Obrambni vestnik. * Na rarnateljstTo ln učno osobje c. kr. uČlteljišča t Ljubljani prihaja v zadnjem času veduo več anonimnih pisem, v katerih se podlo denuncira učiteljiščnike in učiteljišfinice. Na kaki podlagi temelje ta pisma, nam znači že Bverodostojui podpis" pisca in dejstvo, da se niti enemu prizadetih ne more dokazati resničnosti navedenib dejstev. V Ljubljani se je ugnezdila zalega, ki se peča posebno s tem rokodelstvom. Na kaki podlagi se to vrši, bi vedele morebiti povedati tov. učiteljiščnice — posebnih Bdružb". Dovolj gDusno je, da se to vrši in žalostno je, da se med dijaštvo uvaja vohunstvo, pri katerem izginera vsaka poštenoat. Čast iu poštenje nam branita, da ne odbijamo kliua s klinom, a storili bi to vendar na poštenejši način nego anonimni pisci. Tem žalostnejše postaja vse dejstvo, ker smo zvedeli, da je neka učiteljiščnica grozila svoji tovarišiei, naj se le pazi — Bo nji bode že Še neki gospod pisal nekaj gospodu rafnatelju". Hm! Torej se jim daje tudi zaščito ! — Konštatirali smo tu dejstvo, zadoščenje nam pa daje že koš, kamor padajo ta pisma, le poštenje anonimnih piseer ni tu na čistem! * Na učlteljišče t Marlboru pošilja učiteljstvo tov. učiteljiščnikom tudi svoje liste, da jih seznanja s svojimi stremljenji in jih izobrazuje. Kako srao se pa začudili, ko smo dobili liste vrnjeue, io sicer z nemškim odgororom, oziroma označbo: BWird nicht angenommen!" To se pa godi brez vednosti naslovljenca. Baje se je že tri tedne vršil nered t tem oziru. Nočemo sumiti niti pošte, a še manj faktorjev na zavodu, ker ti itak ne bodo zabranjevali pedagoškega in vzgojnega čtiva gojencem. — luformirali se pa bomo in dognali istino ter izpregovorili o drugi priliki več — če bo potreba. % Grornjegraj8kega dopisnika „810Tenca" pozivljemo, naj nam poye: 1. Ali je učiteljstvo upravičeno in sme sodelovati pri mladeniških organizacijah ? 2. Ali je duhovščiua upra?ičena in sme sodelovati pri mladeniških organizacijab ? 3. S katerega poklicom se to bolj ujeraa? 4. Pod katerega vodstvom se je dogodilo več nemoralnosti? — ^Slovenževa" načela politiške prostosti in STobode učiteljstva pač ne drže dobro in je bila naša trditev uvodnika v 49 štev. pač resnična! In politiška kousekvenca, ki izvira iz BSlovenčevih" Dačel, je ta: da se klerikalnega učitelja pri snovanju izobraževalnib društev povzdiguje, medtem ko se naprednemu pripisuje to kot atentat — zločin. % Gospodu K. Simonn, slovečemu kritiku BSpomenice šol. odbora obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani". Dovolili ste si zavzemati svoje stališče o tern pri sestanku podružDice BSlomškove zveze" v Ljubljani in ste ljubeznivo Bizražali v ostrib besedah nevoljo, da se učitelji, ki bi morali biti vzgojitelji mladine, postavijo v vrste onih, ki so p r o t i poboljšanju mladeničev", kakor čitamo v BSlovenskem učitelju". Dovolite, gospod Simon, da tudi mi zavzamemo tu svoje stališče. — BSpomenica" namreč protestuje, da bi se uvajali na obrtnih nadalj. šolah novi predmeti . . . iu nSlovenski učitelj" pravi: rKer se letos zopet poučuje verouk, je vsakemu tako.j jasno, kam merijo strelci iz nasprotnega tabora". — Pripomniti moramo, da značijo zgoraj navedme pike bolj jasno naše stališče, nego stavek, ki je pred njimi. Nalašč zavijate, zato se nam zdi nevredno, zagovarjati se v tem oziru! Verouk se je uredel tu na škodo drugim strokovnim predmetom in le s tega stališča smo nasprotni, ker smatramo nii obrt. nadalj. šolo v prvi vrsti strokovnim šolam in ne vzgojevališčem. Da se uvaja verouk in se pri tem odje nekaj ur strokovnim predmetom, to mora izzvati odpor v vsakomur, ki ne smatra obrtno-nad. šole le kot postranski Bzaslužek" ali pa delo, ki bi z njim preganjal svoj dolgčas. Oe bi se verouk uvedel poleg vaeh ur, ki so jih iraeli dosedaj posamezni predmeti, pa bi bilo vse v redu. Da se pa tako škoduje vajencu na njega strokovni izobrazbi, to raora pa prezreti le ozkosrčni in malobrižni kritičar. — Druga točka, ki je naše somišljenike privedla do tega odstavka spomenice, je pa tudi to, da se z uro, ki se odje strokovnim predmetom, odje tudi zaslužek posvetnemu ufciteljstvu, in sicer ga odje neoženjeni katehet oženjenemu učitelju. — Da bi se pa hotelo z neko točko Bodjesti skorjo kruha ralajšim vašim somišljenikom", nam dovolite pripomnjo, da govori ta udstavek popolnoma v smislu ukaza, ki je prišel na vodstva obrtnonadaljevalnih šol. — Povest o ježu, ki je zaprosil prostora v lisičji luknji, vam bo znana, čestiti gospod? Zvedeli pa bomo tudi, če je resnica, da se je neki katebet na omenjenih šolah izrazil, Bda on dobro ve, kdo je oni učitelj, ki je na shodu pri BNar. del. organizaciji" govoril o uvedbi verouka". Še ostrejše obsodbe je pa vredno dejstvo, če je resnično, da se je istotako od te strani predbacivalo nekemu vajeucu socialno demokratstvo! Vaše ^ostre" besede, gospod kolega, menda niso bile na mestu! — Ce želite, utegnete slišati še kaj! * Na adreso ,,Društra sloTenskih učiteljlc". V BTovarišu" z dne 3. t. m. nekdo veselo pozdravlja vest, da so se uvedla na moškem učiteljišču predavanja, sličaa onim na gimnazijah. Všeč mi je konec dotičnega članka, kjer pozivlja pisec dijaštvo na drugih učiteljiščih, naj izposluje, da se uvedejo enaka predavanja tudi na njihovih zavodih. čudim se pa, da kolega ni videl še prej našega ženskega učiteljišča, kjer bi bila predavanja nič manj potrebna in koristna kot na moških učiteljiščih. Med drugim našteva dopisnik uspehe, ki jih bodo prinašala predavanja, kot zanimanje do čitanja, samonaobrazba itd. Vprašujem pa, ali ne bi koristilo tudi bodočim učiteljicam, ako bi se zbudilo tudi t njih ista zanimanja? Ali ni učiteljičina naloga, da dela prav tako za narod kot DJen moški kolega? Ali nima tudi učitel.jica svojega polja, kjer bi morala delovati? Poglejmo gospodinjstvo in druga taka vprašanjal Mar mislite, da učiteljice ne občutijo naobrazbe? Proč z dvojno mero! Naša parola je enakopravnost z učitelji vselej in povsod, ki se začni že na učiteljišču! Naloga BDruštva slov. užiteljic" pa bodi, da stori potrebne korake, naj se izenači ta nedostatek ter uvedejo predaranja tudi na žeuskem učiteljišču! Hkrati pa naj izposluje, da se prirede analogno kletarskim tečajem za učitelje, šivalni tečaji za učiteljice. Cas je že, da se odpravi iz šole kračkanje in drugo tako luksuriozno delo, namesto tega pa stopi v slehrno šolo šivalni stroj in učiteljica, ki ga bo znala uporabljati s pridom! Ako trosi dež. šolski svet denar, da navaja učitelje, indirektno k alkoholnemu — za človeštvo negativnemu delovanju, imej tudi denar za šivalni kurz, ki bo brezdvomno prinašal šoli več koristi kot različni kletarski tečaji! — % Tega pa ne! V slovensko javnost je prišel prav pozno odlok deželnega šolskega sveta štajerskega, v katerem se štajerskim okrajnim šolskim svetom nalaga, da jemljejo v poštev le take učitelje in učiteljice, ki so se izučili na štajerskih učiteljiščih. Več govori o tem naš tozadevui čUnek. — Za tem odlokom tiči budobna nakaua spodnještajerskih in sploh vseh štajerskih mestnih nemškutarjev in Nemcev, da bi oškodovali naše kmetsko ljudstvo, uaše šolstvo, našo narodnost in uaše učiteljstvo. Za tem odlokom tiči brezvestna nakana, da bi se spravilo ob kruh domače, zavedne kmetiške sinove in hčere, ki se posvetijo učiteljskemu stanu. Na štajerskem nimamo slovenskega, niti dvojezičnega učiteljišča, V Mariboru obstoja moško učiteljišče, tudi šolske sestre iraajo tako učiteljišče za učiteljice, poleg teh dveh pa je še žensko deželno učiteljišče. Vsi ti učni zavodi so nemški in le na prvih dveh se uči tudi slovenščina za Slorence, za to je samoumevno, da se posebno na deželnem učiteljišču ne nauče tega, kar bi pozneje rabili kot učitelji, odnosno učiteljice. To tembolje, ker so po vecini nastavljeni profesorji, ki prav nič ne poznajo slovenskega Ijudstva, To uvidevajo tudi uaši dijaki, naši domačini in zato rajši gredo v Ljubljano in Gorico študirat, zakaj oni se hočejo tako izobraziti, kakor je za naše razmere potrebno. So pač taki dobri profesorji v Mariboru, ki so sinovi slovenskih staršev in so tudi učitelji, ki so v Mariboru študirali, pa so med našimi najboljšimi učitelji, toda ravno ti od prvega do zadnjega potrdijo, da bi bilo vse tisto, kar so jih učili v Mariboru, večinoma popolnoma nerabno, in vsi tudi potrdijo, koliko truda in časa so porabili v dijaški dobi iu pozneje kot učitelji, samo da so postali kos svoji nalogi, da so postali dobri naši učitelji. Vse to pa le zaradi dejstva, ker niti učni nažrt na učiteljiščih, niti profesorji v Mariboru niso taki, da bi poznali potrebe in zahteve slovenske Ijudske šole ter na podlagi tega vzgojili učiteljske pripravnike. Dejstvo je dalje, da se slovenskim sinovom in hčeram učenje v Mariboru otežkoči, da se jih sovraži, zametuje in tlači, nemške in nemškutarske dijake pa na vse mogoče načine podpira in se jim izpregleda vse, najbolj pa še — sposobnost. — Ljudstvo plačuje in žrtvuje mnogo za šolo, ljudstvo torej upravičeno zahteva, da je šola dobra in njegOTim potrebam primerna! To pa nikdar ni, ne bo in ne more biti, ako bodo delovali v njej tujci, ki ne poznajo ne našega jezika, ue naših potreb. Ne morejo dobro poučevati ljudje, ki sovražijo naše ljudstvo v srcu, ako že ne kažejo sovraštva celo na zunaj. — Ako je na Wastianovo in drugo prizadevauje ustanovila dežela žensko učiteljišče, pa sedaj ne morejo meftne spodnještajerske nemškutarice dobiti mest, in jira sedaj zopet ua našo škodo hoče pomagati deželui šolski svet, potera je jasen dokaz, da je ta deželna ponemčevalnica popolnoma nepotrebna, da je uaravnost dobremu šolstvu škodljiva. Naglašali so, da rabijo učiteljišče zase, zato naj sedaj tudi te učiteljice obdržijo zase! Vsi tisti učenci, ki so imeli nesrečo, da so morali k takim učiteljicam hoditi v šolo, so reveži za vse življenje, ker se naučijo tega, kar bi se v dobri ljudski šoli lahko naučili. — Uprirao se takemu škodljivemu odloku deželnega šolskega sveta! Besedo imajo predvsem deželni štajerski poslanci, oni morajo preprečiti take našemu ljudstvu škodljive odloke! Dalje pa imajo važno besedo krajni šolski sveti. Tukaj imajo važno besedo naši kmetje, duhovžčina in učiteljstvo! Besedo imajo okrajni šolski sveti! Na delo vsak v svojem krogu, vsak na svojem mestu: ta odlok se mora razveljaviti, povedati je treba, da se slovenski spodnji Štajer ne da komandirati na srojo škodo nemškutarjem in nemškim nacionalcem! * Deželnl solski sret koroški pogodi vedno pravo, kadar gre proti Slorencem. Prošnjo, da bi se uvedel na šoli v Blatu slovenski učni jezik, je dež. šolski svet, ki mu bodi prva skrb Ijudska izobrazba — odbil!