki ni bilo postlano z rožami. Preganjal ga je fašizem, saj je moral zapustili rodno Gorico, ki pa je tudi danes ne more pozabiti.
Trideset let poteka, ko je prišel v Topolšico. Sam pravi, da je za petje in gledališče kljub vsemu imel vedno čas.
Nikoli mu ni bilo žal minut, vseh tistih neplačanih, ki jih je preživel z igralci v hramu Tali je.
Tudi danes, po tolikih hudih in tudi lepih letih, rad zapoje in rad misli na ure, ki jih je nestrpno čakajoč na premiero, preživljal v garderobi.
Linhartova značka s plaketo mu je res le skromno priznanje za ljubiteljsko delo.
Zaželeli smo mu, da bi zdrav še dosti let preživel v krogu svojih dragih in med tistimi, ki jih je rad obiskal in rad z njimi delal. Šopek rdečih nageljev je potrdil, da družba le ne pozablja na ljudi, ki so ves svoj prosti čas preživeli zato, da bi ljudi plemenitili in vzgajali.
Danes smo tovarišu Simonit-tiju hvaležni za vse tiste ure, ki jih je prostovoljno podaril za lepše in bolj razgledano življenje nas vseh. Želimo, da hi o-sial veder in zdrav in hi oh spominu na prehojeno pot še večkrat zašel v kulturni hram!
V	PESTALOZZIJEVI VASI V
i
V	Velenju že nekaj let vzgajamo mlade fante — rudarje, v samski stolpnici. Ime verjetno ni najbolj ustrezno. Podatki sami pravijo, da je v tej veliki hiši 47 družin, ki so sprejele posebno dolžnost. Vzgajajo fante in celotno vzgojo poskušajo čim bolj približati domači, družinski vzgoji. Nedvomno tudi v teh družinah vgoja ni in ne more biti neoporečna. Vendar pa nudi mlademu človeku večji košček domačnosti, ki ga veže na Velenje tudi potem, ko se .je izšolal. Mnogo pisem je, ki so jih napisale okorne rudarjeve roke tem novim materam. Iz vseh veje želja po vrnitvi v tiste čase, ko so bili še otroci novih, a ljubljenih družin.
PORURJU