St. 35. V CionVi. duo 1. majri 1900. Letnik II. l/.liaja vsak torck in jM'tek v tcilnii ob II. iii'i ]*r<•(11K)11111<¦ /a ineslo tcr ob ;i. uri [>o[><)]<111<* /a dc/i'lo. Staue po pošti pirjotiian ali v (Jorici na doin poiiljan celolrtix» .S K.. pollotno ¦'* K. in tvlrllH.no 2 K. I'rixlaja sc V (Jurici v loliakarnali S i-li war/, v Šnlskih uli'.-ali in .1 r I- lei'sit/ v Niinskil) ulicali jjo S vin. U III LA (Zjiitranjtt i/tlanjY.) Ircdništvo in upravuištvo so nahajala v «N a r o d n i t i s k a r » i». ulka Vi.-tturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, ogjase in naročniiio pa na upravništvo «üorice». Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako se tisk; jo 1-krat po 16 vin.. 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskaju. raeu- n jo se po pogodbi. Izdajatolj in <>(ljL?<)V(n-ni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusie). Vlada, Čehi in mi. I'o povralku cesarjovem iz Uerolina olvori sc zopet državni zbor. Kakor že po- roč.ano, naiiKM'ava niinislorski predsednik pi. Kocrber predloziti zbornioi naerl jozi- kovnoga zakona. zadovajoč Cosko in Mo- ravsko. Kakoi* poroe.ajo listi, so pa Coin s Leu- načrtom že v naprej smatrajo neza- dovoljne, kor jo v načrlu lock, ki sc Jim z ,: nevzprejemljive, kajti v uacrlu da sc vlada vsc preveč ozira na Ncinco, kate- i'im skusa izpolniti kar najvoe njibovib želj. To je že povcdano v posaincznih točkah naorla ondi, kjer je govora o notranjem uradovanju na Oeskem in Moravskem. ka- tero deželo Sinatra načrl za splošno jezi- kovno mosovito pokrajino. Z svojim načrlom da. jc imel minister Koerbor dobro voljo doseči spravo nicj (Iclii in Nemci, loda ncinški vnanji uplivi da boeejo prcpročiti vsako dobro v korist Slovanom. Tako jc, n. pr. na svojcrn volilnem sbodu v (laslavn poslancc d\\ Herold nii- glašal, da so uplivi pruskoga poslanistva na Dunaju. ki mnogo pokvarijo nam avslrij- skini Slova.....n. - Nemški poslanik grof Eulenburg da jo uplival nagrofa Goluchow- skega, ki jo vslcd tega oneinogocil Slova- noin pravieniše(?) stališče grola Tbina, kate- rega jc spravil raz stol. No, (lebi so precej dobro pouc-eni o lekočib vprasanjib naše nolranje polilikc in brcz ponicna l>as ni, ako naiiii.uavajo, da boöojo prieoLi z obslruk- cijo. Na initMiovanoni sbodu jo za dr. llorol- dom govoril poslanoc dr. l*ac:äk in bajc isojal, da narod č(;ski čakajo luidi časi. I'risiljoni da bodo zancmarili cclo ^ospodarska vpra- suiija, da so priincjo z vso onei'zijo svojih polilionib zadcv; jiropročili da bi niorali snroioiu invoslicijskib prodlotf, ako bi vslod lcjr;i ludi navstala novarnost, da odrinojo __ J u ir o s 1 o v a n o. No, tako daloč upamo, da no pride, kajli, kako bi so to zlagalo z bratsko vkupnostjo Cobov z .lujjoslovaui, z njiboviini idoali o slovanski vzajomnosli? Čcbi imajo popolni vzrok l)ili nozadovoljni z vlado, ko vidijo, da vlada lo iio.^ujc njene Nemce, a za najpriproslojso pravico českoga naroda pa so bri«a tako malo, da jim no more izpolniti najmanjse želje, iz strabu ]>rod Nemci! Čehi po vsoj pravici smojo izvajali jioslodioo iz lacetfa naslopanja vladt; in bodo tudi znali, kako jim je nastopiti. A mi se popolnoma zanosemo nanje, kakor smo so zanesli i vos čas, ko smo trdno slali ž njimi roko v roki na .slališču slovanske vzajemnosti, zatajujoc se celo s svojimi postulati na Jjubo slovanski solidar- nosti in obstanku desniee. Nadojamo so, da JMIadočclii, ako splob pride do odiocnoga odpora z njiboto strain, si izboro drug smoler obslrukcijc, s katorim no bodo skodovali nam. njibovim zvt;slim jiigoslovan.skim zavoznikom. Tu imamo v prvi vrsti prod oomi gospodar.ske točke našega programa; prod ot-mi imamo svoj narod, čogar malorijolno slanjo ni lako. da lii moglo šo daljo öasa pronašati gospodarsko zanemarjonjo. ()b- slrukcija na lob lorkali. obstrukcija, kator(^ uspob jc itak nogotova stvar, pa bi uteg- nila imoti lo za posledico razrušenje dos- ni('o, ki bi bilo usodopolno za vsc avstrijske SlovaiHi. /o samo z ozirom na žolezniško prodlogo bi skodovala njibova obslrukcija nam Slovoncom, ki tožko prioakujcmo, da sc olrosomo mm1!! južno žoloznioo in dos<;- žerno novo in cono zvozo Trsla z notranjimi dežolami. Kolnu bi bila obslrukcija v torn poglcdu v korist? Južni želoznici! In komu v škodo? Narodu! Mroz prejudioa (iobom glodo njibovo laktiko, smo žo naprej iivcrjcni, da bi bila njibova obslrukcija i zanjo broziis|)ošna in kor za nas, njibovo ju/.no brate, v gospo- darskib vprasanjib, colo pogubna, smo uverjeni. da si izvolijo so v zadnjem bipu drugi nac'in taklike zopcr vlado in iijeiio Ijubljence, Ncmikm;, ako mogoöe. Nas vc'/o s Coin' cna ljubezen in ena slovanska zavost in la nam both? pr<»d očmi tudi v najžaloslnoj.šib polilieiiib bojib. Deželna norišnica in holnisnica v goriškem deželnem zboru. Do/.elni odbor goriški jt; stavil v j(;dni zadnjib dežolnozboi-skih soj tri predlog(\ kako re.šiti bodisi koneons) ali vsaj začasno perooe vprasanjo, kako in kje obraniti go- riske dozelano, ki bolobajo na iiiiiu. v do- lnaoi d(!zoli. Glasom prvega prodloga knpil naj bi se na polju, ki se raztezaod sv. Koka proti Mirnu. proslor in na njem naj se sezida nova noiišnica. I'o drugi^in predlogu naj bi se kupilo poslopje in vrt. kjer se zdaj na- liaja malo s(mii(mh'š(':o; isto naj bi se priro- dilo vsaj zaoasno za novo norisnico. Ako bi se pa no vsprejol ni prvi ni drugi prodlog, polem naj bi se pa pn'zidalo novo krilo ali k bolnišnioi usmiljcnib bratov ali |>a k žonski mostni bolnisnici, da bi bila vsaj na tak način omogočena oliranitov domačih umobolnib. Dr. l'ontoui jo pa to dni objavil majhno brosui'ico, v katori so odločno obrača proti zadnjima predlogoma. V toj brošuriei pravi nam roc dr. Fon- loni, da ni loga malega somcnisča, ni po- slopjo in niti vrt in njegova okolica nikakor sposobna za norisnico. Po tesni ulici, ki pelje mimo poslopja. se namrec" priganja in odganja živino na bližnje sejmišče, kar je zdi'uzeno kajpada z velikiin vikom in krikom l(M' bi inotilo za umobolne tako potrebni mir. Poslopje, ki je zidano ob vznožju liolma, na katorom stoji goriški grad, jojako vlazno in zatogadolj nezdravo. Neobsežni vrtni pro- slor so pa vsponja ob omenjenem bolmu in ni vsled toga prikladen za šetanje bol- nikov. Sicer naj bi se to poslopje le za- časno priredilo za norisnico, tako predlaga namreč dožolni odbor. Ali dr. Pontoni s<; boji, da no bi taka začasnost postala tra,j- nosl, zato jo pa splob proti temu predlogu. Trelji pr(>dlog deželnega odbora pa jo po dr. Pontonijevem mnenju baš tako ne- sroron, ako no celo nesrečnojsi. Kako naj bi so pn'zidalo krilo k mostni ženski bolnisnici, ko pomanjkuje tarn glavuih recij, katere umobolni potrebujejo ncobbodno, namreč: luči, zraka in vodo. Sicer je pa to, kar nam pripovedujo dr. Pontoni v svoji brošurici o oddelku mestne bolnišnice, kjer se nahajajo nosrocno umobolne, nekaj takega, nad čemer so mora zgražati vsakdor. v komur. ni po- polnoma zamrl človtvški cut. V malih, tomnib, smrilljivih colioab — napolnjenih z okuže- nim zrakom so pobran.jona ta ii(;srecna člo- veška bitja — in tarn naj bi pričakovala ozdravljenja svojega bolnega duha?! — Dr. Pontoni pripovedujo, da se je mudil tarn z noko s(»stro l(^ nekaj časa opravljajo pri neki bo.lni osobi svoj zdravnižki posel, in obču- tila sta oba, on in sostra, poslodic«; okuže- nega zraka, s katerim j<» bila napolnjona celica. A veliko bolje kot o tcb prostorih ne misli dr. Pontoni tudi o onih usmiljenih bratov in je proti temu, da bi se tudi pri njih kaj prizidalo v ta namen. Dr. Pontoni zaliteva v imcnii humanitete in v zdravstve- nem imonu, da so zida na primernom mestu nova norišnica, ki pa naj no bode luksu- rijozna, v kateri naj no primanjkuje nesrečnežem luči, vode in zraka. Kdo bi se ne ujernal z dr. Pontonijem; kdor ima v sebi še količkaj človoškega .... mora obžalovati ter odfocno obsojati sedanje naše razmere v tern poglodu, razmer-e, ka- tere odstraniti je že v resnici skrajni čas. Tega prepričanja je bil goriški deželni zbor že kedaj in je v svoji seji dne 11. januvarja 1887. tudi že sklenil sezidati ne le deželno norižnico, marveč tudi dožolno boIniSnico in hiralnico. Žalostno. da prežalostno jo sicer za našo deželno upravo, da nimamo še da- nes ničesar od vsoga, kar se jo že pred trinajstimi leti spoznalo za tako nujno, in je torej zadnji čas, da bi m? ostajalo le pri sklepanju, nego da bi se sklepi tudi izvrsili. Mi smo sicer prepričani, da jo kaj jednakega lože rečeno nego storjeno in da ni tako labko rešiti ta problem, tako da bi popolnoma odgovarjal zdravstvenim zahte- vam — a ob jednem ne obreinenil prehudo naše majhne, a ne bogate dežele. Posebno težko je tudi zaradi tega ugodno rešiti to vpraSanje, ker naša dežela ne potrebuje nujno le deželne norišnice, nego ona po- trebuje ravno tako nujno, ako morebiti ne Se bolj, deželne bolnišnice. Pred narni imamo poročilo bolnisnicnoga deželnozborskega odseka z dne 20. novom- bra 1889., ki predlaga deželnemu zboru zi- danjo norisnice kot samostalnega zavoda, ki bi stalo približno kakih 400000 gld. ali pred nami je tudi samostalni predlog dr. Hojicta, kateroga je stavil, ako se ne varamo, v deželnozborski seji dne 20. novembra 1889, in ki pobija v prvi vrsti iz ekono- mičnih ozirov odsekov predlog tor meni, da bi se skoro z istimi stroski. ki so pro- računjeni za zidanjo norisnico, sezidali na jednem in istem prostoru bkratu norišnica ln bolnišnica. In danes po jednajstib lotib se naba- jamo spet na istom mestu z razliko, da predlaga danes deželni odbor gradenje de- želne norišnice kot samostalnega zavoda — a da pobija isti dr. Kojic ne več le kot dež. po- slanec tak predlog, nego tudi kot poročevalec linančnega odseka tor da stoji on danes ravno na istem staliscu, kjer je stal pred jednajstimi leti — cos, zidajmo bolni^nico in norisnico bkratu na istem prostoru, ker odgovarja tako skupno zidanjo ekonomičnim koristirn naše dežele in njenega prebival- stva v prvi vrsti, ob jednem pa tudi zdrav- stvenim zahtevam. Ker tudi o potrebi deželne norisnice nikdo ne dvomi, in jepotrebo iste, kakor smo že rekli, je deželni zbor pripoznal že leta 1887. ker je gradenje deželne norišnice neizogib- no potrebno in ker bi ti stroški, ako se oboje bkratu zida in na istem mestu, bili veliko manjši, in ker bi bila potem za oba zavoda jedna in ista administracija — ne vemo, zakaj bi se kaj takega tudi ne zgodilo. L 1 S T E K. Gorje iz strasti. Kuski: A. Čehov. Labko si mislito, kako zivlj(Mije jo iniola zena [iri takein mozu. Tako zivljenje, pa česnik brez kruba ali so solzami krub! Ali zanj se je začelo to gorje so le vcoraj zvečer. Vrnü se je bil todaj domov, po na- vadi pijan, in po svoji zaslareli navadi so je jel prepirati in mabati z rokami; ali starka je pogledala na svojega razsajalca, kakor prej nikdar ni ghidala. Izraz njenib «larib ocij je bil navadno mučeniški, kra- tek kakor pri psih, ki jib veliko pretepajo in slabo redo. Ali zdaj je zrla strogo in negibljivo — kakor gledajo svetniki na sli- kab ali umirajoči. Od lob čudnih, nedobrih °^ij je zac«;lo stugarju gorje. In osupli strugar si jo izprosil konja pri sosedu in /daj je vozil starko v bolnico — v nadeji, da Pavol IvaniO s pra.ški in mazili povrno spet zdravje slarki. ,,'l'i Matrena, ves to..." mrmral je. „Če l« bo vprašal Pavel lvanič: ali sem to te- pel, i-ii ne, reci: Nikakor ne! Saj te ne ' bom tepel več. Glej tu križ — zakolnem se ti. Nu ali sem te mari tepel v jezi? To jo bilo le lako nepremišljeno. Saj te milujem. Saj kdo drug bi nič ne maral, ali lej jaz te pa peljcm... skrbim za lo. Ali imeti pa- moli! Gospod, tvoja volja! Hog daj le toliko, da no zaidem... Kaj, ali te boli bokV Ma- Irona, kaj molčiš? Vprušam to: ali to boli bok (siran)?" ,.Zakaj seji pa no taja snog na lieu!" misli si tor cuti, da mu prebajajo mrazča- lice po hrbtu in po nogah. — Pri meni se taja, a pri njej... Mm... čudno". (ludno se mu jo. zdolo, da se ni taja I snog na lieu starke, cudno, da so je bilo lice nokako posebno podaljšalo, in po- slalo blodo-rmeno tor dobilo umazano-vo- ščono barvo in poslalo resno ostro. „Nu. neumnica", mrmra strugar... ,.Jaz ti govorim po vesti — kakor pred Hogom, a ti, tako... Nu, neumnica! Pa nazaj obrnem, nie te ne popeljem k Pavlu Ivaniču!" Strugar spusti vajeti in se zamisli. No, starke se ni drznil niti poglodati ne. Strašno! Vprašal jo je, pa ni dobil odgovora. To je bilo strašno. Naposled, da bi bilo konec te negotovosli, potipa njono mrzlo roko — ne i da bi se ozrl na njo. Vzdignjena roka pade spet kot bič nazaj. „Monda je umrla. Komisija!" In strugar zaplaka. Ni mu bilo toliko /-al. |)ac pa dolgočasno. Mislil je: kako naglo se spreminja vse na tern svetu! Nje- govo gorje so ni ni Li prav začelo, pa se je '/'("¦ rešilo. Ni utegnil životi so starko, po- nioniti se ž njo ter jo milovati, pa je že nnirla. Živel je štirideset lot ž njo, ali teh štirideset let je minulo prav kakor v megli. V pijanosti, pretejiib in potrebi ni čutil zivljenja. In kakor v nesreco urnre mu slarka na mail v istom casu, ko je začutil, da jo miluje, da ne more živeti brez n.je, da je strašno kriv pred njo. „In lej, ona je hodila po svetu" — — spominjal se je. „Sam sem jo posiljal beračit. Komisija. Neumnica bi bila živela labko še desot let; ali je mari mislila, da sem res tak? Presveta mati, kam za vraga pa vozirn? Zdaj ne treba zdraviti, nego po- kopati. Nazaj!" Strugar se vrne nazaj in tepe konja na vso moc. Pot je bila vsak čas slabša in slab.sa, že ni bilo videti prav nič voc oblo- ka pri saneb. VČasih so zadole sani na 1 mlado jelko, temni prcdmet je opraskal roke strugarja, mignil pred njegovimi oČmi, in zopet »se je siril beli vid okrog pred njim. „Začel bi bil z nova živeti..." misli si strugar. Spomni se, da je bila Matrena pred sliridesetimi leti mlada, krasna, vesela, iz bogate hi^e. Dali so mu jo bili v zakon zato, ker so se zanasali na njegovo moj- stersko rokodelstvo. Vse je kazalo, da bo- deta dobro živela; ali žal! Ko se je bil opil po svatbi, se je zavalil na peč, in od tega časa se do zdaj ni bil streznil več. Le svatbo je pomnil, a kaj je bilo po svatbi, ni vedel nič več, in da ga ubiješ ne, mo- rebiti samo to, da je pil, ležal in pretepal. In tako je minulo štirideset let. Beli snežni oblaki so jeli malo po malo siveti. Nastopal je mrak. ,.Kam pa vozim?" zavede se mahoma strugar. — „Pokopati treba, a jaz v bol- nico... Kar znorel sem!" Spet se vrne nazaj in spet tope konja. Kobilica napenjala je vse svoje moči, prhala ter dirjala naprej. Strugar jo je tepel v cno- mer po hrbtu... Od zadoj je slisal neko udarce; ni se ogledal ali videl je, da bije ob sani glava pokojne 2ene. In zrak je vedno bolj D op i si. Iz luMieljskili kro^'uv. — Kolega mi jo poslal dopisnico. naznanjujoč, kako sa- lamonsko modro je dež. sol. svet po pol- letnoin čakanju polrdil volitov dvoh nepo- stavno izvoljenih zastopnikov iz učitoljslva v okrajni šolski svet. Cujto in strmite! Vo- litov se je potrdila, ker ni bilo ugovora, ampak le pritožba samo jednega (?) uei- telja; a priznalo so je, da bi so morala v take in slueaju v rši ti o žj a vol i tev. Kako je mogoče, da ni dež. sol. svot nalo- žil, da bi se vsaj pri prihodnji okrajni kon- ferenci zadosiilo postavi in ueitoljstvu? Ali je pravično, da se krši lako nasa voliliia pravica. ¦tiudno! — Povsod toraj se nani mecejo polena pod noge. V soli uoimo mladino, da so uradniki in oblaslnije zato, da č u v aj o pravico in izvršujejo postave ter skrbo, da je v deželi vse v lepem redn. Kako je pri nasV Pae dežela nevftrjeinostij. — Da se je volitev potrdila, ker je hihi pritožba saino enega učitelja, je že smesno. Kaj ne zadošča, da se pritoži öden v imenu stranke? Mivši nadzornik in svetnik g. Kr. Vodopivec, kalori je vodil lakrat konlerenco. je lahko priea. da ni saino eden ucilelj protestoval proli volilvam, ampak vee. — Vprašamo pa: Kaj je delalo ucileljsko dru- stvo goriskegu ok raja, da ni nie ukrenilo proti leniuV Mar se boji ali je zaljnhljcno v svojega lepega tajnika, kateri je ob jediioin odbornik „Sloge", a je morda želel hili kaj takega pri novej nerodno naprednej slranki, ko ji je telegraficnq čestital, o priliki nje rojslva?! Je pae smola! Malo več možalosti, doslednosti in politično modrosli bise ven- dar pricakovalo. Pa brez zamere! Sodaj ve učiteljslvo in nepostavno vo- ljena zaslo|)jiika, da nisla pravna naša za- govornika; zalo prunknjemo, da imata to- liko pravnega cuta, dase odpovoshi tej časli in potrebno ukrenota, da se bode volitev vrsila pri lelosnji okrajni konlerem-i. Ce lega ne storita, si naredimo sodbo in obsodbo o priinernem easu. Ako pa mislita ostati nadalje v okrajnein šolskem svetu. jinia želimo, naj nadalje pišeta brozplačno zapisnike pri sojah. Onim šostim ucileljem pa, kateri bi morali priti v visjo placilno vrsto, naj nadalje čakajo. — —. Loj; pod llanpirtom, dne 22. in. in. — Nekdo se je v „Sočr' stov. 17. spravil na naju dva podpisana zaradi prenieseenja postnoga urada iz Spodnjega v Gorenj; Log. G. dopisnik! Najprej je treba poznali reci, poteni se-le o njih pisati, da se ne osme- šite ter ne skodujete svoji slranki več, ka- kor korislite. Ali ste res tako prism^jen, da inenito, ,.da ho gosp. župan pripravljal proslor za poslni urad hrez vprašanja?" Tudi ni res, da hi hil „gosp. nunc prigo- varjal g. postarici, naj bi opuslila pošto" ; pae pa je res, da je ravno on večkrat opo- zoril, naj veslno spolnuje svoje dolžnosti, drugače lahko zgubi vsak čas posto. In da je o kritičnem času ni zgubila, se ima naj- več zahvaliti le g. nuncu. Da, Se celo prod- lagala sva c. kr. pošlnemu koniisarjn g. dr. Svecony-ju, naj izvoli za novi urad proslor v hisi brata g. rjošlarice, kjer je že prvol.no bila pošta. Toda g. komisar je izbral drug lepsi prostor ter naroeil g. zupanu, naj ga priredi za urad. V lern prosloru je zaeela pošta uradovati od If), marea in ne od 1. aprila — ter ho uradovala, dokler ne iztece čas pogodbe, polrjene od c. kr. ravnatelj- slva. Zato, kako neumno je, kar pišete: „pripravite, g. poštarica, za urad sposoben prostor satna, kjer hočeto, da bosta una dva vedela, da nista vsegamogočna". lies pa je. kar dalje pravite: „da ho denar se- danjega župana in prilisek s pri/.nice (kje ste dobili te Iraze? V Logn no!) jako malo ukazoval j>i-i voliJvah", ker Ložani si na dajo komandirati od kogarkoli, najnianje pa od smolarja. M a r t i n i n n u n r. Politični razgled. Naš cesar knez miru. l'red malo ledni je hil še ves svel fega preprieanja, da vojne v jiižni Al'riki no. ho si> kmalo konec. kajli Angle/J po svojih zmagah proti burskeinii geiKM'alii (Ironjejii, in po osvobodilvi mest Ladysmitli in Kim- herlijy niso hoteli slišati o nikakem sklopanju miru, čeravno sti jih prosili oho južno al'riski repul)liki. da uslavijo krvavo igro. In tudi prosnje vlad Oranje in Transvaal na neka- lerih evrojiskih dvorih za posredovanj«^ niso nid- hasnile. Zdaj se je pa h kralu obrnila vojna sreea Anglije, hursko orozje j(! zop(il naslopilo zmagoviteje.— zdaj pa je tudi An- glija. postala h kratu drugih misli in to še toli- ko vee. ker bi se po Iransvaalski zaplelki utog- nila uiKiti nova komplikacija n. pr. glede In- dij(^. komplikacija, ki bi potegnila v krvavi ko- lohar morda še Azijo in za tem hnli Kvropo ter stavila pred vprašanj(> obstanka marsiklero evropsko velesilo, — zdaj j<^ v Angliji zav- ladalo jtrepriijanje, da bi bilo za njo samo usodepolno prevzemati odgovornost za ik;- dogledno vrsto nosroč, ki hi nastale vsled nje- n<» trdovratnosli. V tej sili se je Anglija dala .s|joraziiiiieti v toliko, da sprejnui inirovno razsodišee, katoro je predlagal cesar Krane Jožei'. Po daljših predpogajanjih mej nem- škim cosarjem in sinom angleske kraljice, ]»rincom Yelskem v Altoni glede dolocil mi- rovnega dela avslrijskoga (-l bi malo". Strugar zamiži ter zadremlje. Za nekaj časa sli.ši, da se je konj ustavil. Odpre oci in vidi pred seboj nekaj tomnega, podobno izbi ali skednju... Zlezel bi so sanij, da bi vidol, kaj je to; ali vse truplo je bilo tako leno, da bi rajši zmrznil, nego hi se zganil z mesta... In zaspal je trdno. * * Vzbudi se v veliki sobi s poslikanimi stenarni. Skozi okna je sijal mocau solneni svit. Pred seboj zagleda strugar ljudi, in takoj se hoč(; pokazati, da je postaven mož in pri zavesti... „Panihodo*) bi rad, bratci"! reče „Du- hovniku treba povedati"... ¦) bilje „Nu, prav, prav. Le le/.i!" opoinni ga neki glas. „Oče! Pavel Ivanič!" začudi so slrugar, ko zagleda pred seboj doktorja. Vnw. hla- gorodje! Uobrotnik!1' I loco skociti von, in se vreči na ko- lena pred zdravnikom; ali tü začuli, da ga ne slusajo ne roke ne noge. „Vaše visokoblagorodje. Kje so moje noge? In kje roke?" „Pozabi na roke in noge... Zmrznile so ti! Nu, nu, čemu paplakašV Živel si pa, slava Uogu! Menda si preživel sestdeset lei — dosti ti je!-' „Gorje! Vaše blagorodje, h^jte gorje! Oprostite velikodušno! Öe kakih pet — sest — let bi rad"... „Černu?" „Konj ni bil moj, treba ga vrnili... Staro pogrebsti... In kako naglo gre to na tern svetu... Va.se visokorodje! Pavel Ivanič! Najlepši ustnik iz brezove skorje! Igralno d<'.sko, kroglje izstrugam..." Doktor mahne z roko in odide iz sobe. Strugar je bil pri kraju! Gorje! Gorje trikrat, če sam si kriv gorja! da se je enega lakega shoda udeležilo 2UUU kristjanov iz II. dunajskoga okraja, Leopoldo- voga mesla. ki je razki'ican, kakor najholj židovski ok raj Dunaja. Na enem shodu je župan Lue^er rekol. da mura krseanslvo lako napredovati v Avstriji. da do!»imo tudi minislre, ki bodo imeli poguin postaviti se po robu sovražnikom Ijudslva. proti judom. — Naj bi se res skoro izpolnile te želje! Židje in Ogerska. „Information" poročajo iz katoliških krogov na Ogerskem. da jo ogerska vlada sklenila posojilo I 20 m i I i j o n o v kron ali goldinarjev, ltjga jjorocilo ne pove — z Kolhsehildovo ilruzbo v svrho gradenj novih železni(;, javnili slavb itd. To posojilo je nova poleza v zidovski poliliki na Ogerskem, kalere so s<> judje že lako polastili. kakor izveslna mrees slai'(\ga ko/uha. Na jeson hodo namree nove volilve na Ogerskem v državni zastop in lu smalrajo judj<* za po- Irebno, da vjamejo merodajiu* može v svoje zanjko v svrho židovske zmage. Kotsehildov sindikal je za v prvo zagolovil samo 70 inilijonov, od kalerih bode y.e i/, ohreslni1 mere imol eez 2 milijona di»hieka. In pre- cejsen del oil lega dohieka ..žrlvuje" sindi- kal. za agilacijske svrho o volilvah v tolikein znesku. da dohnde vsak ziilovski kandiilal okroglih 10.000 kron za izdajslvo na ogor- skem narodu. Tako znajo judje. Püljaki in Ct'hi. O Poljakih, kalei'i so šo nedavno izja- vili, da nocejo imeli nie skupnega z oslalimi Slovani. hi elovek no verjel, da. morojo prili na dan s lakimi izjavaini, kakorsno je |io- javil nedavno poljski list ..\)/.\ Minik Polski"'. Ta list pise, da so Poljaki smatrajo zvesUi zav(;znik(^ in vojne lovariso (lehov in hoč(>jo tudi z njimi stati v hoju za jodnakoprav- nost eeskega naroda. Nasprolno pa da oh- sojajo samomorilno obstrukeijo. s kalero nainerava nastopiti eeski kluh po receptu Schönererijaneov proti resiKunu delu v j)ar- lainenlu. Taka laktika Cehov hi bila tudi v |)opolnem nasprotju z laslixMi» jiroprieanj(im eoskih vodiloljev. l)oklor so trajala spravna pogajanja, so Poljaki hili pasivni. zdaj pa, ko j(» naslopilo vprasanje za desnieo o „hiti in ne hiti", zdaj bodo naslopili Poljaki od- loeno jiroti obstrukeiji. - Poljski kluh. ki se snide pred zasedanjem zbornie.e v posvo- t ova njo, izjavi se v sinislu gori reeenega bosedila v poljskein lislu. Rusko fr.i.cosko prijatcljstvo. Due 2(). aprila so priredili easlniki IraiK-osk«^ |iosadke v Nici ruskemu srednje- morskeniu hrodovju, ki je vsidrano zdaj v Villerrancho, dohrodoslico, ki s<; je razvila v velikansko manileslaeijo. Nad 10.000 oseh p(»zdravilo j(> ruskega admirala liii-ileva in eastniko njegove mornariee. Vse mesluo in vojaske ohlasli so pi'isuslovale dohrodoslici. Na sveeani soareji je bilo izroOenih nehroj zdravije na Kusijo in Krancijo. Vojna v južni Afri .i. Na boji.šeu v jiižni Al'riki je poslalo izvenredno živahno. Vojna laklika oheh so- vražnih si laborov ohsloji zdaj po najvee. v t(Mn. da sovražnika skušala drug drugega obkoliti in loin naeinom kar najvee vzeti drug driigeinu moei. Marsa.1 Uoberls, vrhovni poveljnik An- glezev je skusal, da zapr;1 po| hiirskiin ge- neralom l)e\v(d, Olivier in Hotha. ki so so vračali od Wepenerja in Do;, dohaja iz Nalala eedalje vee eel. ki mislijo izvršiti ro.Šilno delo. l>uri pa jim ulegnejo namero prepre- eili, kor imajo izvrslne pozieije. Po vseh krajih okrog bojišča j(; vse po konci. Naseljenci v Dtnvetsdorpu so pri- jeli z nova za orožje, oeravno so prisegli Angležem, da ostanojo mirni, a izjavili so. da so prej prisegli le prisiljeni in jim jo svobodno prelomifi tako jirisogo. V sever- noin Kapu vstaja Ijudstvo zopor Angleže, vstaši v Prieski so vzeli Anghizom v Klip- daiiiu mnogo živoža in drugih pridelkov. V .lohanneshurgu so angl(»zki probi- valei razslreljili Murom sinoduišnico Megbioriski ima svojo pri- hodnjo sejo duo 2 maja t. 1. oh T> uri po- poludno. — Dnevnega roda obsl.oječoga iz 21 lock ne moreino žal prioheili, ker nam jo dose I prepozno. Za ,.Solski (lour' so darovali: Ml. g. Pegan Jozef, pos(!stnik v Gabrji 2 kroni HO vin: dan poroke g. M. Zega, župana v Ka- nal u z gospieo Kino Krančisko lvaneie. se je nabralo pri ohedu 10 kron. Dru^i koncort .Jana Ivubotika. V pelek diK! \, maja priredi naš slovauski Paganini svo.j drugi konecM-l in sieer v dvo- rani Drrher z sloderini vzporedom: 1. Pa- ganini. koiKMM-l D-dur; 2. VVi(Miiawski, Sou- venir do Moseou; 3. a) S('humann, sanjo, b) Paganini, zvonček, rondo; i. a) Nesvera, MeretMise. h) Mazzini, la rondo des Sulins. Vslopnina: Prostor za slali I krono. Sed(;ži I.-III. vrsla ;") kron. IV.-VIII. vrsla I krone. IX-XV. vrsla :-i krone. V lorn, ko prijavljamo vzpored k dru- g(Mim koneerlu. slejeino v svojo dolznost, da spregovorimo n(»kaj" bos(Ml o soholnom koneerlu in ludi o osehi nasi'ga mojstra. Jan Kuhelika vnanjo-d uaredi ua prvi hip na te utis velikega uinelnika. Mladenie Kuholik nima s<> polnih dvajsel lt;t, a je že razvit v moža. Lice inn je hledo insanjavo in izra/.a prej noko uolranjtj holes! nego /.adovoljuost. znaki pravega umolnika. Dolgi erni lasjt» mu visijo v zamotanih kodrih eez čolo in zadoj na lilnik. lloja mu je uosigui-na, kakor bi se ne until domaeega na svetu; kadar pa slopi na oder in ilvigno k sehi svoje gosli, tedaj sc» ti zdi. kakor da je prišlo še le vanj življtMije, kakor da mu je sole vdahnil Slvarnik dtišo. Tu sloji pred leboj li kralu velikan umelnik v vsej pre- senelljivi gloriji. V leni, ko se čudi.s neu- mevni tehniki. s katero ohvladuje svoj in- strument, tehniki, katero se mora imenovati ii'dosezno, — prolresajo ti duso glasovi, ki valovijo in j)Iovejo od njegovih strun kakor morj(^ rajskih molodij. Ako se vrzos v la nadzeinsko doneei elem 'lit kakor po- sliisalec-l aj i k, te očaruje ^in prelvarja vsci tvoj« hitjo sila glasov, ako pa si poleg po- slušalea ludi v glashi veščak, tedaj nioraš toliko liolj obcudovati nepojmljivo zmožnost Kuhelikovo. Ni je težkoče v varijacijah po- sameznih glasbonih took in ni je še tako nepi'omostljive h^/.ave. da bi je on ne zmo- gel z lahkoto. kakor da jo navadna j»es- miea. Veasih se zdi, kakor da za malo usahne vir glasov, a v naslednjem hipu se dvigne s ponovno moejo. kakor silen ognjemet in to očara z nova. Tak j(^ Jan Kuholik, kalerega smemo po pravici nazivali od smrli vstaloga Paganinija in kakor ga imenujejo tudi vsi sedanji prvi glasbeni kritiki. Ko j(* Jan Kubelik naznanil svoj kon- eerl v (ioriei, s(> mu je j>rip(Hila ncmrilika, da ga je Iiikajsni „II Kriuli orienl.ahkU Imlei spraviti ju-i javnosti oh k red it, češ, da jo koneert Slovana v ilalijanski (!) Gorici „proti- italijanska dcjmonstraeija'' in je s tem se- vtVda dosegel pri lahkovornih ljudoh, da se sobotnega koncfu-la uiso ud<;ložili, radi eosar jim je pa bilo na moe žal. ko so zvedeli, oh kolik glashoni u/ilek jili je prijtravil. Obcni zboi" „(ioriskc ljudsko poso- jiliiic«' v znamenju osiw tuito. — Tor(\j prisel j(^ listi dan. ki je imol doloeili o Tuina. - Gahrsčekovej smrti, ali pa njih zivljonju, da se posluzimo Gabrscekovih fraz. Kraz pravimo, kajti obeni zhor „Go- i-i.ško posojilniee" se ni pac: imol pecati cislo nie s smrljo ali pa z zivljonjein Tuina- Gahrseekovim, inai'vcsc jedino h^ s posojilnie- nimi zadovami. Udelezilev pri letošnjem ohenein zboru je bila nenavadno volika in razprava jo bila sem ter tja eelo prezivahna. Zato so poskrbeli Tuina - Gabršeok in pa njiju „klakerji" z znanim njih mojstrom na eelu. Ker pa ne snialramo lega obenega zbora pravoveljavnim, ker s<; ni sodišee še izroklo, se nam ne zdi uili v red no, da bi se ž njim danes mnogo počali. Po- glavilna točka dnevnega reda je hila pri sedanjih vse kaj drugega nego zdravih raz- morah volitev novega ravnateljstva in pa novega nadzorstva. No in pri tej volitvi je bilo oddanih 2811 glasov. Od loh jo dohila Tuma-Gabr.šeekova stranka 1721 glasov, a nasprotna stranka 1120. Po našom nino- nju opravieenih glasov pa je bilo odda- nih le I7<)3 glasov in od teh je do- hila Tuma-Gabršeekova stranka 721 glasov, a nasprotna stranka, namreč stranka rodu in zmernosti, pa 1072 glasov. 0 ostalih 1018 glasovih. ki so se pripustili k volitvi le pod goslom osar tutto, pod katerim igrata dr. Tuina in (iahrseek svoj politieni va han(|ue, govorilo hode zadnjo hesedo sodišče. Za to je pa tudi nedeljski občni zbor „Goriške ljudske ])osojilnice1' nekaj visečega v zraku — in nismo v stanu ni castitati, ni sožalje izreči ni jedni ni drugi stranki. Konslatirati pa hočemo le, da bi bili v nedeljo izvoljeni, ako hi se bila vrsila volilev postavno, li le gospod'e in sieer v ravnatoljstvo : Dr. Alojzij Kranko, odvelnik, Kran Kerlila, zasebni uradnik, Dr. Kran Kos. c. kr. prolesor, Dr. Andrej Pavlica, slolni vikar, Ivan Pirjeveč, c. kr. računski svctnik; v nadzorslvo: Ivan Herbuč, c. kr. profesor, .lakop (iebular, c. kr. profesor, Jernej Kopač, svočar, Dr. Aleksij Kojic, zdravnik, Dr. Kranc Sedej, kanonik, vsi z 1072 glasovi; doi-ini hi oslali v manj- sini z 721 glasovi gg. kol. ravnatelji: 1. Dr. Henrik Tu ma, dežolni odbornik, Kordinand Seidl, prof, ivalko. Andrej Kopae, poseslnik, Anton Pečenko, veleposostnik, Dr. Hudolf (".»runtar, odv. koncipijent; kot nadzorniki: Ivan Dokleva, volelržec, Kranc 15lažon, že- lezniški uradnik. Androj Gabrseok, liskar, Alaks I,icon, voleposeslnik. Josip Pavletie. veleposestnik. UpomniLi pa inoremo, da trojica loh gospodov P° našem mnenju nili udjo niso in da bo šo sodisče razsodilo o torn. Toliko in nit: v(*c sino hotoli sporociti nasim čilaleljcm o loin „imenifnenr' obcnem zboru ,,Goriške l.jiulsk<» posojilnieo'' o re- nek-umotvoru, ki jo /arcs vrodon svojega mojstra dr. Tunic Stranka mini in roda j<1 sevoda vlo- žila svoj protest proli dr. Tiimovoiiiii na- silsl vii. Obnii zbor o. kr. kmctijske dm/he v (ioi'ici. Yceraj jo imola o. ki-. kmolijska družba svoj rodni občni zbor z dnovnim rodom, knterega sino svoječasno že priob- čili v nasoin lislu. Pri prvi točki jo bilo nokoliko debate, lid dr. Ponloli so jo nam- reč piitožoval cos, da jo druslveno delova- njo nepovoljno. Na predlog prodscdnija, da so mu kmalu zjasni lice — Lor da l>odo glodal na nas lopega, vosologa in ev(!toč(^ga obraza prav tako, kakor jo to dHal nok- daj lopi inosoc majnik. I'o/iir. Gos. Jos. V'idmar. župan v Lo- kavruje ludi lesni Irgovoc. I'rovzel jo ludi odvazanje in dovažanjo blaga za ajdovsko predilnico mod (iorico in Ajdovščino. Za svojo losno trgovino in |»a za zaeasno oliranitev tovarniškoga blaga, osobito bom- baza in promoga, ki dohajala po želoznici, jo ))i'irodil g. J. Vidmar na svoj «in lastnom prost.oru lik soiKMioga trga (Piazza liorlo- lini) v Goi'ici primerno skladišč(^. No in skladisee, kjer so se spravljali zavoji bom- baza, jo začelo v potok okoli U. uro goreti Prileteli so sicmr kmalu ognjogasoi, da hi pogasili ogenj, a posrecilo so jim ni to c«ilo ikjc. Sic(H- plaiiKMi, katerega j<; povzročila Koroča hi.sona lopa jo bil kmalu panan — * a bornbaž v zavojih tli so vodno — lor inorajo izvloči iz pogorišča zavoj za zavo- jom. To ti smrdi in so kadi na sononom ti'gu! Kakor so nam je povedalo, bila j<; U>pji znvarovana,islo tako pa tudi bombaž. Ökoda bodo navsak način volika, kaj Li bilo jo bajo v skladišču okoli 500 zavojev boni- baža, a vsak zavoj slano približno do 100 gld. Uradno poslopjc v Se/ani. Kazglas drazbo. Dno 22. maja t. I. ob 12. uri opo- ludno vršila se bodo pri c. k. namostništ- v77 K W\ h. Dotičn« ponudbe, providono s kolkom 1 K, katorim jo priložiti polrdilo, da jo po- »ujaloc položil pri c. k. deželni linančni blagajni jamčcvino 8980 K v golovini ali v vrednostnih papirjih s pupilarno varnostjo, se morajo dobro zapec-alili in vložili pri na- mesliiistvenoin vložnem zapisniku v navadnih nroii U.mh' hl Miccp liaJkasnojo do dnova ^i^ou uražbo. Gori pri robu zavitka vsak«' ponudbo je zapisali „Ponmlba za zgradbo uradnoga poslopja v Sežani*'. Tohnični sostavek in slavheni pogoji so razgrnjoni v gori imenovaiiem stavbencm oddelku. Narnostnislvo ni zavezano sprejeti naj- nižjo ponudbo, tomvoc: si pridržuje pravico izbrati podvzotnika, zaradi česar se zadržijo vso jamčevine, doklor no bodo namostnistvo odloeilo v dotioni 'drazboni ohravnavi. Skl

. maja t. I. oh ;j'.'._, uri popoldno. z razslavo uc(Mičevih iz- d(;lkov iz |.n'<»dpisanih prodmotov. Prijatelji napredka so uljudno vabljeni! Vodstvo obrlne solo v Uončah. dno liO. aprila 11)00. .llorsko kopališčc v (irado/u. — Odhor loga kopalisea razglasa, da so Ludi lotos sprejme v kopaliseo ;")<) ubozih škro- I'uloz nih olrok. ki niso slaroji od 1 1-let in no mlajsi od (> k>l. Zdravljonj(» leh otrok je brezplaino. (',. kr. okrajno glavar- stvo v Goric.i nazuanja županstvom, da o torn sporočijo niej prebivalstvo in da je ])rošnje za sprojom vlagati na c. kr. okrajno glavarslvo do lä. maja 1. 1. Prošnjam jo |>ri dodati spričevalo zdravnika, spričovalo o wpljonju koz, sprieovalo o ubožnosti in krslni list otroka. Naj hi nasi slovenski ubožnoji stariši, ki imajo morda kakega lako bolnega otroka, no zamudili to ngodne prilike. da jim bode otrok ozdravljon. Xa oro/no vajc pozovojo lotos rezer- vislo iz lot IcSUI., I S<)H. in I8(.)r>. tor nado- rn«stn« rozcrviste iz let 1890., 1891., 1893.. 1895. in 1897., ki so niso napravili treh oroznili vaj, in vso tisto. ki imajo so nado- mestiti oro/.no vajo lanskega lota. Tr/aska solska mladina in trzaski —• judjc. Prod sohoj imamo zojtot en slu- čaj, ki kaže, kako si upajo prodrzni judje ž(» vsoga mod nami. V trzaski trgovinski in poinorski akadeiniji se j(; pripolilo, da jo nek iiconec — nam so iz ohnašanja toga pobalina dozdova. da tnora bili sad kako krivonoso di iižine ta ueonoc se jo bil v navzočnosli prol'esorja Čumbratovica izrazil na razžaljiv način glode našega cosarja. Prolesor jo storil svojo dolžnost in naznanil pobalina ravnatelju Jolcieu, kat(>ri je uvol preiskavo zoper ušivca. Dotični zapisnik jo dal ravnalelj na razpolago kazonskemu so- dišč-u. Na podlagi tega zapisnika jo bila po- tom sodnijska obravnava in glej čudož! Na U\\ obravnavi je hil žaljivec Njog. Volisian- slva oproščon vsako krivde z doslavkom, da jo bilo razžaljonjo noulomoljono! Državno pravdnišlvo, ki jo tozilo paglavca na pod- lagi zapisnikov ravnatolja akademije, je to- rej tako rokoč — skozi jiadlo! Toda pride še Iopš(>! To stvar so (.ržaškib irrodontiški listi hla.sl.no pograbili in jo izkorislili za napad« na prolosorjo Jeleiča in Čumbralo- viča. Tomu hujskanju po listih se je pri- družila ludi nievrodna mladina v soli ter zacola domonstrovati v akadeiniji proti pro- losorjoma. Tako so je zgodilo v siedo |>o- poldn(\ \' pelek jo bil mir, ker so okoli akadomijo bile razposlavljono strazo in je bila zoper demonstrate upoljana preiskava. In kaj si crpimo iz t(»gaV Da je židolahon- ska banda v tržaskem moslu |irisp(»la do ))rav novarnoga viška. ZakajV Alol'da zato, ker so najbrže domoralizovanim razdrapa- nim Iržaškim lanlalinom ikh more sLoli ni- eesar v gr(>b! l^ojio je lo! Le daljo s to potuho! — A kaj hi se bilo nasprolno zgo- dilo s prolesorjein OumhratoviucMii, ki jo slučajno Slovan, ako hi bil on razžaljonje prozrl in molčal? lloj. to hi hila še I« gonja. M kralu hi so bilo izvedolo, da Slovan so- glasa z izdajie.ami in da na žaljenja avstrij- skega eesarja molči! In rnorda hi bila celo v n«varnosl.i nj(;gova okzislonca. Kajli ni dvoina, da jo bila lo po židib in irreden- lovcih Slovanu nastavljona past. Hos je, glohoejo la irrodontistiška sodrga no inons v<4(j zlozti. Juvne oblasti pa, kalerim, kakor noeemo dvomiti, jo gotovo rosno do toga, da se tako nemoralnosti za bodoče zatrejo v jedru, (h>luje naj na lo, da se varuje vsaj ugleil tržaških uenih zavodov, kahM'i uglod tii-ajo v blalo nievredni požidovljoni šmr- kovc.i. Da jo lahom in jiidom vse avstrijsko lo v zasmob, to j(» znaiio, a onako no hi smoli misliti morodajni mozjo. „N. L." I'lini jo v srodo na Hoki gosp. Kran Stork, riHM-kanlilni kapitan, realiltitni posest- nik in elan trg. in obrl. komoro, v 58. lolu svo.io slarosti. Pokojnik jo bil brai tržaškoga r.koi'a monsign. Androja Slerka. sinister Wittok s<; j(! v sredo ju-eko Si>lita vrnil iz Dahnacijo, kjor jo pregUnlal gradnje novih železnic. Včeraj je prispel v Poroč, kjor so ga sprejeli doželni glavar dr. Campilolli, okrajni glavar Lasciac in žu- pan dr. Sbisä. Odlod so jo minister vrnil na Dunaj. An^'lcska srcdnjeniorska niorna- rica pride due 15. julija v Trst, kjer ostane des(vl dni in potom odpluje v lienetko. PosiH'inanja vrcdno. — Slovenci imamo sicor mnogo samoslojnih idej, toda do uresnicenja istih malokdaj pride. Dru- gače delajo drugod, kjor no puste koristnih idej. da so izgube v nič, meslo da jih uros- ničijo v dohro javnosti. Tako je prišlo na lnisel praklicnim zaslopnikom socijalizma v Arnsterdamu, da so ustanovili takozvano „socijalno šolo". Na tej soli se bode one osebe, ki so liocejo posvetiti socijaliKMiiu dolovanju poučovalo o vzrokih siroina.štva in njega nasledkih. o delavskih stanovanjih, o vzgoji zapuscono mladine in take, ki jo za I) red la na slaba pota itd. Pouk traja dve loli; prvo loto velja splosnomu socijalnomu pouku, drugo pa onej stroki, ki si jo je posameznik izbral. Poslušalci imajo vstop, ko so izpolnili 2)i. loto in sic(;r možkoga in ženskega spola. K predavanjem jo vstop do- voljen (lolotnim osebarn in sicor hrozplacno. Tooreliski del pouka se sklada iz predavanj o toinab obonih (narodno gospodarslvo, uslava, zdravnislvo) in o posebnih teinah (siromaslvo, skrb za stanovanja, vzgoja otrok); k temu se pridružijo več(!rna pre- davaiija, kjer so razmotrivajo specijalni od- delki narodnega gospodarslva in obramba delavstva. To šolsko h^to j(» začelo 1. s „dolala" grška lopovska družba noumorno in okrala zolo veliko ljudi do- nara in vst'ga, kar so latovi dosi' ga vprašal, ako hi smoli imeti lotos slovanski avslro-ogrski žui-nalisti svoj kongros v Zagrebu. Han je odgovoril dr. Mazurani. da ,,pri sedanjih razmerah niso spojljivi interosi llrvatsko-Slavonije z žur- nalistiškiin kongresom". " Morilec Hiilsner pride vn'ivic prod porotniko. Dunajskim listom poročajo nam- reč iz Prago, da jo došla vest o razvoljav- ljenju kutnogorsko razsodbe. Najvišje so- dišč(i jo namroč razvoljavilo smrtno obsodbo tor odredilo, da se vrži nova razprava pred porotnim sodiščem v Ghrudimu, katero niesto je precej gosto naseljeno z židi. Narodno gospodarstvo. Kako ^nojiti vino^rade / umetiiiiiii , fiiiojili. Gnojilo Množina v kil<>Lrr;inull /.;i vs;.ik JIKKTAK XJIVO Tbomasova /Jindra 800 300 l'epolikov sullat 150 50 Kilonski solniter 200 75 Thomasova žlindra in popelikov sullat so razdelita po zemlji ravno na isti način in ob istem času kakor hlevjek. Za nacin saditve v vrstah, ki so oddaljeno druga od drug<» po jeden motor in morebiti še nek;..j voc. se posujejo ta gnojila. niotaje jib po zraku po vsej njivi in sicer prodno se" zacno kopati ali orati, ob kateri priliki se ali zakopljejo ali pa zaorjejo. Ako so odda- ljeno vrste druga od drugo 100 cm. ali pa šo več, se napravita dva jarka in sicor naj- monj 30 cm. oddaljona od trt, ki sta naj- menj 2(J cm. globoka. Po leb jarkib se ))O- sujo Thomasova žlindra in pepelikov sullat in sicor tako, da pride na vsak šlirjaški meter s trtami obsajenoga povrSja po 95 gramov gnojil. Jarki se potem zasujojo ravno tako kakor navadno, ako se je vanje potrosil hlevjek. Da se delavoc privadi na to, da po- sujo ravno toliko gnojil, kolikor je potrobno, je najboljo, da so mu da morico, v katoro gre toliko gnojil, kolikor jih je treba za vsak mel(H' jarkovo dolžine. Ako so trtno vrste oddaljene druga pd druge po joden motor, potom bode moral on posuti 95 gra- mov gnojil na vsak meter jarkove dolžino. Ako so pa nasajene trtno vrsU; po 150 ali l()0 cent, druga od druge, kakor je to na- vada v nov<»jšem času pri zasajonju ame- riških cepljenk, potom jo treba posuti na vsak meter dolžine in sicer v obeli jar- ki h po 75 gramov. Pri starih trtah zado- stuje za gnojonjo joden sain jarek, ki naj bode pa širši od navadnih. V ta jodini ja- rek, naj se posuje po 150 gramov gnojil na vsak meter dolžino in sicer v obeh jar- kih po 75 gramov. Pri starih trtah zado- stujo za guqjenje jeden sam jarok, ki naj bode pa sirši od navadnih. V ta jedini jarok naj so posuje pa 150 gramov gnojil na vsak meter njegovo dolžine. V gramozastih in predirljivih zemljah naj se posiplje mesto Thomasove žlindre polovica toliko superfoslala, in to pri obsi- panju trt ali v pomladi. Tudi pepelikov sulf'at je bolje posipati v pomladi, iKigo pa v joseni in to zaradi t3ga, ker v joseni rad spere dež. Kilonski solnih^r naj so posuje motaje ga v zrak na površje zemlje in sicor tarn, kjer sta se posula Thona ;ova žlindra in popelik in to koj po prvi pletvi, t. j. v sredi iiHJseca maja, torej prodno se jo prieela v(»getaer- fosf'atom. Ako se poveča količina solnitra, je potrebno, da se v jednakem razmerju povoča tudi količina Thomasove zlindro, superfoslata in pa pepelikovega sulfata. To zadnje gnojilo se da nadomestiti, sevoda ako bi to preveč ne stalo, s 5krat tolikitn pepelom. K trtam, ki so nasajene v vrstah jako oddaljenih druga od druge, naj se po- suje solniter od obeh stranij v l/2 inelra širokih plazih ali progah. Ti plazi pa mo- rajo biti oddaljeni od trt vsaj 30 cm in za vsak meter dolžine teh plazov ali prog naj se porabi 20 gr. solnitra. Gnojenje s sol- nitroni so ponavlja vsako loto in sicer tako dolgo, dokler no dosožojo trte vrhunca ro- dovitnosti; dočim se gnojenje s Thomasovo žlindro ponavlja lo vsako drugo ali tretje leto, in sicor kakor bi nanesla to potroha. Koristno jo tudi monjavati gnojenjo z umet- niini gnojili s hlovjokovim gnojonjom. Ako pa bi tega nedostajalo, se pa poleg njega po- rabijo so umetna gnojila in se tako isto dopolni. Izjava, Na željo prečastitega gospoda Antona Pahor-ja, vikarja v Kronbergu in vero-uci- telja na mestnej soli v Hozontalu, podpisani voditolj z voseljem in rosnično spricuje, da prečastiti isti vestno, neutrudno in usposno opravlja svojo težko službo na imenovanej šoli ter da ga kljub oddaljonosti ne zadr- zujejo ni slaba vremena. ni grdo in dolgo poti, ampak edino lo slanovsko dolznosti, v katorem slučaju pa imonovani vrli gospod katehet vsakokrat obvesti šolsko vodstvo. V Hozontalu, 27. aprila 1900. J. Kraševec, voditelj. Javna zahvala. Podpisana zalivaljiijoin so torn po- luii) gosp. dr. A. (i r a o No-j u. c. kr. oki ajnoniii zdravniku v Tolmimi. /a n j o ^ u v Inul in vsposnn zdravljoiijo liiii.lill ložkili ran. lako da pripisujom inojo pi'iniomo liil.ro okrovanjo jodino njc^ovi spi'olnosli v ranocclslvu, v kojoj slroki ü;i priporor.am vsakloroniu prav loplo. V lUi-i. due 2f>. aprila 1900. Marija Kenda, ^usl ilnirarka. \\i\ Koi'lIU St. 10, priponK-a slavnrinn obrinslvu v iiicslii in na dr/Hi svojo Ir^ovino kolonijaliioga. blajjja, kakor pol.roloj, kavo vseb vest, riž, oljo, sladkor itd. Na razpola^o iina ludi do- ina»šilj;i [to žolt'/ni> i na vse krajo avs v<> ¦ ojjciske iiionarhijc v sntlili o I 5¦ tvo za zatiranjo in uničovanje vscli trtnih mrčesov in ušij, vsoh Žllželk na sadnih in drn^ib dro- vosili. zolonjadi in cvcllicah \avodilo /a rabo „Ajjricola" po- silja franko Tovama mila F. Feudal & Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. /asloj) in /.alo.LTu na (ioriskcin: pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opcinah pri yosp. Frideriku Cumar. Za Meto na pljnčali, v watn in pltancn ifl uaflušljive üili! Kdor sc hoiic za vst'lcj ziicl)il.i jiljuiMiili in «oltanciiili šo toliko tnlovralnili holc/.nij, potoni na- ilulif, t?<* jo At' lako zastarola in naviilc/.iio ncozdrav- Ijiva. naj pijc A. Wolffsky-jev čaj zoper kro- nične, pljučne in vratne bolezni. i\a lisoiV zalivalnic /.ajam^iijo vi'liko zdravilno inoč oincMJencixa čaja. /iivoj za dva diii slanc 75 kr. Knjižicc zastonj. --- I'ristcn siiino ]>ri A. Wolffsky-ju v Iti-rolinu ."57, \\Yis- soiiimrfrcrsLrasso 71). „Narodni Koledar44 za navadno lelo 1900. dobiva se v „N a r o (I ii i t i s k a r n I" (iorii'a, ulica A'ctturiiii !>, po 40 vin., s pošto 10 vin. več. ^f o \) i nai'oenifci „ §, o r i c e " ilobe \\u hrez|riaC'iio. Josip Gorjanc gostihifar v Atte:nsovi palači lia Kornu v Gorici, ima tudi hlevc za Iconic in vozove. Ha/iin dolii'c^a čriKi^a in liclo^a vina lei- piva. jtripoi'oca vedno i/vrslna jcdila. .Ljorka ali nirzla. Ima cena prenočiščo Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima Itojjalo zalo^o ra/iiovrslnih klobukov lor tori v svdji ki cmi prisliiii nH\i 11r\ a češkn tovarnaori jentalskih sladčic in čokoJade A. Maršner Pn.tp. Krai. Vinc- hrvdy, č^- Dvo pošlcni. l(»po v<'(l('t:i so, zdravi in pridni slovenski «iIi lirviilski ieldl (lahko ludi soslri), jculna okro^ IT) Ifl. Itolj za varuliinjo dvoh otrok öd )) in I lola. dni!j,a uo- kaj slaroja (r.o inogučo saino- slojna. kiiharioa). išro proli (lolni placi zdaj hi naha- jajoča so slovonska uradniska driižina, ki odidosrodi majnika v lopo lnostoco na CIoihmijo Sla- jorskoiu. rologugodnosli, prinčili so noinškoniu jozikii. inoglo bo- do doličiiico vočkral svojo so- rodniko ohiskali. kor prihaja cola driizina vsako lolo na voo. lodnov na Cloriško. O^las('1 naj so lo ono. ki iniajo res (lobra sIiizIxmki spri- čovala ali (pri začol.uioali) onaka pripoi'ooila. od domačooa. ^o^p. žnpnika. -- Naslov pov<4 našo iipiavnislvo. Prva kranjska tovarna testenin Žnidcršič & Valenčič v Ilirski Bistrici priporoca svoje izborne testenine kot makarone, sideline, vrvice in različne vloge za na juho vel(3spoštovanemu občinstvu. Prvi sijajni vspeh najinih izdolkov jo ta, da se ni v našom okraju v troh lotih toliko Icslonin zav/ilo, kot najinih v torn času kar jih izdelujova. — Viilespoštovana gosP°dinja! Sezite po toj jedi, katero pri nas s slastjo so oni zavživajo, ki dosodaj o testoninah so slisati niso hoteli. Najine tostonino vdobo so v vsfih boljših prodajalnicah jostvin ; povsom zauosljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po l/2 kj,r. z najino firmo. Trgovciini posiljiiva ceuik xastonj in I'ranko. Klepar ARTUh' MÄKUTZ, ()/.ka ulica 1. - GORICA - Via Slrolta 1 | I ripoidža škropil.iice pvoti peronospori (ponovljcnc j>o ; \ Cnnorclovi scslavii. I !;i k<'r jo in I in s\r|r|. /alislkc (val- volc) sc nioro laliko |>rcm-nili. Škiopilhiia ji> st'slavljcna |iri|iros!o in lakn. da skrojii laliko na Iri iiai'in»1 po volji laslnika. 10t^T Cena je zelo nizka. ""^ftf Stroj za žvepljanje sodov i/. cinkancua žchv.a. - Pripravti za obvarovanje vina prcd plcsnolio in cika- njfiii pri lon-nju i/. soda (kan'i. Meii za zvep'janje : grozcija ra/.iiili sisli'iuov. ¦ (Icvi i/. luiiih1 za vsakovrslnc s'crnpüi. ice. Sprcj'Mnljc v popravo vsakovrsliic ilnivüc škropilnicc, kakor liini prcvzitina vsa dnifja v klcparsko oltrl spada- jora dcla. ! Tovarna pohištva (»orica, ŠompHcrska ccsta st. *.), izdolnjo najzanosljiv(\jšo in najlrajnojšo izdolaiio poliišlvo |>o zinorni. pošlcni. dola povsom vrodni ooni. Posebno priporoca opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. Knpnjo oi«kIio\ji () inalili ali HO vclikih slcklcnic. . ¦ • 1H kron. \ Imisiio in llciTcjfovino (>() vin. več. I'roli kvarilcljcin in pi)snciiMi\alr;ivniin potoin. Kdino i»rislno mazilo iz vrtnic. (Hal/.ain-nmzilo ox i-osa contifolia.) Vzbuja sedaj najvcčjo pozornost. - Ima veliko antiseptično vrednost. Delujo jako uspesno proti unetju. Napravi uspeh ali vsaj poboljša in olajša bol pri še tako zastarelih boleznih, poškodovanjih in ranah. Manjc kol dva loncka s<> in- ra/pošilja in siccr izkljnčiio Ic proli prcdplačiln ali povzetju. S pošlnino. sprcinnico, zavojcin i. I. d. slancta 2 loiu'-ka.'a krono 40 vinarjev. Svarini prcd kiipovanjom hi'c/.nspc'snili ponarojanj in prosirn dohro paziti, da jc na vsakcm lončku vžirana trornja varstvena znainka z tvrdko „Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lon^ck mora liil zaviti v navod