PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 637. CHICAGO, ILL., dne 28. novembra (November 28), 1919 LETO_VOL. XIV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26ih ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 PREOBRAT V JUGOSLOVANSKI POLITIKI. Jugoslovanska vlada je poslala vrhovnemu svetu mirovne konference noto, v kateri zahteva, da nastopi ta svet aktivno proti D'Annunzi-ju, ter upozarja, da bo oborožen konflikt neizogiben, če ostane mirovna konferenca tako pasivna kakor doslej. Nota zahteva, da naj mirovna konferenca oziroma njen najvišji svet posvari D'Annunzija, da se sovražnosti na vsak način začno, če poizkusi on ali njegovi pristaši prekoračiti demarkacijsko črto in napredovati proti Spljetu. Jugoslovanska vlada je naložila tudi svojim poslaništvom v Parizu, Londonu in Washingtonu, da naj upozore dotične vlada na nevarnost položaja in naglase, da lahko izbruhne vsak čas nova balkansko vojna, če se ne preprečijo pustolovščine D'Annunzija in njegovih oprod. V mnogih ozirih smo morali s svojega stališča oponirati jugoslovanski vladi in kritizirati njeno postopanje. Ta korak odobravamo popolnoma in menimo, da se bo z njim strinjalo vse ljudstvo. Edino, kar se more obžalovati, je to, da prihaja ta odločnost tako pozno in da ni jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci pravočasno znala nastopiti tako, kakor so zahtevali interesi Jugoslovanov in naposled tudi čast naroda. V trenotku, ko to pišemo, so v Parizu slovenski primorski poslanci, med njimi sodrug Kopač. Odšli so tja, ko so spoznali, da grozi primorskim krajem najresnejša nevarnost. Najbrže odidejo od tam tudi v London in morda še dalje. Medtem ko smo mi že davno dvomili, da zastopajo jugoslovanski delegatje na mirovni konferenci jugoslovanske interese tako, kakor bi bilo treba in smo zaradi tega morali več kakor enkrat slišati, da smo le nagajivci, so se v domovini o tem šele sedaj prepričali, pa skušajo sami popraviti, kar bi se še dalo popraviti. Reči moramo, da so vesti, ki smo jim o tem dobili, vse prej kakor tolažljive,- Zavoženega je toliko, da bo skoraj čudež, če se še popravi, kar je pokvarjeno. Medtem ko smo si o tem popolnoma na jasnem, pa nočemo ne sebi ne drugim delati iluzij, smo na drugi strani odločno nasprotni tiste vrste pesimizmu, ki polaga enostavno roke križema in opravičuje to z argumentom, da je itak že vše izgubljeno. Interesi, za katere gre v jadranskem vprašanju, so vse kaj drugega kakor malenkostni. Pri tem je seveda razlika med Italijo in Jugoslavijo tudi v tem, da je zanjo pridobitev vsega, kar zahteva na jadranski obali, res le majhnega pomena, če nima zadaj drugih namenov, medtem ko so vsa ta vprašanja za Jugoslovane naravnost življenskega pomena. Kaj na primer pomeni Italiji Reka? Niti sama je ni zahtevala v famozni londonski pogodbi, kar je najboljše znamenje, da ni polagala nobene važnosti nanjo in da ni imela nobenega pametnega razloga, da bi jo zahtevala. Kaj pomeni za Italijo Logatec? Kaj Sežana? Kaj naposled sam Trst? Izmed vseh mest, ki jih hoče imeti, je Trst največje in v vsakem oziru najpomembnejše. Toda kaj je celo to mesto za Italijo in kaj more za njega aneksijo navajati resnega, razun da je večina prebivalstva v samem mestu italijanska, pri čemer je pa nemogoče prezreti, da je vse mesto okrog in okrog obdano s samim slovenskim prebivalstvom in da ni nič drugega kakor italjanski otok na jugoslovanskih tleh kakor na primer Kočevje, zaradi katerega pa tudi Nemci ne morejo zahtevati, da se potegne meja med Avstrijo in Jugoslavijo južno od Kočevja in da dobi nemška Avstrija dvajsekrat toliko slovenske zemlje kot je vse Kočevje z okolico. Bilo bi lepo, če bi se mogle državne meje napraviti tako, da bi bile popolnoma identične z jezikovnimi mejami. Nikomur ne bi bilo to bolj všeč kakor nam, ker bi bilo s tem radikalno rešeno eno najtežavnejših in v sedanjih časih najbolj perečih vprašanj. Ako bi bilo mogoče napravili tako Jugoslavijo, da bi obsegala vse Jugoslovane pa bila brez vsake drugonarod-ne primesi, bi nam bilo to najljubše. Ali vsakdo ve, da ni to mogoče, ker so ob periferijah narodnosti preveč premešane in ga ni geometra, ki bi znal potegniti mejne črte tako, da bi bili narodi z njim čisto ločeni. Tak ni položaj le ob jugoslovanskih mejah, ampak vse evropske države imajo opraviti s podobnimi problemi. In povsod so gotovi kompromisi neizogibni. Tudi mi moramo računati s tem, da ostane nekaj Jugoslovanov v Avstriji, nekaj na Ogrskem, na Grškem in nekaj v Italiji. Na beneške Slovence na primer gotovo ni praktično, računati, da bi jih pridobila Jugoslavija. Tako pa ne more ni- ti Italija zahtevati, da dobi zadnjega Italijana, zlasti tam ne, kjer bi z vsakim Italijanom morala dobiti dvakrat ali trikrat toliko ljudi drugih narodnosti. Razlika med stališčem Italije in Jugoslavije je pred vsem ta, ta ne marajo Jugoslovani izgubiti, kar je že bilo njihovo, medtem ko zahtevajo Italijani, česar niso imeli. Prvi le branijo, drugi pa hočejo pridobivati. To velja tudi za Trst. Ako bi bilo to mesto bliže italijanski meji, to se pravi, če ne bi bilo med Italijo in Trs tem toliko slovenskega prebivalstva, bi se mirne duše sprijaznili s tem, da ga dobi Italija in niti ene solze ne bi pretočili zaradi tega. Tržaški Slovenci bi seveda postali italijanski državljani, ali to bi šlo enostavno na račun neizogibnih kompromisov. Toda če hoče Italija imeti Trst, pride do njega le preko širokega pasu čisto slovenske zemlje. Anektirati mora mnogo več Slovencev, kot dobi s Trstom Italijanov. Nacionalno se vsled tega aneksija Trsta ne more opravičiti. Pri tem priznavamo, da ne more biti Italiji vse eno, kakšna usoda doleti tržaške Italijane, kakor nam ne bi bilo vse eno, kaj se bo godilo z beneškimi Slovenci. Ali zaradi tega ni treba aneksi je, kajti nacionalne pravice tržaških Italijanov se lahko zagotove tudi v Jugoslaviji tako, da se jim nacionalno ne bo godilo nič slabše, kakor če bi bili v Italiji. Bilo bi tudi smešno bati se, da bi mogla biti nacionalna eksistenca tržaških Italijanov ugrože-na. Ni se nam pri tem treba sklicevati na narodni značaj primorskih Slovencev. Ako bi to hoteli, bi lahko po pravici naglasili, da niso bili nikdar agresivni. Ako se je v Trstu menjala narodnost, se je pač dostikrat zgodilo, da so se Slovenci poitalijančili, medtem ko ni znanih slučajev, da bi se bili Italijani poslovenili, razun morda v kakšnem kraju, kjer ni bilo nobenega drugega Italijana in so cele generacije kakšne italijanske familije preživele med Slovenci, tako da se je asimilacija izvršila po naravni in neopaženi poti. Nasilnega poslovenjevanja pa pač nikjer in nikdar ni bilo. Italijanski narodni značaj tudi ni tak, da bi se lahko izgubil. Italijani sami so ponosni na svojo kulturo in nespametno bi bilo govoriti, da je ni med njimi. Seveda bi bilo zelo krivično iz tega dejstva izvajati, da nimajo Jugoslovani kulture, kar se je od italijanske strani tekom sedanjih sporov pogostoma trdilo. Ali če vpoštevamo, da je svota kulture v tako znatni italijanski naselbini, kakor je tržaška, neizogibno precej velika, je že v tem močna garancija za eksistenco italijanske narodnosti v Trstu, tudi če pripada to mesto Jugoslaviji. Sam narodni moment torej nikakor ne zadostuje za aneksijo Trsta. Ako pa odpade to, je le še vprašanje, kako velika bi bila korist za Italijo, če dobi Trst in kako velika za Trst, če pride definitivno pod Italijo. Vsa važnost Trsta je v tem, da je pomorsko mesto in da ima znatno luko. Toda Italija, ta dolgo raztegnjeni polotok s svojim nenavadno obsežnim obrežjem, res ni tako siromašna, kar se tiče pristanišč, da bi mogel biti Trst zanjo življensko vprašanje. Za njene lastne potrebe sploh ne prihaja v poštev, kajti pogledati je treba le na zemljevid, pa se takoj spozna, da je za italijansko trgovino Trst popolnoma brez pomena, ker ji je čisto od rok. Iz samega patriotizma ne bo noben italijanski trgovec vozil svojega blaga v Trst, medtem ko ima pred nosom luke, ki jih doseže hitreje in ceneje. S tem je pa tudi povedano, da ne more imeti Trst sam nobene koristi od italijanske trgovine. Trst ni luka Italije, ampak pomorski trgovski emporij svojega zaledja, torej v prvi vrsti jugoslovanskih krajev, v drugi vrsti vseh tistih evropskih dežel, ki jih spaja najbližja črta do morja s Trstom; to so predvsem Avstrija, Ogrska in Češkoslovaška. Trst more cveteti, če bo imel trgovino teh dežel in če bo kolikor največ mogoče neodvisna od države, katere interesi so v tem, da se ji ne razvije konkurenca. V tej smeri je Jugoslavija za Trst veliko bolj ugodna, kakor Italija. Ta si ne more želeti, da bi njene stare luke trpele na račun Trsta in celo na tak način, da bi se Trstu na ljubo razvijala trgovina držav, ki bi tekmovale z njo. Za Jugoslavijo je položaj bistveno drugačen. Danes in še za dogledno dobo je to poljedelska država in če bo kaj eksportirala, bodo to agrarni produkti. Prav na tem polju se ni bati konkurence. Države, ki bi se posluževale tržaške luke, je ne bi rabile za eksport poljedelskih pridelkov, kajti teh bi same rade dobile. Pač pa bi Avstrija in Češka radi spravili svoje industrije na noge. Tukaj se Jugoslaviji ni bati njih konkurence, ker sama nima industrije, da bi mogla računati na znaten eksport. Gotovo bo tudi Jugoslavija morala misliti na industrijo, ker živi tudi ona v dvajsetem stoletju, toda pretežno bo to industrija za domače potrebe, kjer se pa razvije do eksporta, ne bo veliko govora o konkurenci. Idrijsko živo srebro na primer ni konkurenca ne Avstrijcem ne Čehom, ker tega same nimajo. V poštev bi utegnili priti lesni produkti, in tudi o teh se lahko govori le tam, kjer je dovolj gozdov kakor baš v Jugoslaviji. Brez gospodarskega strahu za Jugoslavijo bi bila torej tržaška luka lahko odprta sosednim deželam in Trst bi lahko imel ves svoj naravni promet, ohranil svoj dosedanji pomen in se še nadalje uspešno razvijal. Pod Jugoslavijo mora Trst postati bogatejši, pod Italijo postane neizogibno siromašnejši. Naravna posledica je, da ima tudi Italija sama vedno manj od njega. Ako pa je tako že s Trstom, so drugi kraji, po katerih hrepeni, za Italijo še manj pomembni. Seveda ima na primer Idrija svojo veliko zalogo živega srebra. Toda par miljonov produkcije vendar ne igra v narodnem gospodarstvu šestintrideset miljon-skega naroda odločilne vloge, zlasti če se vzame v poštev, da bi morale biti v vseh teh krajih neprenehoma močne vojaške garnizije in da bi morala biti vsa uprava tako urejena, kakor je navadno tam, kjer je ljudstvo nezanesljivo. Vse to so drage reči/in če Italijani ne verjamejo, bi se lahko informirali pri tistih, ki so poznali rajno Avstrijo. Le tedaj imajo vsi ti kraji za Italijo pomen, če ima v bodočnost razvite imperij alistične namene. Nitli se sicer na vse kriplje brani te in-sinuacije. Toda to je vse zanan. Ako noče Italija imperializma, mora ostati v svojih naravnih mejah, to je na zapadni strani Jadranskega morja. Tisti hip, ko stopi na vzhodno obal, mora — hočeš nočeš — pričeti z ekspanzijo po balkanskem polotoku, kajti svojemu Trstu, svoji Reki mora pribaviti gospodarsko veljavo, kar je le mogoče, ako dobi zaledje teh pristanišč pod svojo kontrolo. Aneksija našega primorja je že imperialistična, ali to je in to more biti le prvi korak imperializma, ki se ne more pri tem ustaviti. Če dobi Italija, kar zahteva v naših krajih, mora prevzeti na Balkanu vlogo nekdanje Avstrije. Vprašanje je to: Ali hoče Italija imperializem, ali ga noče? Ako ga noče, ne sme z njim pričenjati, torej mora odnehati od svojih zahtev v jugoslovanskem Primorju. Ako ne opusti tega, tedaj je na poti imperializma, pri katerem se pač ve, kje da se pričenja, ne pa, kje da se ustavi. Vsakemu imperializmu na Balkanu se pa morajo Jugoslovani upreti. In če je stvar že taka, je naposled bolje, da se upro v začetku, ne pa tedaj, ko bo morda že polovica Balkana pod italijansko kontrolo. Žalostno je, da niso tega nikdar razumeli veliki diplomatje v Parizu, ki so tisočkrat pravili, da ne ponavljajo dunajskega kongresa in da snujejo trajen mir za vso Evropo in za ves svet. Nič ne more biti takemu miru bolj nevarno, kakor imperializem na Balkanu, pa naj je njegovo ime Avstrija ali Italija. Kadar pokaže ta imperializem svojo pravo barvo, spravi vso Evropo na noge in tedaj se ne bo govorilo o novi balkanski, ampak o novi svetovni vojni. Ali naj Jugoslovani res čakajo na to? Ali naj se zadovoljujejo s papirnatimi protesti dotlej, ko bodo za vsako drugo akcijo že preslabi in jim ne preostane nič drugega, kakor vdano čakati, kaj store drugi z njimi, kako si razdele njih zemljo in jih izbrišejo iz zgodovine? Potrpežljivosti je bilo res že toliko, da je niti oslovska natura ne preseže. Pariška konferenca bi bila stvar lahko relativno mirno rešila. Nikomur se ne bo moglo dopovedati, da je nemogoča naloga ugnati polblaznega kome-dianta a la D'Annunzio v kozji rog, če je prava volja za to. Nezaslišano je, da ni znala konferenca varovati svojega lastnega ugleda, kajti to bi bili gospodje diplmoatje pač lahko razumeli, da se njih respekt ne povišuje, če se de-kadentni in perverzni pavlihar iz njih norčuje po svoji nori volji. Toda če se ne zna konferenca postaviti patologičnemu provokaterju po robu, s6 mora najti kdo drugi, ki opravi to delo, kajti sicer ima vsakdo privilegij, da uganja burko, da okupira in anektira in dela svetovno politiko, vsi narodi pa bi morali mirno trpeti, da se vračajo časi kondotijerov in da prevzemajo D'Annunziji in podobni harlekini vlogo kajzejev. Demokracija, za katero se je svet boril s tolikimi žrtvami, ne obstaja v tem, da se mirno trpi vse, kar prinaša takozvana usoda in možgani, ki spadajo v norišnico. In Jugoslovani so dosti dolgo, menda že vse predolgo mirno trpeli. Zadnji čas je, da se ta zajčja taktika nadomesti z drugo — s tako, ki bo narodu razumljiva in ki jo narod že davno pričakuje. Kako se delajo kapitalistične kupčije. V Pragi se je primeril slučaj, ki ni osamljen v kapitalističnem svetu in ki meče čudno svatlobo na šege in navade pri velikih kapitalističnih kupčijah. (List "Praške Pondeli" z dne 4. t. m. prinaša o zadevi sledeče poročilo: "Vlada republike je bila prisiljena ozreti se po tujini po kapitalu, ki bi podal republiki na naš bodoči sladkor zaloge v tuji valuti. Ponudil se je kon-sorcij dveh tujih bank "Rotterdamske bančne družbe" in pariške "Societe generale". Posredovalka je bila Praška banka. Sklenila naj bi se bila pogodba, po kateri bi republika oddala tej skupini 200.000 ton sladkorja in bi zato dobila takoj 300 miljonov frankov v tuji valuti kakršno bi hotela. Vlada republike naj bi sama disponirala s prodajo sladkorja za mejami po tekočih tržnih cenah. Pogoji kredita so se na označevali za neugodne. Druga praška banka se je ponudila, da poskrbi cenejši sladkorni kredit, ali ko je bila' pozvana, da naj poda obvezno ponudbo, je izjavila, da se ne more zavezati. Ko se je o ponudbi holand~ke banke razpravljalo v ministrskem svetu, se je vlada postavila na stališče, da ne bo sklepala tako dalekosežnih pogodb sama, ampak da predloži vso zadevo Narodni skupščini na razpravo in sklepanje. Ko je to postalo znano, so začele delati podzemeljske struje, ki so morda v drugih državah pri podobnih bančnih operacijah navadne. Pri nas pa delamo — hvala bogu — še razliko med kupčijami in politiko. Naša vlada ni ekspozitura finančnega kapitala in naši ministri niso na prodaj. Predstojnik kontrolnega oddelka pri finančnem ministrstvu je sekcijski šef Jirak, bivši profesor na češki trgovski akademiji v Pragi. Jirak se je prikazal pri ministrskem tajniku Struemplu in mu prigo- v ar j al, da naj vpliva na ministra za zunanje zadeve v smislu holandske ponudbe. Pri tem se je drznil ponuditi p. Struemplu akcije Praške kreditne banke in mu obljuboval da lahko zasluži 150.000 kron. — Struempl ga je odkazal na ministra in — Jirak je šel v past. Duša, ki je na prodaj, ne razume nikdar, da so druge duše, čiste kakor kristal, nedotakljivi značaji, katerih ni mogoče kupiti za vse zaklade sveta. Med take spada zunaji minister dr. B. Be-neš'. Beneš je poslušal Jiraka, poslušal njegove ponudbe, pri katerih so milj oni kar mrgoleli, sprejel nekoliko njegovih obiskov, medtem pa pripravil past, kakršne se trgovski šef Jirak ni nadejal. V petek ga je zadnjič sprejel v svoji pisarni. Tekom razgovora se je minister za trenotek odstranil. Odšel jc v stranski prostor, kjer je že čakal poklicani policijski ravnatelj Bienert z nekaterimi detektivi. Ministra Beneša ni Jirak več videl. Na največje osupnenje visokega državnega uradnika je vstopil v salon g. Bienett, čigar smehljajoči obraz je strašilo za vse ljudi s slabo vestjo. Z grada je bil aretirani Jirak odpravljen v varnositni oddelek policijskega ravnateljstva. Tega dne je bil aretiran tudi ravnatelj Praške kreditne banke g. Tuma. Osumljen je, da je vedel o Jirakovih poskusih. V soboto potem je bil na Dunaju s sodelovanjem dunajske policije aretiran dr. Freund, ki je znan od takozvane Krantzove afere, zaradi katere je bilo leta 1917 javno mnenje v Avstriji zelo razburjeno. V tedanjem oderuškem procesu je bil dr. Freund obsojen v ječo zaradi udeležbe / pri Krantzovih oderuških kupčijah. O tem, kdo da je Jirak, dobivamo sledeče informacije.: Jirak je imel že od mladosti nagnenja dvomljive vrednosti. Dognano je, da je Jirak danes lastnik itreh hiš in ene vile. V finančnem ministrstvu je bil načelnik revizijskega oddelka, ki je revidiral vojne profite. Jirak je solastnik trgovine "Reforma", ki podaja pisarniško opravo. Znano je, da so si ljudje, ki so imeli kaj opraviti z revizijskim odsekom pri finačnem ministrstvu, hitro kupili o-pravo pri "Reformi", pri kateri je bil udeležen Jirak. "Reforma" se je porodila šele zadnji čas po prevratu in ima v Pragi celo vrsto podružnic. Bilo bi priporočljivo preiskati, katere firme so nakupovale pisarniško opravo pri tem podjetju. Jirak je bivši profesor na trgovski akademiji in je bil od Rašina poklican v državno upravo kot načelnik revizijskega oddelka finančnega ministrstva, iki je imel revidirati vojne izkoriščevalce in profite. Da se daje Jirak podkupiti, je ibilo v odvetniških krogih že davno znano." • » Sekcijski šef hoče podkupiti zunanjega ministra. Podkupnina gre v miljone... Slučaj je gotovo senzacionalen. Toda mi, ki nismo uradniki ali državljani češkoslovaške republike, gledamo na stvar lahko nekoliko bolj objektivno in jo lahko presojamo bolj splošno, kakor tisti, ki so bolj neposredno prizadeti. Lahko se vživimo v dušo češkega človeka, ki ga tak i poročilo popolnoma pretrese, pa bi se rad poto-laM s tem, da gre za izjemen slučaj, kakršnih ni mi ogo v njegovi deželi. Razumljivo nam je tudi, da mu daje posebno tolažbo dejstvo, da se poizkus pod-kupljenja ni posrečil in da se take reči zaradi pazno-sti vladnih faktorjev ne bodo poriovile. Ali če hočemo iz takih dogodkov dobiti pravi nauk, lahko odložimo vso nacionalno sentimentalnost in odklonimo vse hvale bogu, da imajo Čehi takega zunanjega ministra, ki se ne da podkupiti. Seveda je lepo, da je tako, le pozabiti se ne sme, da bi moral biti pravzaprav ne le vsak zunanji minister, ampak vsak javni funkcionar kristalno čist značaj. Prezreti se pa ven-* dar ne more, da bi bil namesto dr. Beneša lahko tudi v Pragi zunanji minister človek, ki čuti in misli bolj — trgovsko kakor on. Ako more biti šef revizijskega odseka človek, ki je pripravljen podkupiti ministra, se ne more smatrati za nemogoče, da bi bil zunanji minister človek, ki bi sprejel podkupnino. Ne le v drugih deželah, ampak tudi na Češkem ni bilo to mogoče. Podkupljivost nikakor ni privilegij kakšnega posameznega naroda, ampak se najde kakor druge dobre in slabe lastnosti v vsakem podnebju in ni odvisna od jezika ali drugih narodnih obeležen j. Odločilno pri vseh takih rečeh je to, da je uspeh ali neuspeh zapeljevanja odvisen le od osebne kvalitete tistega, ki naj bi se zapeljal. In ker so osebne kvalitete zelo različne, je vedno mogoče, da se zapeljevanje posreči. V Beneševem slučaju se ni posrečilo. Tcda koliko je tistih slučajev, v katerih se je posrečilo? Praški list pravi, da so podzemeljske struje in njih metoda morda vnavadi pri drugih narodih. V tem oziru ima nedvomno prav. Ali Jirako-va afera vendar kaže, da so kolikor itoliko tudi na Češkem v navadi — morda ne tako pogostoma kakor drugod, ali dovolj je, da se morejo sploh primeriti. In nikakor ni čudno, da so mogoče. Treba se je le spomniti, kaj pomeni denar v sedanji družbi. Marsikatero veliko premoženje je nastalo na podoben ali pa še na bolj dvomljiv način. Ves svet vidi, da je lastnik velikega premoženja skoraj bogu enak, brez obzira na to, kako da se je njegovo bogastvo porodilo. Kadar more človek disponirati z miljoni, ne vprašuje skoraj nihče, odkod 4a so prišli. Navadno tudi ni posebno varno preveč povpraševati po takih virih. Denarni magnat našega časa ima dovolj vpliva, da se zavaruje proti takim sitnostim, kajti z denarjem se lahko kupi še kaj drugega kakor kruh, obleka, hiša in pohištvo. Povsod so zapeljivci. Toda to je le malenkost v primeri z mnogo večjim dejstvom, da je sistem sam največji zapeljive«. Njegov najpoglavitnejši nauk se glasi: Obogati se! Bogastvo je najimenitnejša lastnost v kapitalističnem sistemu. Prilika za obogatitev je zaradi tega največja izkušnjava in najteže jo je premagati. Civilizirane dežele imajo sicer v resnici zakone, ki prepovedujejo kalne posle in žugajo z zapori in z ječami. Toda v praksi vidi vsakdo, da gre navsezadnje le za več ali manj hazardno igro, ki se v mnogih slučajih posreči. Jiraka so aretirali, toda marsikdo je na enak način postal miljonar in hi se sladko smejal, če hi mu kdo kaj govoril o zaporih. In dokler bo tako, bodo Jiraki neizogibni. Včasi bodo ^opet katerega aretirali, drugi pa bodo postajali miljonarji in vabljivi zgledi za druge, ki bi tudi'radi postali miljonarji. Ječe so zelo nezadostno sredstvo proti takim boleznim. Edina uspešna pomoč je v taki izpremembi sistema, ki odvazme 'bogastvu vsegamogočnost in odstrani s tem silno zapeljivost podkupovanja in vseh podobnih metod. V kapitalizmu samem je taka re-medura kratkomalo nemogoča, kajti prav kapitalizem ustvarja rtla za vse take bolezni. Torej bi bilo treba sistema, ki se razlikuje od kapitalizma bistveno, sistema, ki omogoči vsakemu« članu družbe, da doseže na pošten način vse, kar je potrebno za njegovo blagostanje, in napravi s tem zapeljivost brezpomembno, brezpredmotno in smešno. Etičarji, ki jim je vsaka druga beseda morala, bi morali spoznati, da je kapitalistični sistem najmanj sposoben za pospeševanje prave morale. Podržavljenje rudnikov. c Rudarska stavka je spravila na površje vprašanje o podržavljenju jam, v katerih se koplje mehki premog. Governer Harding v Iowi je predložil go-vernerjem vseh držav z mehkim premogom, da naj bi njih vlade prevzele jame in vpeljale v njih delo pod svojo kontrolo. Nekateri governerji so odgovorili na ta predlog. J. P. Goodrich v Indiani dvomi, če more država storiti tak korak in misli, da bi moralo sodišče odločiti. Cornvvall v West Virginiji pa pravi, da bi bil tak korak všeč le radikalnim voditeljem, ki so ravnali jeklarsko in premogarsko stavko. Ne vemo, če se more reči, da so bili ti voditelji prav posebno radikalni. Težko je o tem govoriti, ker že nihče ne ve, kaj naj beseda radikalizem v sedanjih čarih v Ameriki pomeni. Tisti, ki se sami smatrajo za radikalce, si večinoma niso na jasnem. Na drugi strani se pa imenuje radikalno vse, kar ni tako, kakor bi bilo všeč Petru ali Pavlu, zlasti pa kapitalističnim magnatom. Koga smatra na primer governer Cornwell za radikalca? Jeklarsko in premogarsko stavko so, kolikor je nam znano, vodili uradniki strokovnih organizacij, ki so vedno veljale za vse prej kakor za radikalne. In zdi se nam, da je bila ta sodba precej utemeljena. Doslej je še vedno gospod Gompers najmerodajnejša osebnost v največji ameriški strokovni delavski organizaciji in njegova ponovna izvolitev za predsednika A. P. L. se more smatrati le za znamenje, da je njegov duh v tej organizaciji veljaven. Ali misli Mr. Cornwell tudi Gompersa proglasiti za radikalca? če je tako, tedaj bo seveda razun par governerjev in senatorjev vra-kdo v Ameriki radikalec, le da bo beseda radikalizem pri tem izgubila vsak pomen. Navadno so se radikalci iskali vdrugih krogih. A tudi o tistih, ki se ponašajo s tem, da so radikalni, je gospod Cornwell slabo poučen. Kajti če misli, da bi bilo pcdržavljenje njim všeč, se očitno moti. Podržavljenje naprav za javne potrebščine je obseženo v minimalnem programu socialistov, ne vjema se pa z zahtevami radikalcev, ki imajo na svoji zastavi zapisano direktno akcijo, ki pomeni vse kaj drugega kakor podržavljenje ali federaliziranje ali komuna-liziranje. Ti radikalci bi bili najbrže s podržavlje-njem prav nezadovoljni, ker bi to oviralo njih teorije, nikakor pa jih ne bi pospeševalo. Direktna akcija pomeni, da naj se delavci sami polasite tovarn, jam i. t. d. Da bi bila taka akcija težja, če bi bila država lastnica teh naprav, je pač jasno. In zato je nemogoče, da bi jih podržavljenje veselilo. Za socialiste ne pomeni podržavljenje zadnjega cilja, toda nasprotovali mu ne bi, ker ne zapira na-daljne poti. Socialisti žele, da postanejo take naprave ja.na last, hočejo pa tudi, da bodi država last in organizacija vsega ljudstva, kar se danes ne more reči o njej. Tudi če ima ljudstvo teoretično možno-t, da pride do vlade, je praksa zelo različna od teorije. Gospodarska sila kapitalizma uveljavlja tudi politično na mnogo različnih načinov. Eden je na primer ta, da ovira splošno in s tem tudi politično izobrazbo ljudstva. Drugi je pritisk, ki ga vrše veliki podjetniki in njih pomagači pri volitvah. Tretji je pogostoma se ponavljajoče falsificiranje volilnih rezultatov, katerega včasi niti meščanske stranke niso varne. Tako bi lahko še dolgo naštevali. Vse to vedo socialisti, vendar pa ne bi oponirali podržavljenju, ker gladi organizacija, izobrazba in vzgoja itla politični akciji, ki spravi vendar državo prej ali slej v roke tistih, ki bi po vseh demokratičnih načelih morali biti njeni pravi gospodarji. To se morda ne zgodi pr prvih volitvah, morda tudi ne pri drugih, ali kadar bo ljudstvo dovolj organizirano in zavedno, se zgodi gotovo, in če pride državna uprava v njegove roke, se zgodi to naravno tudi z državnimi industrijskimi napravami. To pa pomeni, da pride z demokracijo v državi demokracija Midi v industrijo. Dasi so v sedanji državi socialisti opozicija, nimajo torej vendar nobenega razloga, da bi se upirali podržavljenju, tudi če izvrši to podržav-ljenj država, ki jo sedaj upravljajo drugi. __ Prav v tem je razlika med socialisti in radikalnimi radikalci, ki se gotovo ne bodo strinjali s item, da se na kakršenkoli način ali v kateremkoli oziru poveča moč sedanje države, medtem ko se socialisti tega ne boje, vedoči, da bodo danes ali jutri dediči sedanjih državnih uprav. Pri tem se socialist ne vdaja zmoti, da pomeni podržavljenje v današnjih razmerah že kakšno rešitev delavskega vprašanja. Ker je državna uprava v drugih rokah ,ne more delavstvo pričakovati, da bo ta uprava posebno visoko cenila njegove interese. Kot kapitalistična država ne bo niti interesov splošnosti, ki se pravzaprav vjemajo z interesi delavskega razreda v širšem pomenu, postavljala v prvo vrsto, ampak bo pod naravnim \nlivom kapitalistov tudi kot lastnica industrije skušala ščititi kapitalistične interese. Zaradi tega ni podržavljenje stvar posebnega navdušenja socialistov in gospodu Corn-wellu se ni treba bati, da bi bil agent socialistov, če bi podržavil rudnike. Razun če misli socialistično in spozna, da je vrakdo, kdor dela danes kapitalistično proti svoji volji agent socializma, ker ne more ves kapitalistični razvoj voditi nikamor drugam, kakor v socializem. Tudi če ne bi bilo socialiftov, jih mora kapitalizem poroditi. Tudi če ne bi bilo sociali^tčne teroije in njenih zastopnikov, bi moral kapitalizem priti do točke, ko ne more dalje. In vsak racionalni sirtem, ki pride na njegovo mesto, mora biti socialističen. Ali podržavljenje ni trenoten interes socializma. V resnici poveča predvsem moč današnje države in momentano celo lahko napravi socializmu težave. Zato je tudi razumljivo, da ni hotel velik del strokovnih voditeljev nič slišati o podržavljen ju, ker so se bali, da bo država hujši delodaialec, kakor privaten podjetnik. Le socialist, ki gleda v bodočnost, nima tega strahu. Na vsak način je mr. Cornwell lahko brez skrbi Če podržavi, bo gospodinja sedanja država,, v kateri je on governer. Ali ima v svojo in svoje stranke moč tako malo zaupanja, da se že sedaj boji za svojo moč? Če misli, da pridejo v njegovi državi že drugo leto socialisti na krmilo, mu pa tudi nič ne pomaga, da ovira sedaj podržavljenje.- Če se rto res zgodi — čeear pa sam gotovo ne- verjame — bodo rudniki podržavljeni, in razlika je le v tem, da se zgodi to nekoliko pozneje. Kako je na Nemškem? Sodrug dr. Frant. Soukup, bivši minister češkoslovaške republike, ki je tudi v Ameriki dobro znan izza časa njegovega potovanja po tej deželi, je bil meseca septembra v Nemčiji in je potem v praškem "Pravo Lidu" opisal svoje vtiske, ki jih je dobil v tej deželi. Njegov članek je zelo zanimiv in poučen iti b"o gotovo zanimal tudi naše čitatelje, zaradi česar ga podajemo v naslednjem v prevodu. Bil sem zadnji čas — pravi dr. Soukup — z dvema tovarišema v Nemčiji, da preučimo nekoliko strokovnih gospodarskih reči, videl sem Nemčijo od Draždan do Berlina in Hamburga, in smatram za potrebno, da povem o tem nekoliko besed. Pri nas vlada v mnogih krajih mnenje, da so oskrbovalne razmero in življenski pogoji sploh v Nemčiji ugodnejši kakor pri nas. Ta predstava se pa ne vjema z resni-, co. Bilo bi popolnoma napačno gledati na Nemčijo z obzorja kakšnega obmejnega bavarskega ali saksonskega mesta, kamor je naš človek napravil izlet za nekoliko ur, se tam dobro najedel ali poceni kupil kakšno malenkost, da pripoveduje potem, da je Nemčija v primeri z nami pravi E1 Dorado. Mi pač nismo videli Bavarske, ki je pretežno agrarna država, in kjer so življenske razmere nemara znosnejše, toda videli smo vso severno Nemčijo in rekli smo si eno: To se ne more reči drugače, to je katastrofa. Kdor je bil videl Nemčijo pred vojno .kdor je poznal njena prekrasna čista, naravnost po blago- stanju dišeča velemesta, kdor je videl vso to visoko življensko stopnjo nemškega ljudstva, vse te nepregledne vrste krasno raslih in dobro hranjenih, rde-čeličnih nemških ljudi, ne spozna danes Nemčije in opazuje le v osuplosti in celo v grozi skazo, ki so jo Hohenzollerni s svojimi junkerji navalili na nemško ljudstvo. Kamorkoli smo se vozili, povsod smo imeli enak občutek: Strašna draginja in lakota. Kdor je tukaj odvisen od hrane v gostilni, je nesrečen človek. Na jedilnem listku vidite samo zelenjavo in poleg tega se tupatam morske ribe. -Meso se pojavlja zelo poredkoma, in tam, kjer ga je, je veliko dražje kakor pri nas in povrh ga je dobiti lc s posebnim listkom. Kruha povsod zelo primanjkuje in se prodaja le proti krušni izkaznici, po kvaliteti je pa neprimerno slabši kakor pri nas. Kruh, kakršnega jedo sedaj v Prusiji, smo pri nas jedli pred enim letom. O sladkorju ni tukaj niti spomina, tudi mleka ni nikjer, in kava, če se sme ta rjava kuha sploh imenovati kava, se pije povsod grenka. Le pive je povsod dosti, toda tudi to je dražje kakor pri nas. Resnica je pač ta, da je v Nemčiji povsod red, kar se tiče organizacije prehrane, da dobi vsakdo brez vseh težav vso množino moke, kruha in bran^a-rij, za katere velja njegov listek, in da so te porcije nekoliko večje kakor pri nas. Sicer si pa ne sme •nihče delati kakšnih ihizii o cenenem življeniu v Nemčiji. Življenske potrebščine niso tukai. odštev-ši nekatere neznatne izjeme, nič cenejše kakor pri nas. Present!jiva ie množina čokolade, ki se je prodaja po vseh nemških ulicah, kolikor kdo hoče. To je ameriški fabrikat, ki ie vržen v velikih množinah na pulte vseh nemških pouličnih prodajaln, toda tudi ta čokolada ni nič cenejša kakor pri na-Tudi oderuštvo cvete v Nemčiji v enaki meri kakor pri nas. To opazite pri vsakem koraku. Tudi cen^ hotelskih sob vam kažejo to. Vsi hoteli so kakor pri nas prenapolnjeni in za najenostavnejšo sobico morate plačati dvajset do tridesat kron naše (češke) veljave. (Videti je, da so razmere v Nemčiji in m Češkem še riiaine v primeri z on^i v Jugoslaviji). Cigar in cigaet je povsod več kakor dovolj. Vse prodajalne so z njimi napolnjene — toda prodajo se za oderuške cen-. Najcenejša cigara velja poldrugo krono. (Č°ške krone so bile že takrat več kakor dvakrat toliko vredne kakor jugoslovanske). Strašen udarec, ki je zadel Nemčijo, je kalami tata s premogom. Bati se ie. da se pn zimi iznreme-ni v katastrofo z nedoglednimi posledicami. Tovar ne bodo zarvrte in niti v domovih ne bo premoga t kuho. Padec produkcije premoga je ogromen. nemška mesta izpVdnio ti->di t>a tom. Teh mest danes ne spoznate. Tam, kjer so bili pred vojno rv-bleščeči slapovi svetlobe, vlada danes tema, včasi < T. a, da je oko ne more prodreti. Ako primerja da-ces človek Prago s takim Berlinom ali Hamburgom, bi dejal, da v Pragi na glavnih ulicah tako pregrešno zapravljamo s svetlobo, da bi se morali vpra sati, kdo pravzaprav odgovarja za to. Cestna železnica ne vozi na sramoto pri nas že dalje kakor do muzeja, toda za razsvetljavo Prage imamo vedno prebitek električne energije. V Berlinu je svetovno znana ulica Friedrichstrasse, ki je bila v času miru potopljena v morju svetlobe kakor pariški ali a-meriški bulevardi, ali danes ni po enajstih v nekaterih delih niti toliko svetlobe, kolikor v nekaterih naših najbolj izgubljenih uličicah na periferijah mesta. To je treba videti, da more človek sploh verjeti. Berlin in Friedrichstra-se. Mesto, proti kateremu je bila naša Praga vas in ki je s svojo bleščc bo nakriljevalo Pariz . . . Tudi po nekdanjem vrvenju in nočnem življenju ni v nemških velemestih, ne izvzemši Berlin, niti sledu. Točno ob poldvanajstih zvečer se zapirajo vse gostilne in drugi javni lokali in o polnoči je povsod kakor v grobu. In to je v mestih, kjer ' bilo prej o polnočo še tako življenje kakor pri nas v Pragi na Prekopih (glavna ulica v Pragi) o poldne vu. Razume se seveda, da so tudi tukaj povsod rp ni tajni prostori, kjer se kakor pri nas za zaprtimi vrati kroka ob šampanjcu — steklenica za 60 ma"'' — ob bosonogih plesih in ob kvartanju do zore, in kjer teče ljudska kri, prelita v zlato vojnega oderu-štva, v polnih potokih. Toda spVšni vtisk, ki ga napravi na vas vsa Prusija, je eden: To je gospodarsko pokopališče — povsod pobite, shuišane prikazni, nema potrtost, pomanjkanje in lakota. Predstavite si le tak Hamburg. Največje pristaniško mesto v Evropi. Tvekra«no me^to, polno neskončnih vrst najsiiajnejših palač, mesto, v katerem je bil na naravnost čudežen način iz Lahe zgrajen eden največjih pristanov vsega sveta, po katerem so ponosno pluli mogočni parnikih vseh oceanov — to mesto je že pet let popolnoma blokirano in svetovno pristanke. k^ei- ie bilo prei na tisoče jnrbolov. jader, dimnikov, leži danes pu^t kakor polje mrtvih. Kadarkoli ohiščp hamburski trgovec pristanišče, se mu oko za^olzi in on prekolne vojno. Bl^keda je povzročila Hamburgu škodo, ki sega v miljarde . . . In pri tem se v Nemčiji še ne zavedaio povsod groze, ki se šele vali nadnje. Po mirovni pogodbi mora Nemčija izročiti ve svoje ladje čez 16.000 ton in polovico ladij čez 1000 ton, kar pomeni izgubo skoraj vse nekdaj tako veličastne nemške trgovske tonaže. V dokih hamburske luke se dogotavlia nai-voeja ladia sveta. Večia kakor "Vateriand" in "Imperator", ladja, ki bi sprejela okrog petnai ' tisoč potnikov in imela za strežbo okrog 1400 uslužbencev. Tudi to ladio mora Nemčija izročiti. Od dati mora tudi velik del svojih ladij na Rcni, Lahi Odri in drugih vrdnih p/^taV Prekomorska paro-plavba bo na ta način Nemčiji povsem odvzeta i odka^ana bo le na naihližio obrežno plavbo. Pc s'cd?ce teea so očitne. Na tisoče ljudi beži že da is Nemčije in se seli v Južno Ameriko. Pri tem ho Nemčija popolnoma razorožena. P r>p<= ima še 400,000 mož pod ornžiem. Po 1. marcr prihodnjega lpta bo mogla imeti le 100.000 mož rei korani toliko, kolikor je trpha za navadno r>ol?-eijsko službo. Nemčija je izgubila vse svoie kolonije, vso svojo prekomorsko trgovino, izgubila je Al za cijo in Loreno z njiju premogom in kovinami, izgu bi Šlezvig, izgubi ogromen del vzhodne Prusije . . . vse to je katastrofa, kateri ni mnogo podobnih v zgodovini. Kljub vsemu temu pa ne smemo gledati na Nemčijo kakor na kakšno razvalino ali brezlično gmoto, ki jo zvija malodušnost, polom in kaos. Nemčija .ie vse kaj drugega kakor Rusija. Povsod opažate, da se razvija iz stare Nemčije Hohenzollernov nova Nemčija dela, in lahko bi tudi rekli, Nemčija socialistična. Bolečine njenega rojstva so pač še neiz-rierno težke. Morate si predstaviti, da so bili Ho-henzollerni ogromni množini nemškega naroda v-nekaj drugega kakor Habsburgovci nam. In rp meli boste, da vfce v ne^tevibrih p^^torih po vsej nemški republiki še povsem mimo slike Viljema IT. in njegovih prednikov, kakor da se no zgodilo nič, da je vpliv nemških junkerjev in imperialistov še vedno velik, da sta Hindenburg in Ludendorf še dno narodna junaki, in da se dela proti republikani-zmu s socialn;m demokratom Eibertom z nairafinira-nejšimi sredstvi. Ko je Ebert pred štirinajstimi dnevi v Weimariu polagal prisego na ustavo, so razdajali po vsej Nemčiji njegovo sliko, kako izgleda nag v kopalni opravi — podoba, ki je bila nekje u kradena r>o indiskretnosti kakšnega prijatelja. rr' da ta podoba je vendar dosegla svoj namen. Klin1 vsem podobnim nizkotnim infamijam in mnna"' ' čilim mahinaci^am pa vlada vendar v delavskih krogih v Nemčiji kakor skala trdno prepričanje, da je republika varna in dq se Hoheniollerni in ostala serija serenrsimov nikda več ne vrne. Razmere med nemškim proletariatom samim so seveda še vedno skrajno žalostne. V Berlinu sta dve liiši, ki sta bili od topov in strojnih pušk največ poškodovani. To je Vi!jemov kraljevski grad na eni strani, in Ebertov "Vorvvarts", poslopje socialno demokratičnega dnevnika na drugi strani. V Hamburgu vidite, da kaže svetovno znana mestna hiša od zgoraj do doli sledove strelianja, same bele pege, kakor je pada^ toča iz strojnih pušk. In okrog raokrog so zapreke iz žice kakor v zakopih. Enako so obdane z žičnimi ograiami tudi druge stavbe v Hamburgu. Tukaj so izbruhnili viharji meseca junija na podlagi govorice, da meša neki milionarski prekajalec razsekano me^o podgan v klobase. Tega človeka so vjeli, vlekli no ulicah, nekolikokrat potopili v kanal, in naposled razstavili na glavnem trgu, kier so ljudie pliuvali nanj. Kravalov so se udeležili neorganizirani elementi z ulice in priš^ je do bojev, v katerih ie bilo 70 Ijrdi ubitih, 150 pa ranjenih. Po dveh dneh se je vrni1 red in od tega časa je v Hamhursru popoln mir. Kakor stvari s+o-je, je v Nem čin pričakovati, di, izbruhnejo v ioseni novi nemiri, ki pojdeio za diktaturo v Npmčiii, to. da kdor vidi dar.es prihologiio Nemčije, lahko srdi z vso odločnostjo, da lahko izzovejo novo prelivanje krvi, da pa ne dosežeio cilja . . . Povsod prihajamo vnovič in vnovič do prepričanja, da ni to, kar napolnjuje danes Nemčijo, nikakršen občutek pntrdo«ti ali celo obupa, a™pak povsod vam govori trdna, nezlomljiva vera, da se bo Nemčija zopet dvignila iz sedanje strašne nesreče, da bo okrevala in našla samo sebe. Res je, da je povsod v Nemčiji opaziti delovno utrujenost in splošno padanje uspešnorti kakor pri nas. Vendar pa čutite, da je to le prehodno stanje in da bo nemara dosti kratko. V industriji in transportu, povsod gre počasi, toda zanesljivo naprej. Nekdanji sijaj vojaške suknje je popolnoma zbrisan. Na ulicah vidite sto ljudi v vojaški uniformi, ki so se ra zbežali za dnevnim delom. Tudi častnike vidite, ki se ne sramujejo vzeti kup časopisov v roke in jih prodajati javno na ulici. In to že nekaj pomenov Prusiji. Pri tem je treba konstatirati, da niso v vprašanju socializacije na Nemškem bistveno nič dalie kakor mi. Ali tudi to, kar se je tu storilo, je treba trezno premotriti. Zadnji čas je povzročila odprava napitnine tukaj gotovo razburjenje. Po vsej Prusiji se ne daje danes po gostilnah, hotelih, kavarnah nikakršna napojnina. Toda to je očitna prevara. Napitnina se sicer ne daje, ali zato vam napiše natakar v račun deset po dvajset odstokov vaše cehe kot dodatek, kar pomeni v resnici le ogromno podražitev vre'h iedil in pijač. Ves ta dodatek pa dobi lastnik podjetja, ki profitira na ta način v nekaterih kranh na tisoče izrednega dobička, medtem ko odpravi natakaria z neznatno mesečno plačo. Za tako odnravo napitnin, ki jo je organizacija natakarjev na Pruskem odobrila, bi se pri nas pač zahvalili. Pod odpravo napitnin si predstavljamo vendar ve ka.i dmf»pga, kakor ogromne nrofite za podjetnike, pa faktično oškodovanje uslužbencev. Kar v Nemčiji imponira, je njen red, točnost in hitrost v prometu. Vlaki odhajajo točno na sekundo in prihajajo popolnoma korektno ali pa le z neznatno zamudo. V tem oziru se ne moremo nikakor meriti z Nemčijo. Na nemških vlakih tudi ne vidite ne enega razbitega okna; vse je čisto, urejeno in uglajeno, le naval na vlake je seveda prav tako velik kakor pri nas. Kar posebno preseneča v nemških velikih mestih, je njih tramvajska doprava. Ta je v resnici tudi danes sijajna. Lahko stanujete kjerkoli na periferiji mesta, in v najkrajšem času pridete udobno v središče mesta. V Berlinu smo se peljali za 35 fonigov tako daleč kakor iz Prage v Kladno ali v Češki Brod (ali kakor iz Ljubljane v Zidani Most ali v Trbiž). To se seveda ne more primerjati z razglašenim praškim tramvajem (še manj pa z ljubljanskim ali z zagrebškim, zlasti s prvim, ki že pred vojno ni bil vreden piškavega oreha, pa je sedaj, kakor nam pripovedujejo, le še nekoliko starejši in slabši). V Berlinu smo se za neko nujno pot poslužili automobila. Plača1 i smo za daljavo kakor s ITradčan na Vinograde 7 mark. V Pragi bi to veljalo 100 kron. (V ljubljani bi moral zahvaliti boga, če bi sploh dobil starega fiakarja s kakšnim hromim konjem). Vsi smo odšli iz Nemčije s trdnim prepričanjem, da se ta velikan tudi po sedanji strašni katastrofi kmalu zopet povzdigne. Bili smo v berlinski zavarovanci "Victoria". V tej centrani palači ne dela nič manj kakor štiri tisoč ljudi. Ta za- varovalnica ima tudi oddelek, v katerem vodi v f viden ci celih šest miljonov oseb. O vsaki teh oseb poda vsak trenotek lahko najtočnejšo informacijo. Šest miljonov — to je skoro vsa Češka. Predstavite si, koliko bi pri nas veljalo dela in krika, če naj bi se pri nas v državnem interesu uredila taka sijajna evidenca. V Nemčiji si uredi tako reč navadna zavarovalnica za svojo privatno rabo. In pri tem si predstavite, da dela taka zavarovalnica s tako intenzivnostjo, da ima v češki republiki mnogo večjo zavarovalno produkcijo, kakor vse češke zavarovalnice skupaj. To so znamenja, da vstane kmalu vsa Nemčija kot naš najbližji in največji sosed, in zato moramo biti na to za nas velikansko reč pripravljeni. In v tej smeri moramo delati že danes, hitro in z največjo intenzivnostjo, da nas ne premeriti ogromni nemški kolos v nobenem oziru. Naša poslaništva in naši konzulati v Nemčiji morajo biti kar najbolje urejeni. Do tega manjka danes še prav mnogo. Videli smo naše poslaništvo in naš konzulat v Berlinu, ali to je nevzdržno stanje. Nobena druga država ni tukaj tako nedostojno opremljena kakor naša republika. Asrenda je ogromna, ali delavcev je malo. in ti, kar jih je, se kmalu ne bodo imeli kam posaditi. (Češkoslovaška renublika je nova država, ki si mora vse na novo urediti. JuTo^alvija ima vsaj nekatere prvine v tem ,kar ie imela prej Srbija. Tn verdar je videti, da jo bo Č^ška v teh rečeh kmalu prekosila. V AmrriH se vidi to povsem jasno. Tn medtem ko so na Češkem hvaležni za pošteno kritiko in za nasvete, se smatra v Jugoslaviji vse to večinoma za samo hudobnost). Kar je v Nemčiii za nas najvažneiše, je seveda hambnr"ko Tmstani?če. V Hamburgu ie že nole«? našega konzulata urejena trgovska pisarna češkoslovaške repnKiilre, ki sVrH zaam. Vse tržaško pristanišče je v primeri s hamburškim le neznaten torso. To pristanišče je tudi veliko vnraša-nie bodočnosti naše republike. Lahi s svojimi 770 kilometri nomeni za nas naikra^šo snoiitev z morjem in Hambur«? bo tudi naše najvažnejše in naj-večie morsko nristanišče. Tukai nam ho odVazan poseben pomol, kier bodo tudi ohspž^a rkVdišpa za naše surovine in tovarne. Ko hi1 i v Hamburgu. se'ie tam naMadalo ravno 20 000 ton ra^js sladkorja za Francijo. Videli pmo tukai tudi oceansko ladio, ki ie prva. po svetovni voini priplula \ hamTvnrsko -pristanišče. Bila ie la^o^s^a lad^a in slučaj je Vo+el, da ie hilo -rta m'ei naloženo za nnšo rer>nKliVo, za dvai^et mi1 ionov konre. V Ham-bifOTi »i bomo morali ustanoviti no^elvno ■pn,,'vn1av-no d-rižTio, natimiti hnmn morali potrp^n« l"dip in uredi+i samo^+al^o črto za dovoz pnrovin Severne JVmprike v TTamhurcr in odtod no Lahi k "'"t. Kupiti bomo morali tudi zadostno število manjših bark do 700 ton za ves naš notranji sistem vodnih potov. Vse te reči in še cela vrsta drugih naravnost silijo, da se rešijo, kljub temu da bodo s tem ne majhne težave, ker je malo ladij in se te, kar jih je prodajajo za nezaslišane cene. Hamburg postane kmalu mravljinec svetovne trgovine in njegovo pristanišče bo prostor, kjer bodo vrvele neštevilne ladje. Nem-čjia bo pač iz prekomorske službe popolnoma izločena, ker bodo vse njene trgovske ladje vzete od zavezniških sil. Toda zavezniki sami bodo že skrbeli, da postane hamburško pristanišče to, kar je bilo pred vojno. To je stvar hladnega računa mednarodne trgovine. Ko smo bili v Hamburgu, so tukaj razkladali ameriško slanino. Bilo je je poldrug mi-ljon kilogramov. Vsa ta množina je bila namenjena za enega samega naročnika: Za socialno demokratično prekajalsko družbo v Hamburgu, eno največjih na svetu. Po tem je mogoče presoditi, kakšne množine blaga se prevažajo danes iz Amerike v Nemčijo in kako ogromen trgovski promet se začenja tukaj uveljavljati. Splošna naša sodba je ta: Nemčija je dobila v svetovni vojni strašne rane. Izgubila je na stoti-soče svojih najboljših delavcev in neštete miljarde narodnega bogastva — toda Nemčija ni bila uničena. Tudi duševno izgleda vse drugače, kakor se nam je kazala pred vojno. Dinastije so tam za zasmeh kabaretov in pouličnih šantanov. Vse to in drugo dokazuje, da se Nemčija prav kmalu zdrami iz današnje letargije in bo s podeseterjeno silo gledala, da dobi zopet, kar je izgubila v vojni. Strmeli smo nad tem, kar je znala Nemčija storiti pred vojno, kmalu pa bomo videli, koliko bo znala nova republikanska Nemčija po vojni. Zato je naše razmerje napram Nemčiji in ureditev naših gospodarskih od-nošajev napram njej eden naivažnejših problemov naše republike, ki se mora rešiti z vso hladnostjo, s strokovnim znanjem in hitro. Toda rešen mora biti, da nam ne pojde čez glavo. • • • Češkoslovaška je kakor Avstrija, Ogrska ali Švica povsem kontinentalna država. Jugoslavija je dežela z velikim naravno ji pripadajočim obrežjem. Češkoslovaška ureja že danes svojo prekomorsko trgovino, medtem ko Jugoslovani še nili ne vedo, kaj nameravajo velesile z njimi. Čehoslovaki si u-rej&jo svojo trgovsko mornarico — dežela brez morja ! — Jugoslovani še ne vedo, kdaj in kje bodo dobili ladje, ki so bile njihove. Niti v saniah nam ne pride na misel, da bi zavidali Čehoslovake. Ali ta priravnava nam kaže, kako nenormalne in zmedene so danes reči v Evropi in kako neprirodno so se doslej reševale. Čehi, ki žive sredi kontinenta, računajo — povsem pravilno — katera je njih naj-bližia pot do morja. Jugoslovanom, ki imajo pristanišča na svojih tleh, svetuje Italija, da naj prevažajo blaga iz Ljubliane preko Broda in Sarajeva v Dubrovnik, ali pa da nai se napravijo popolnoma odvisne od nje, če se hočejo posluževati pristanišča v Trstu ali na Reki. In velesilam, od katerih se je pričakovalo, da rešijo ta vprašanja, so nerazumljivi problemi, ki bi jih morali razumeti vsak otrok. UTRINKI. V Italiji so dosegli socialisti pri volitvah izreden uspeh in pridejo najmanje trikrat tako močni kakor doslej v parlament. Kdor je opazoval razvoj v Italiji, ne more biti zelo presnečen od tega rezultata. Splošno je znano, da je bila Italija ves čas vojne na vulkanu in da je morala neprenehoma vzdržavati močne vojaške posadke v svojih mestih, ker je bila ves čas na pragu revolucije. Vse oficiel-no jecljanje o velikih vojnih činih Italije je že zaradi tega, abotno, ker ni mogla Italia nikdar razviti vse svoje vojaške moči na bojišču, če ni hotela riskirati doma dogodkov, ki bi bili še vse bolj usodni kakor neuspeh na bojišču. Ko je bila vojna na italijanski fronti končana — ne s sijajno zmago italijanskega orožja, kakor pripovedujejo čudni italijanski historičarji, ampak z revolto avstrijskega, v prvi vrsti jugoslovanskega in češkega vojaštva, je vlada po vsej deželi improvizirala triumfe, živo spominjajoče na nekdanje triumfe rimskih cezarjev. To je na nepoučene ljudi v tujini lahko napravilo vtisk velike samozavesti, v resnici je bil to le poizkus odvrniti nezadovoljnost ljudstva in ga opojiti s šovinizmom. Da se to čim bolj potencira, je ofi-cielna Italija nastopila z imperialističnimi, ambicijami in provocirala nevarno jadransko vprašanje, misleča, da bo ljudstvo ob velikih nacionalističnih frazah pozabilo na prazen želodec in na staro italijansko bedo sploh. Nekaj časa se je moglo misliti, da je s tem uspela. Toda kdor je imel odprte oči, je že tedaj dvomil o tem. Veliki krušni nemiri po neštetih italijanskih mestih, kjer je morala vlada trpeti, da so delavske zbornice prevzemale upravo v roke, so bile zelo zgovorna znamenja. Protesti socialistov proti aneksio-nistični politiki vlade so kazali, da ni ves narod v taboru aneksionistov, in sila teh protestov je oporekala trditvam vlade, da gre le za nekoliko nezadovoljnih elementov. Vmes je potem prišla velika humbu-garija "pesnika" D'Annunzija. Po vsem, kar je sedaj znano, je komaj kaj drugega verjeti, kakor da je vlada ves čas dobro vedela, kaj se godi in da je tudi D'Annunzio natančno vedel, da igra vlada 1ox 42, Mount Ster-ling. Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v stari šoli. "Sv. Barbara", it. 145, Joliet, 111. Predsednik: Alojzij VVise, 200 Jackson St.; tajnik: Alojzij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1503 N. Hickory St. si v Joliet, 111. — Seja vsako pro nedeljo v mesecu v stari šoli. "Sobratje naprej", it. 146, Penns. Sta., Pa. Predsednik: Simon Grošel, box 123. Penn Sta., Pa.; tajnik: Frank Demšer, box 253, Manor, Pa.; blagajnik: Frank Pittner, box 104, Penn Sta., Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slovenski bratje", it. 147, Frontenac, Kans. Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Andrej Uršič, box 309; blagajnik: Karol Slapšek, box 267. — Vsi v Frontenac, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. "Narodna Zmaga", it. 148, Cuddy, Pa. Predsednik: Matevž Kos. box 27; tajnik: Matija Galičič, box 207; blagajnik: Lovren: Bašel, box 131. Vsi v Cuddy. Pa. Seja vsak* 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri opold. pri so-bratu L. Bašel. "Sloga", it. 149, East Palestine, Ohio. Predsednik: Jakob lstenič, 436 E. Martin St.; tajnjk: John Božič, P. O. box 152; blagajnik: Anton Cop, 419 Clark St. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne. "Slovan", št. 150, Slovan, Pa. Predsednik: Mih. Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa.: tajnik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. "Postojinska Jama", it. 151, Dalagua, Colo. Predsednik: John Lipec, box 76; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Fatur, box 22. Vsi v Delagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali. "Napredni Radnici", itev. 152, Johnstown, Pa. Predsednik: Ant. Horvat: tajnik: Viktor Horvat, 628 Maple Ave.; blagajnik: Vincenc Jagič, 712 Maple ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Rudeči Prapor" itev. 153, Southview, Pa. Predsednik: Anton Struna, box 12; tajnik in blagaj'nik: Anton Rupnik, box 55; Vsi v Southview, Pa. Seja vsako S. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu. •Jugoslavija", it. 154, Sugarite, N. Mex. Preds.: John Kopriva, b. 143; tajnik: Fr. Lukančič, 740 S. First St.; blagajnik: Anton Podboj, box 8, v Sugarite, N. Mex. "Jugoslavija", štev. 155, Klein, Mont. Predsednik: Jakob Petek. box 40; tajnik: Jurij Fink, box 40; blagajnik: Jurij Secora, box 40. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. v Union Hali. Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič, popravijo. S sobratskim pozdravom Blaž. Novak, tajnik S. D. P. Z. Vlade in ljudstvo morajo od dne do dne bolj uvidevati, da je narodna enota ona skala, na katero se mora postaviti stavbo narodovega blagostanja, njegove časti in moči, njegove sedanje varnosti, eksistence in bodoče veličine. V položaju narodov pa vlada to-časno neskončna raznovrstnost; med.njimi so orjaki in pritlikavci, normalna telesa in pohabljenci, civilizirani, na pol civilizirali in barbarski. Vsem pa je dala narava nagon — kakor posameznikom, da se ohranijo, da streme po izpopolnitvi. Naloga politike je, da civilizira barbarske narode, da napravi male in slabotne velike in močne, da jim pred vsem zagotovi življenje in nadalnji obstoj. Naloga narodnega gospodarstva je, da vzgoji narod ekonomsko in da ga pripravlja za vstop v bodočo univerzalno družbo. — List. Kulturni in gospodarski napredek človeštva temelji na znanju. Brez znanja ni napredka. Proletarijat se osvobojuje suženjskih spon polagoma in v toliko meri, v kolikor napreduje v znanju. Slovenski delavci, čitajte Proletarca in socialistične knjige in brošure, kajti s tem pomagate sebi in sploš-nosti do reorganiziran je družbe na temelju pravičnosti. i; Anton Linhart in sin !| Pogrebni zavod ;j in balzamovač ;j ■I Kočije in avtomobili.—Privatne |! I" ambulance.—Eden najbolj zna- £ • J nih pogrebnih zavodov na za- i| j! padni strani mesta. Ji 5320 W. 25th Street, MORTON PARK, ILL. Tel. Morton Park 42 1344 W. 19th Street, CHICAGO, ILL. Telephone Canal 915 FOND ZA OSVOBODITEV POLITIČNIH JETNIKOV AMERICAN FREEDOM LIGE. Virden, 111.: SSPZ društvo št. 44 — $2.00. Johnston City, 111.: SSPZ društvo št. 67 — $4.00. Ringo, Kans.: John Kranjc — 25c. Bishop, Pa.: John Trpin 50c, J. Henigman 25c. — 75e. Chicago, 111.: Društvo Slavija št. 1 SNPJ — $5.00. Luzerne, Pa.: Jugosl! socialistični klub-št. 218 — $2.00. Export, Pa.: Društ. Roža naprednosti št. 320 SNPJ - $2.50. ! ' A Gilbert, Minn.: Člani dr. 182 SNPJ po $1.00: John Križmanich, Jak. Markovich, John Francelj: po 50c: Ant. Huch, St. Iliarich, A. Devich, L. Šetina, M. Debelak, J. Borich, M. Krampotich,. J. Katalench, 'John KatalenCh; po 25c: Jak. Markun, J. Korošec, P. Press, J. Prajer, P. Prijatelj, F. Matjašič. — $9.00. Moon Eun, Pa.: Člani društ. št. 88 SNPJ po 50c: Fr. Maček, L. Butja; po 30c: M. Intihar; po 25c: J. Kokelj, J. Urankar, F. Lazar, A. Slovek, N. Jager, M. Škriner, J. Knez, J. Falot, F. Kozlevčar, S. Arh, M. Kozenko, J. Žefran; po 20c: F. Rodmilšak, M. Klopčič: po 15c: M. Florjančič, F. Ambrožič, J. Kolenc, J. Ambrožič; po lOc: G. Oswald, M. Skvarča, J. Hribar, J. Dolenc, M. Kozenko, J. Knez, J. Kune, B. Bogataj. — $6.10. Nokomis, 111.': Društ. Nokomski Slovenci št. 209 SNPJ — $2.00. Sheboygan, Wis.: Člani društ. SSPZ po 50c: J. Sebanc, F. Horžen; po 25c: Fr. Fale, J. Leban, L. Udovich, J. Potočnik, L. Sklander in J. Prime. — $2.50. Breezy Hill, Kans.: Društvo št. 48 SSPZ — $2.50. Power Point, O.: Člani dr. Cvetlica iz Planine št. 385 SNPJ — po $1.: Math Tušek. po 50c: John Poženel; po 25c: J. Bergant, B. Stepanovieh, St. Čuk, K. Bogadaj, J. Bajec in A. Zaplota. — $3.00. W. Frankfort, 111.: Društ. Bršljin št. 313 SNPJ — $5.00. Chicago, 111.: Člani društ. Frančiško Ferrer št. 131 — po $1.: Fr. Šaus; po 50c: Louis Zavertnik, F. Godina, F. Petrieh, F. Zavertnik, Ferd. Šašel, Ant. Putz; po 25c: P. Berger. — $4.25. Round-up, Mont. Camp št. 3: Člani Živila Ilirija št. 114 SNPJ $2; po $1: M. Plut, F. Zobec, F. Trusnik, J. Lu- snik, Geo. Stifanc, Pet. Stifanc, Andy Bede; po 50c: M. Kučan, J. Ružič, F. Baloch, T. Paulin in Barbara Bede; po 30c: J. Oremovich, Mary Pire; po 25c: A. Gušič, F. Gruden; po 15c: V. Zaueulich. — $12.40. (lOe pošt.) Van Voorhis, Pa.: Člani dr. SNPJ po $1: J. Hadalin, T. Padovich, J. Nareela; po 50c: J. Kovatch. L. Oberč, A. Turkovič, M. Matko; po 2§c: L. Kuzovina, L. Stepanka, J. Stepanka, M. Petrosky. — $5.55. Detroit, Mich.: Člani dr. Savinska Dolina št. 123 SSPZ — $2; po $1.: J. Falle, J. Brenčič; po 50c: A. Pfeifer, F. Strmšek, J. Aubel; po 25c: J. Klančnik, Mary Klančnik, J. Hren, F. Vončina, G. Derezich, T. Lovrekovich, J. Sekula. — $7.25. Cleveland, O.: Člani društ. Vodnikov Venee št. 147 SNPJ po $1.: L. Eršte, A. Petan, J. Filipič; po 50c: J. Godjavec, J. Stritof, I. Jeraj, M. Laufar, T. Podbevšek, F. Grum, F. Mramor; po 25c: J. Stopar, E. Gorshe. — $7.00. Cleveland, O.: Člani društva "Naprej" št. 5 SNPJ. — po $1.: Fr. Čeme; po 50c: J. Košak, F. Somrak, A. Turk_ J. Sever, M. Polanee, V. Jurman, M. Bizjak, L. Kožuh; po 30c: L. Bakovec, S. Vuga; po 25c: B. Bartelj, AR. Bogataj, J. Bokovec, S. Sterle, L. Medvedšček, F. Žiberna, A. Zgonc, F. Krnc, J. Jaklič, A. Valenčič, A. Virant, A. Levstek, J. Požar, L. Hafner, J. Markovič, J. Kremžar, A. Povše, A. Kržišnik, A. Zupančič, F. Videmšek, F. Oglar, J. Turk, J. Pintarif, J. Eržen, F. Brkopec, A. Rožar, A. Golob, J. Perše, J. Ipavec; po 15c: J. Mlakar, J. Požun; po lOc: J. Smrke, J. Bradač, A. Zadnik, A. Jerše, M. Romich, Joe Mlakar, J. Marinko, A. Golich^ J. Makša, J. Smerkl, J. Filipič, F. Bakavec, F. Pirh. — $15.00. Izkaz 10. novembra ....................$425.63 V tem izkazu.......................... 98.05 Skupaj do 25. novembra............$523.68 Tajništvo J. S. Z. Kako se je socialistična stranka v Sloveniji razvila, je približno mogoče presoditi po dejstvu, da se tiska "Naprej" v 8000, tednik "Delavec" pa v 25,-000 izvodih, kljub temu, da ne morejo ti listi v okupirano ozemlje. Ogromen je tudi razvoj strokovnih organizacij in konsumnih društev. 1 Ameriški družinski koledar za leto 1920 ® sedaj razpošiljamo. — Koledar je trdo vezan, obsega 196 strani in stane 65c. Klubom in društvom damo pri večjih naročilih znaten popust. Pri- ^ poročamo, naj se rojaki po naselbinah med seboj dogovore in naroče po več g koledarjev skupaj, da nam tako pomagajo znižati pošiljajne stroške; vezba, tisk & in tiskarske potrebščine so letos mnogo dražje kot prejšnja leta, toda kljub temu & smo določili koledarju najnižjo ceno, ki je v danih razmerahsmogoča. @ J NIKJER ne dobite za tako majhen denar knjige s tako izbranim gradivom $ in ilustracijami ter trdo vezano, kakor je Ameriški družinski koledar. g X SEDAJ, ko so tu dolgi zimski večeri in imate več časa za čitanje, vam pri- @ @ poročamo v naročitev tudi letošnji letnik Ameriškega družinskega koledarja $ @ (1919), katerega imamo še nekaj v zalogi. Stane 50c. Naročila sprejema ® PROLETAREC, 1 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL. | © Severova zdravila vzdržujejo zdravje .v družinah. i< ii Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih in otroških oblek, izdelanih po najmodernejšem kro-ju.Cene nizke. Ako kdo želi prevzeti zastopstvo Proletarca za nabiranje naročnikov in oglasov, naj piše u-pravništvu za potrebne listine in informacije, če imate v sebi zmožnosti agitatorja, ne odlašajte, nego pričnite z delom za list in organizacijo takoj. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD PORNIJEDNOTL - Naročite si dnevnik "Prosveta". List stane za celo leto $4.00, pol leta pa $2.00. Vstanavljajte nova društva. De set članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za taj ništvo je: 2657 So. Lawndale Ave Chicago, m. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega soc. kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v Illirija dvorani", 310— lst Ave. Ker so vedno važne stva ri na dnevnem redu, zato Vas vežo dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. Ant. Jeraj, tajnik, 495 Park Str. Kadar... Kadar mislite na potovanje t stari kraj; kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijat*> ljem ali znancem denar, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, obrnite se na Leo Zakrajšek-a 70-9th Ave. NEW YORK, N. Y. Povej tvojemu prijatelju, da je v njegovo lastno korist, ako postane čitatelj in naročnik Prole-tarča. | Mi pošiljamo denar v | vse kraje Slovenije, Hrvatske, Srbije, Dalmacije, in druge dele Jugoslavije. Vse denarne pošiljatve garantiramo. American State Bank 1825-1827 Blue Is'and Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred. A. J. Krasa, blagajnik. © @ « @ @ & @ 3 « © @ Dober liniment. Menda ni potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega li-riimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre pitrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago. sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udcv in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 30c in 2c davka ali 60c in 3c davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA John Plhak & Co. 1151-1153 W. lSth Street Chicago. ILLINOIS.