KtUt
informator
Celje - skladišče
D-Per
159/1982
lili1!!!1
COBISS a
M-fi.
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — št. 15 - leto 17. - Titovo Velenje, 3. 4. 1982
V GORENJU JE PERSPEKTIVA
Kako je s proizvodnjo in preskrbljenostjo z reprodukcijskim materialom? Kakšni so kratkoročni in dologoročni ukrepi, da bi zagotovili potrebni material? Kakšna je perspektiva v Gorenju?
To je nekaj vprašanj, na katera smo dobili odgovore včeraj, v petek. Najprej smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti direktorja delovne organizacije Gorenje Promet Servis Todorjem Dmitrovičem.
Tovariš Dmitrovič je najprej omenil, da so nalogo, ki so jo imeli v zadnjem času, tudi zadovoljivo rešili. S pomočjo bank so zagotovili nabavo reprodukcijskega materiala in v tem tednu je bila oskrba skoraj nemotena. Prav tako so dobili zagotovila, da bo proizvodnja in delo v mesecu aprilu potekala po terminskem koledarju v vseh tozdih Gorenja TGO. Seveda pa danes nihče ne more v celoti zagotoviti materiala in težave bodo še vedno prisotne. Ne more pa biti govora o kakršnihkoli trditvah, da ni materiala za naslednji teden in da bomo ponovno doma. Te govorice so neos-novane in zlonamerne.
Nedvomno so največje težave nastale prav zaradi pomanjkanja pločevine domačih proizvajalcev. (Sinoči smo v TV dnevniku lahko spoznali težave, s katerimi se srečuje Železarna Jesenice, s katero pa je Gorenje že podpisalo sporazum o sodelovanju — opomba uredništva!)
"Letos v Gorenju nismo dobili niti desetino pločevine, ki smo jo načrtovali od domačih dobaviteljev. S tem pa smo bili prisiljeni ta material uvoziti in tudi to nam je vzelo več lastnih deviznih sredstev za leto 1982. Torej je tudi to povzročilo še večje devizne težave ."
Tako je o tem menil Todor Dmitrovič in dejal, da so na ta način, posebej s pomočjo in razumevanjem bank, kratkoročno rešili glavne težave. Seveda pa nihče v Jugoslaviji ne more govoriti o popolni oskrbi z materialom in zato so se v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis lotili tudi dolgoročnih ukrepov za zagotovitev reprodukcijskega materiala. O teh ukrepih pa je tovariš Dmitrovič dejal:
"Gorenje TGO se mora preusmeriti v prodajo izdelkov na tista zunanja tržišča, od koder bomo dobili potrebni reprodukcijski material (surovine), kjer bomo imeli boljše dohodkovno pokritje.
Tako preusmerjamo prodajo izdelkov bele tehnike tudi v vzhodno evropske države in dežele v razvoju. Skratka, naša naloga je predvsem v tem, da moramo povečati izvoz in delno prerazporediti planirane količine za te države že letos."
To pa ni edina dolgoročna naloga. Gorenje Promet Servis se močno povezuje tudi s trgovskimi organizacijami glede združevanja deviznih sredstev. Ta dejavnost se odvija v obojestranskem razumevanju, kar bo izboljšalo oskrbo z materialom, ki ga moramo uvažati s konvertibilnega področja.
Prav tako je odprta še možnost devizne prodaje. Kako je s tem? Tovariš Dmitrovič je odgovoril:
"Tega vprašanja nimamo zadovoljivo urejenega z bankami, kljub temu da nam zakon dopušča večje možnosti. Na tem sedaj aktivno delamo in pričakujemo, da bodo kupci že v kratkem lahko kupili — če bodo to želeli — naše izdelke s tujo valuto. Pri tem pričakujemo določen uspeh, ker ugotavljamo pri kupcih še vedno velik interes za nakup naših izdelkov."
Med tem časom, ko smo bili delavci Gorenja TGO na kolektivnem dopustu, pa je potekala še ena pomembna naloga. Del deviznih pravic je Gorenje odstopilo tudi našim dobaviteljem.
"Da, tako je. Tudi nekaterim našim dobaviteljem komponent smo odstopili del deviz, da so lahko nabavili potrebni material iz uvoza. Nekaj materiala smo za dobavitelje uvozili sami. Če tega ne bi storili, bi sedaj imeli še večje zastoje. Zato smo izkoristili to možnost med kolektivnim dopustom in tudi našim dobaviteljem omogočili delo. S tem pa tudi nam samim."
Nazadnje je tovariš Dmitrovič strnil pogovor takole:
"Smo na dobri poti, da uskladimo proizvodnjo in prodajo. Seveda pa je potrebno kar največ medsebojnega razumevanja za skupne probleme. V Gorenju je perspektiva. Za naše izdelke je še vedno veliko povpraševanje povsod — tako v Jugoslaviji kot zunaj naših meja. Od planskih nalog ne smemo odstopiti in tudi ne bomo. S skupnimi akcijami in razumevanjem bomo lahko izpolnili vse planske obveznosti!"
AKTIVNOST
SINDIKATA
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA
V torek, 23. marca 1982, je bil na obisku v Gorenju predsednik Zveznega odbora sindikata delavcev v pridobivanju in predelavi kovin Čedomir Jeftič. Spremljali so ga podpredsednik odbora Buda Popovič, predsednik Republiškega odbora sindikata ter drugi. S strani Gorenja je v razgovoru sodelovalo več sindikalnih in poslovodnih delavcev. Tovariš Jeftič se v teh dneh mudi v Sloveniji, težka gospodarska situacija Gorenja ter problematika Gorenja—Koertinga pa sta bila razlog, da je prišlo tudi do tega obiska.
Predsednika Zveznega odbora smo seznanili z delovno organizacijo Gorenje TGO in z razlogi za to, da je okrog 6000 delavcev Gorenja na kolektivnem dopustu. Osnovni problem je v zelo slabi oskrbi z domačega tržišča. Tovariš Popovič je opozoril, da je to rezultat slabega povezovanja s proizvajalci reprodukcijskega materiala. Vendar pa se tu takoj postavi vprašanje pripravljenosti za takšno povezovanje s strani proizvajalca reprodukcijskega materiala, naše sposobnosti, da postavljene zahteve spreme-mo, in družbene upravičenosti takšnih pogojev, kot jih sedaj nekateri postavljajo.
Tovariš Vraničar je takole opredelil pogoje za združevanje dela in sredstev:
•	Osnovni pogoj je, da bosta oba partnerja imela res enakopraven položaj in da je predmet vsakega takega sporazuma tudi cena končnega proizvoda in tudi delež vsakega izmed partnerjev pri tem proizvodu.
•	Določiti bi morali sankcije v primeru nespoštovanja samoupravnega sporazuma, sicer lahko eden ali drugi partner hitro odstopi od dogovora, predvsem takrat, ko se znajde v krizni situaciji ali pa vidi, da lahko drugje ustvari boljši dohodek in to ne glede na to, kaj to pomeni za prvega partnerja.
•	Vsak tak sporazum bi moral vključevati skupno tveganje, sicer posamezen partner išče predvsem kratkoročne koristi.
V nadaljevanju smo se pogovarjali o poteh za reševanje sedanje situacije Gorenja, o družbenopolitičnih razmerah v Gorenju ter o firmi Gorenje—Koer-ting. Predstavili smo probleme, ki jih ima ta firma, in težave, s katerimi se zato srečujeta Gorenje TGO in SOZD Gorenje. Nakazane so bile smeri reševanja Gorenja—Koertinga, ki jih bodo v prihodnjih dneh obravnavali tudi delavski sveti tozdov.
Tovariš Jeftič je ocenil, da so pogledi Gorenja na reševanje posameznih problemov v našem samoupravnem sistemu dobri. Dogovorili smo se, da se bomo na kongresih Zveze sindikatov delavci Gorenja aktivno vključili v razprave ravno okrog vprašanj združevanja dela in sredstev ter pogojev gospodarjenja.
Jože Meh
PROIZVODNJA IN PRODAJA
Od 1. januarja do 31. marca 1982, smo v tovarni gospodinjske opreme dosegli naslednjo vrednost proizvodnje :
v tisoč din
TOZD Kuhalni aparati	82.212	72%
TOZD Štedilniki	421.683	79%
TOZD Elektronika Velenje	65.843	32 %
TOZD Elektronika Ptuj	48.822	33 %
TOZD Pohištvo	78.862	75%
TOZD Pralna tehnika	862.001	86 %
TOZD Hladilna tehnika	233.345	69%
TOZD Zamrzovalniki	540.487	65%
TOZD MGA Nazarje	109.266	103%
TOZD Gradbeni elementi	61.364	63 %
Gorenje TGO	2.503.825	72%
Prodaja na domačem tržišču	1.549.076	68%
Izvoz	954.809	81 %
Ni mala stvar, če morajo v Gorenju obstati stroji, če mora skoraj 6000 delavcev na kolektivni dopust. Razlog za to je bilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala tako z domačega tržišča kot iz uvoza in pa pomanjkanje deviznih sredstev. O nastali situaciji je Izvršni odbor Konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO takoj obvestil občinski, medobčinski in republiški svet ZSS. Tako smo že v ponedeljek, 22. 3. 1982, imeli sestanek s predsednikom Občinskega sveta ZSS Velenje Francetom Trebšetom in predsednikom Medobčinskega sveta ZSS Celje Ivanom Kramarjem. Po dogovoru s predsednikom Republiškega sveta ZSS Vinkom Hafnerjem je tovariš Kramer o situaciji v Gorenju in razlogih za to poročal na seji predsedstva Republiškega sveta ZSS.
Dan kasneje, v torek, 23. 3. 1982, pa smo se sestali tudi s predsednikom Zveznega odbora sindikata delavcev v proizvodnji in predelavi kovin Čedomirjem Jeftičem in predsednikom Republiškega odbora sindikata Srečkom Mlinaričem. Tovariš Jeftič je bil ravno v tem času na obisku v Sloveniji in je prišel na razgovor tudi v Gorenje. Izčrpno smo ga informirali o situaciji v Gorenju TGO. Povedal je, da bodo v nekaj dneh imeli sejo predsedstva Zveznega sveta ZSJ, kjer bo na osnovi informacij, dobljenih pri nas, poročal o nastali situaciji.
Jasno je, da nam sindikati, občinski, medobčinski, republiški in zvezni svet pri razreševanju težav glede oskrbe z materialom in pri razpolaganju z devizami ne morejo neposredno pomagati. Razmere v Gorenju so rezultat trganja reprodukcijskih verig, možnosti razpolaganja z devizami in splošnih gospodarskih pogojev. Očitno je, da bo tu treba doseči neke spremembe, saj z zastoji in kolektivnimi dopusti stabilizacije gospodarstva ne bomo dosegli. Konkretno seznanjanje z dejanskimi razmerami v združenem delu omogoča organom Zveze sindikatov, da oblikujejo svoja stališča in akcijske usmeritve ter delovanje v drugih organih in forumih v smeri izboljšanja oskrbe in pogojev gospodarjenja. Vrednost takšnih sestankov je predvsem v tem. Delavci Gorenja pa lahko ugotovimo, da pri reševanju svojih težav nismo sami, da nas spremlja močna aktivnost družbenopolitičnih organizacij.
9. KONGRES ZKS
FERENC JOŽICA, sestavljalka v tozdu Štedilniki, članica ZKS, aktivna družbenopolitična delavka, delegatka za IX. kongres ZKS.
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge.
a
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.
ANKETA O DELU
Kako je potekala proizvodnja v tem tednu? Včeraj smo med 13. in 14. uro opravili anketo in dobili smo naslednje odgovore:
Vodja tozda Štedilniki Vinko Herodež: "V nerožnatih časih solidna preskrba, večjih odstopanj ni bilo. Težave smo imeli s tehnološko opremo. Za ponedeljek in torek je material že preskrbljen, upamo pa tudi za naprej.
Vodja tozda Pralna tehnika Franc Kos: "Glede oskrbe ni bilo najbolj ugodno, vendar je proizvodnja potekala tekoče. Prilagodili smo proizvodni program možnostim, ki so bile dane. Izvoznega plana nismo v celoti realizirali, ker je bilo prisotno pomanjkanje določenih vrst polizdelkov."
V	administraciji tozda Hladilna tehnika nam je odgovorila Zlatka Gorenjak: "V ponedeljek smo zabeležili zastoj 30 minut zaradi čiščenja polizdelkov. V torek, sredo in četrtek nismo imeli zastojev. V petek do 13.45 še ni bilo podatkov. "
V	tozdu Zamrzovalniki je odgovoril Jernej Stvarnik: "V
obratu zamrzovalnih skrinj smo delali v redu, stanje zaradi materiala je dobro. Težave pa smo imeli le s postrojenjem za polnjenje obodov. Tudi v obratu oniar glede preskrbe ni bilo težav."
ZAKAJ TAKO?
V zadnjih dneh se je v Gorenju in celo v Titovem Velenju in drugod razširilo več informacij o Gorenju, češ, da že naslednji teden ne bomo delali, da bomo poleti doma, da bomo imeli 80-odstotne osebne dohodke in podobno. Naj takoj povemo, da so govorice neosnovane!
Potem, ko smo se o možnostih za delo v mesecu aprilu pogovarjali s tovarišem Dmitrovičem in tudi s poslovodnimi delavci v Gorenju TGO, lahko sklepamo, da so vsa prizadevanja usmerjena resnično v zagotovitev reprodukcijskega materiala in zagotovitev dela.
Vse drugo je izmišljeno, neodgovorno, prenašanje dezinformacij pa slabi tudi naš ugled. Zakaj tako? Kje so viri teh govoric? Kdo stoji za njimi? Kdo jim pritrjuje?
Samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje TGO niso imeli lahke naloge, ko so se odločevali za minuli kolektivni dopust. Pa vendar so z veliko mero odgovornosti sprejeli pomembno odločitev. Razumeli smo to odločitev kot smotrno, kar se je tudi pokazalo v tem tednu. Seveda pa s tem težav ne bo konec. To je res. Vedeti moramo, da vsak dan govorimo o prizadevanjih za večji izvoz, da je energetska kriza v Jugoslaviji vse večja, da moramo pokrivati tudi obveznosti iz prejšnjih let.
Brez odpovedovanja ne bo šlo. To vemo. Na to smo pripravljeni tudi v Gorenju in marsikdaj smo to tudi že storili. In še bomo. Prav zaradi tega pa ne smemo dovoliti, zlasti ne člani zveze komunistov, da bi zlonamerne govorice in izkrivljanja resnic slabile naš položaj in enotnost. Delavci sami bomo morali stopiti na prste vsem tistim, ki pritegujejo govoricam, in takšna dejanja zatreti že v kali. To je posebej pomembno v sedanjem času in vse naše moči moramo usmeriti v delo, v zagotovitev pogojev za delo. Za vse drugo ne sme biti prostora med nami!
V	tozdu Plastika, kot je povedal vodja tozda Gvido Kumer, je proizvodnja potekala normalno.
V	tozdu Kuhalni aparati, kot je dejal planer Franc Primon, je ta teden minil takole: "Bistvenih zastojev resda ni bilo. Vendar smo uporabljali pločevino neustrezne debeline, kar je povzročilo nekaj težav. Tudi s tervolom je bilo nekaj težav, saj ga zaradi slabše kakovosti nismo mogli uporabiti."
Samoupravljanje
Sklicujem 24. sejo delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, n. sol. o., Titovo Velenje. Seja bo
6.	4. 1982 v sejni sobi št. 99 na sedežu DSSS Gorenje SOZD, s pričetkom ob 14.30.
PREDLAGAM NASLEDNJI DNEVNI RED:
1.	Pregled izvajanja sprejetih sklepov.
2.	Obravnava poročila volilne komisije in verifikacija mandata novoizvoljenih delegatov
3.	Konstituiranje delavskega sveta delovne organizacije in izvolitev članov izvršilnih organov delavskega sveta.
4.	Obravnava poročila o poteku razprave in sprejemu zaključnih računov za leto 1981 ter obravnava poročila o nadaljnih ukrepih.
5.	Obravnava proizvodnih rezultatov v 1. četrtletju in obravnava poročila o pogojih za proizvodnjo v aprilu 1982.
6.	Obravnava poročila o stanju firme Gorenje—Koer-ting Electronic.
7.	Obravnava predloga za razrešitev člana poslovodnega odbora za organizacijsko, kadrovsko in splošno področje ter obravnava predloga za imenovanje vršilca dolžnosti člana poslovodnega odbora.
8.	Obravnava predloga o začasnem financiranju DSSS Gorenje TGO,
9.	Vprašanja delegatov in razno.
Predsednik DS DO
GORENJE TGO Viktor Vaupot, l.r.
KONSTITUIRANJE DELAVSKEGA SVETA
Na torkovi 24. seji delavskega sveta delovne organizacije bodo prisotni tudi novoizvoljeni delegati delavskega sveta. To bo hkrati konstitutivna seja novoizvoljenega delavskega sveta, na kateri bodo delegati z javnim glasovanjem izvolili predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika ter izvršilne organe delavskega sveta (odbor za gospodarjenje, odbor za organizacijske, samoupravne normativne in kadrovske zadeve in odbor za delitev sredstev sklada skupne porabe.) Na seji bodo izvolili tudi predsednika in namestnika samoupravne delavske kontrole.
Na sestanku predsednikov osnovnih organizacij sindikata je bil izdelan predlog kandidatov za imenovanje na seji delavskega sveta.
Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO je predlagan Viktor Vaupot, dosedanji predsednik (iz DSSS Gorenje TGO), za namestnika pa Vinko Perše (TOZD Orodjarna).
Za predsednika samoupravne delavske kontrole je predlagan Bogomir Batič (TOZD Orodjarna), za nemestnika Branko Polimac (TOZD Kompresorji, Črnomelj).