Učiteljiščni vestnik. O prlncipih organizacij. Piše Branistan. III. Predvsem moramo poudarjati, da se ne bomo opravičevali pred onimi, ki nas nalašč ne bodo hoteli prav razuraeti. Dalje pa tudi ne pred onirai, ki ne lošijo stanovske (strokovne) organizacije od politiške organizaeije in stranke. Potem se ne bomo opravičevali pred onimi, ki ne morejo Iočiti stanovnika kot takega v stanovskem delokrogu in v politiškem delokrogu, dasi ima eno z drugim preeejšnje stike. Ne borao odgovarjali tudi onim, ki ne pojmijo pomena svetovnih naziranj in njih posledic, ker oni ne bodo znali ločiti naprednega načela od konservativnega in se bodo dali preslepiti od taktike, po zunanji obliki posameznih slučajev. Dalje se moramo že sedaj zavarovati pred onimi enostranskimi izobraženci, ki sicer vehementno zagovarjajo svoje stališče, dasi smotrov svojih nasprotnikov ne poznajo, še manj njih načela in so enaki onim babam na trgu, ki verujejo lažnivim poročilom časnikov, ker so slučajno tiskana, a si ne upajo sami kritikovati stvari, dasi so bili morebiti pri dogodku sami navzoči ia se fakta, ki so jih videli, ne ujemajo s poročilom. Predvsem, preden določimo naše razmerje organizacije in posameznika kot člana organizacije do politiških strank, naj omenimo, da je ozadje vsemu politiškemu boju kulturni boj in nam je presojati politiške stranke in organizacije tudi s tpga stališča, ker moramo smatrati politiške organizacije le kot sredstvo v dosego kulturnih smotrov. Po stremljenjih za kulturno dobro se torej ločijo tudi politiške stranke v napredae in konservativne, nazadnjaške. Svetovni nazor je ono temeljno načelo, ki odločuje stranki smer, v kateri se giblje in v prid kateremu ravna svoje korake. Poleg politiških strank se pa bore za isto tudi posamezne socialne skupine, stanovi, ki se tudi bore za kulturne smotre in posebno za oni del kulturnega vprašanja, ki pripada njih stroki in delu. Taki socialni skupini je prištevati tudi naše učiteljske organizacije, ki se v prvi vrsti bore za šolstro in stan ter v njega stik in področje spadajoča vprašanja. Bore se strogo za kulturne smotre in izkušajo se 8 šolstvom približati onim velikitn kulturnim vprašanjem, izkušajo s pomofjo organizacij udejstviti in dokončati boj svetovnih naziranj in mu dati jasnejih smeri. Te organizacije pa nimajo s politiškimi strankami nikakega stika ali kompromisa in jim tudi niso podrejene. Popolnoma napačno je torej mnenje, da se smatra pripadnika napredne učiteljske organizacije tudi pripadnikom napredne (liberalne) politiške stranke. Napredna učiteljska organizacija sme pač zahtevati od svojih članov, da zastopajo napredno načelo, a nikakor ue na ta način, da vstopijo v narodno-napredno stranko, ker dasi se tudi ona bori za napredno, kulturno dobro načelo, vendar posameznika ne more nihče s i 1 i t i, da bi pripoznal tudi druge nje principe in načela, s katerimi se morebiti ne strinja. Napredno načelo pa mora pospeševati na ta način, da v organizaciji in izven nje deluje na to, da se urejuje šolstvo tako, kakor to zahteva moderni svetovni nazor in kakor to prija napredovanju kulture. Toliko pa lahko zahteva organizaeija od svojih članov, da se ne pridružijo onim politiškim strankam, ki so v bistvu proti kulturi (dasi s svojo taktiko izkušajo to previdno skrivati), ker taka politiška stranka v bistvu tudi ni za napredek šolstva, in so tisti tovariši, ki to store, škodljivci lastnega stanu in šolstva. Svobodno je pa-rsakemu poedincu, da sevprivatnem življenju pridruži katerikoli napredni politiški stranki, ki zastopa prave koristi šolstvain našega stanu. Za organizacijo samo in nje člane kot take pa zahtevamo popolno emancipacijo od politiških strank, in Be je z njimi le tedaj c e 1 okupno družiti od slučaja do slučaja, če gre za kako nujno korist šolstva ali pa stanu samega. — Nikakor torej ni grehov posameznih politiških strank zavračati na celokupm stan ia organizacijo, čeprav je bilo tudi učiteljstvo sodeležno pri dotični stvari, ker ono ni bilo pooblaščeno in ni sodelovalo pri politiški strauki kot zastopstvo stanu ali organizacije, temveč kot zaseben član človeške družbe, ki boče biti deležen svojih politiških pravic, ne oziraje se — kateremu stanu pripada. V napredni učiteljski organizaciji so torej lahko združeni člani raznih naprednih politiških strank in nam je nazor, da se prišteva Ie liberalna stranka naprednim, popolnoma zavreči, ker ima učiteljstvo z ozirom na delokrog in stan morebiti v drugih strankah več to6k in načel, ki so njemu po prepričanju parvilnejši in prikladnejši z ozirom na delokrog in stan. Tako n. pr. ima socialno-demokraška stranka to prednost, da je demokraška iu pripoznava demokraško načelo, ki je učitelju že zaradi njegovega delokroga neobhodno potrebno in ga ima uveljavljati tudi v šolstvu tako, da izkuša nuditi vsem slojem enako duševno naobrazbo in ne dela nobene razlike. V kulturnem boju nastopa veliko odločneji in ni toli indiferentna, ker ji je tudi b':ratu boj dvojen, namreč kulturen in protiaristokratski. Večina učiteljstva živi med deraokraškimi sloji in nikakor ne more prezreti onega gojenja aristokratizma in separatizma, ki ga goje liberalne stranke z ozirotn na meščanstvo in mestno aristokracijo. Gotoro pa je, da raora učiteljstvo zastopati strogo narodaostne interese, in to tudi v šolstvu, in mora v tem oziru stati odločno na narodno-radikalnem stališču. če torej posnamemo, mora biti učiteljstvo ? bistvu: n a predno, demokraško invnarodnostuem oziru radikalno, ker se to strinja z interesi šole in kulture. Po teh načelih moramo oceujevati tudi politiške stranke in njih delo. Strogo v znameDJu zgoraj označenih načel se iraa učiteljstvo združevati v svojih organizaeijah, kjer se pa bori le za koristi šolstva, socialnega stališča stanu in kulture in r katerih je sraatrati politiško prepričanje ia pripadanje politiškim strankam za privatno stvar posameznika. Če vas torej, tovarišice in tovariši, uvajamo v naše organizacije, vas nikakor ne uvajamo v politiške stranke, ker namen organizacij je le šola, stan in kultura, ne pa še druge stroke, ki jih pa mora vsebovati vsaka politiška stranka. Zahvala. Mariborski ueiteljiščniki, ki so uprizorili 13. m. m. v Ptuju »Divjega lovca", izrekajo tem potom velecenjeni obitelji K a v k 1 e r j e v i in sploh vsern gospicam sodelovalkam najiskrenejšo in najgorkejšo zahvalo. Istotako se zabvaljujejo slavni ptujski nPosojilnici" za velikodušen dar — in končno Tsera tistim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je prireditev tako sijajno uspela. IV. sestanek za nčiteljiščnike in učlteljstvo — je priredilo nDeželno učiteljsko društvo v Ljubljani1* dae 26. februarja t. 1. Predaval je tov. Ornagoj o temi aldeali". Predavatelj je razvil sraer svojih stremljenj in pot, ki si jo je začrtal, pokazal pa tudi zapreke in ovire, ki so se niu stavile pri delovanju na pot m ki so mu uničile vse, kar se mu je zdelo nekož tako lepo, blesteče in srečno. Izginili so ideali, ker ubijali so mu jih v največih slučajih oni, v katerih blagor si jih je postavil in ki jim je žrtvoval vse svoje delo ia življenje. — Premnogo žalostne resnice in življenskih prevar je odsevalo iz predavanja, a bilo je vse istina, ker življenje učitelja si je slično kakor kamen kamenu. Žalostno, a resnično in prav je, da zatremo v učiteljstvu vsaj nekaj idealizma, ker v premnogih slučajih nas je ravno idealizem ubijal, je idealizem kriv, da smo hlapci vseh hlapcev . . . Ves učiteljski stan naj se postavi iz idealnih sfer na realna tla in sigurno bomo dosegli svoje idealne smotre prej nego tako. — Eazvila se je prav živahna debata ia čuli smo več govorov. Zbor učiteljiščnikov nam je pa zapel mnogo krasnih pesmi. Poleg drugih smo imeli v svoji sredi tudi koleginje, izmed katerih moramo posebe pozdravljati tovarišice učite'jiščnjce, ki so nas s svojo nanočnostjo presenetile. Živele!