s
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466.
M
"EL NUEVO PERIODICO
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341. Escr. 316 31 — Retiro 5839
Leto I.	BUENOS AIRES, 24. FEBRUARJA 1934	štev 23
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Po zatretju socialistične vstaje na Dunaju
PROTESTI V INOZEMSTVU RADI BREZOBZIRNEGA NASTOPA DOLLFUSSOVE VLADE — POGREB PADLIH ŽRTEV — FRAN CIJA, ANGLIJA IN ITALIJA ZA NEODVISNOST AVSTRIJSKE REPUBLIKE — NOTRANJI POLOŽAJ
Brezobzirni nastop Dollfus-sove vlade, ki je proti socialistom uporabila najhujša sredstva ter ukazala celo streljati na stanovanjske hiše, v katerih so se nahajale žene in otroci, ki jih jé precej tudi med žrtvami, je izzval v inozemstvu odpor in zgražanje. In to ne samo med širšimi plastmi ljudstva, marveč tudi pri važnih in odgovornih osebnostih. Tako je na pr. MacDonald izrekel ostre besede obsojanja in je angleška vlada celo naročila svojemu zastopniku na Dunaju, naj tam izjavi, da pričakujejo Angleži od avstrijske vlade zmernost in popustljivost. V mnogih evropskih in ameriških mestih so se vršila zborovanja, na katerih je delavstvo izrazilo svojo solidarnost z avstrijskimi tovariši ter so Se z istim namenom proglasile ponekod, kakor ná Češkem in na Španskem, stavke.
Socialisti so se morali vdati premoči v orožju. V petek so ' vladne čete že zagospodovale na Dunaju in po ostalih avstrijskih deželah, dasi so se še naslednje dni izvršili manjši spopadi v raznih krajih. Mnoge upornike so zajeli ter jih spravili pred vojna sodišča. Do preteklega torka je bilo obešenih osem obsojencev, med njimi tudi eden izmed najbolj vztrajnih vodij upornikov, neki Koloman Wal-lich, na čigar glavo je bila vlada razpisala nagrado od 5000 šilingov. Nekatere pa je predsednik Miklas pomislostil v zadnjem hipu.
V torek se je vršil pogreb policistov, vojakov in heim-wehrovcev. Vlada je za ta dan proglasila narodno žalovanje. Vsi dunajski zvonovi so začeli otožno peti, ko je sprevod s 50 krstami krenil iz mestne hiše proti Osrednjemu pokopališču. Predsednik Miklas in kancelar Dollfuss, pa tudi kardinal Innit-zer so govorili v počastitev spomina padlih. Na pokopališču so se odigrali pretresljivi prizori, ko so se vdove in sirote posle-dnjikrat poslavljale od zemeljskih ostankov svojih mož in o-četov.
O pogrebu padlih socialistov pa uradna poročila ne govore. Nekateri dopisniki tujih listov zagotavljajo, da je bilo mnogo trupel padlih vstašev na skrivaj zakopanih, mnogo pa ^elo po-metanih v reke in kleti, ker se njihovi še živeči svojci boje re-presalij s strani policije in fašistov.	.. .
Notranji položaj v avstrijski republiki se nikakor še ni razčistil. Vladi se je sicer posrečilo, da je zaenkrat zatrla sociali-
stično stranko, vendar pa bo moralo preteči še mnogo časa preden bo ljudstvo pozabilo, 'na kakšen način si je sedanji režim izvojeval zmago. Nezadovoljstvo in mržnja sta se skrili pod pepel terorja in hipnega strahu. Poleg tega dejstva so pa še druge stvari, ki upravičujejo trditev, da je notranji položaj nejasen in se še ne ve, kaj bo prinesla bodočnost. V prvi vrsti pride tu v poštev organizacija hitlerjeváko usmerjenih inacio-nalnih socialistov, ki se nikakor še niso sprijaznili z Dollfusso-vim režimom. Voditelj avstrijskih nacijevcev Habicht, ki živi v Monakovem. je spet začel groziti ter je na Dollfussa naslovil ultimátum: ali se tekom osmih dni odloči, da spravi v vlado tudi zastopnike nacionalnih socialistov, ali pa se bo spet začel boj proti' sedanjemu režimu. Kako bo s to grožnjo, tega se še ne ve, ker je baje Hitler Habichtu prepovedal ukrepati na lastno roko.
Če se bodo hitlerjevci odločili, da spet začnejo s svojim bojem proti Dollfussu, utegne priti v republiki še do resnih zapletlja-jev, ker ni izključena možnost, da bodo nacijevci našli v marsikaterem socialistu svojega začasnega zaveznika, pa se bo tako ojačila prot i f ol 1 f u ssovska fronta.
Z namenom, da bi Nemcem pokvarili njihov apetit napram Avstriji, so Francija, Anglija in Italija objavile skupno izjavo, v kateri naglašajo, da smatrajo ohranitev avstrijske neodvisnosti za neobhodno potrebno. Francija in Italija sta neposredno zainteresirani pri tem vprašanju, ker jima nikakor ne bi konveniralo, da se Nemčija oja-či s priključitvijo Avstrije, Anglija pa se je pridružila temu
* & ★ & ★ -k
Oborožen upor proti pokr, vladi v San Juanu
Italijanska princezinja Marija, o kateri gre glas, da se bo poročila s
habsburškim princem Ottonom
❖ ★ -sir * -5ÜT ★
francosko-italijanskemu koraku šele po dolgem prigovarjanju.
Nemci so Italijanom hudo zamerili njihovo zadržanje v sporu med Hitlerjem in Doll-fussom, pa prihaja to nemško razočaranje do izraza v člankih vodilnih nacijevskih listov.
V nekaterih evropskih političnih krogih zagotavljajo, da pripravlja Italija povratek Habsburžanov na madžarski j prestol, katerega naj bi zasedel princ Otto. Pozneje naj bi se po možnosti obnovila zveza med Avstrijo in Ogrsko. Govorijo celo. da se bo princ Otto poročil z italijansko princezinjo Marijo. pa bi bila v takšnem slučaju prizadevanja rimske vlade za vsaj delno obnovitev avstro o-grske-monarhije tudi s te strani razumljiva, saj bi si tudi s tem zagotovila precejšen vpliv v novi srednjeevropski kombinaciji.
PRED DEVALUACI-JO DINARJA?
Tz Beograda poročajo, da je upravni odbor Jugoslovanske Narodne banke podal ostavko, ker da se ne strinja z vlado, ki namerava baje slediti zgledu Češkoslovaške ter zanižati vrednost dinarja.
Anglija in Rusija sta sklenili novo trgovinsko pogodbo, ki je bila podpisana pretekli teden v Londo-
nu.
fc * lir * lir ★
Hitlerjevska vlada militarizira brezposelne delavce. Parada v Berlinu: delavci so "oboroženi" z lopatami — za zdaj...
REVOLUCIONARNI ODBOR, SESTAVLJEN IZ KONSERVATIVNIH IN SOCIALISTIČNIH VODITELJEV, JE ORGANIZIRAL VSTAJO PROTI CANTONIJEVEMU REŽIMU — TEKOM STRELJANJA JE BILO 24 OSEB UBITIH IN 42 RANJENIH — VPOSTAVITEV REDA
V	sredo, kmalu po 12. uri, je izbruhnila v San Juanu, glavnem mestu istoimenske pokrajine, oborožena vstaja proti vladi dr. Federica Cantonija. Pripravili so jo bili krajevni voditelji nacionalne demokratske ter socialistične stranke, ki so bili v to svrho sestavili Revolucionarni odbor" ter oborožili večje število ljudi.
Nekatere stranke v pokrajini, predvsem pa konservativci, so že dolgo rovarili proti provinci-jalni vladi, ki je bila v rokah ta-kozvanih blokistov pod vodstvom bratov Cantonijev. Dol-žili so to vlado, da zatira najbolj elementarne svoboščine ter da z visokimi davki upropašča pokrajino. Pred nekaj meseci je opozicija organizirala odpor z zapretjem trgovin, pred vsem velikih vinskih kleti, ter s proglasitvijo splošne stavke. Opoziciji se je bil pridružil namreč tudi ..Frente Unico de Trabajadores'.'. Svoj čas smo o teh dogodkih obširno poročali. Pokrajinska vlada se takrat nikakor ni hotela ukloniti, pa so zato morali popustiti opozicionalci, ki se pa — kakor kažejo dogodki poslednjih dni — nikakor niso odpovedali svojim načrtom, da strmoglavijo vlado ter izzovcio intervencijo osred'njih državnih oblastev.
Kako čuden je položaj v pokrajini San Juan, lahko sklepamo po dejstvu, da so se v opoziciji proti Cantoniju združile Skupine, katerih koristi so si v očitnem navzkrižju: delodajalci in delavci, konsevativci in socialisti.
Pokrajinska vlada, ki je razpolagala z močno razpredeno mrežo informatorjev, je vedela, da se pripravlja proti njej nekaj v večjem obsegu. Ni pa hotela (po izjavah pokrajinskega notranjega minstra) nastopiti 7. ostrejšimi ukrepi, ker se je zavedala, da bi opozicija spet zagnala velik krik o zatiranju ter da bi jo podprli mnogi listi v Buenos Airesu, ki so se bili postavili odločno proti 'Cantoniju. Sklenila je počakati na razvoj dogodkov, dasi je poskrbela za obrambo vladne hiše, ki se nahaja na trgu 25 de Mayo.
V	sredno ob 12.30, ko se je guverner Fed. Cantoni odpeljal v svojem avtu iz vladne hiše, je skupina oboroženih ljudi začela streljati v njegovo vozilo ter v drug avto, v katerem so se nahajali Cantonijevi spremljevalci. V istem hipu so druge skupine upornikov, skrite po „azo-teah" sosednih hiš, otvorile o-genj proti poslopju, kjer ima
provincialna vlada svoj sedež.
Tu se še nahajal guvernerjev brat senator dr. Aldo Cantoni, ki je brž organiziral obrambo. Na teraso vladne hiše je poslal strelce in dal postaviti tja tudi strojnico, ki je začela streljati na napadalce. Ker so bili uporniki takoj prerezali vse telefonske žice, se ljudje v vladni hiši niso mogli zanašati na pomoč od zunaj. Odbili pa so z lastnimi močmi vse napade na poslopje, v katerem so se bili utaborili. Njihov položaj je bil nekaj časa zelo kočljiv. Obkoljeni so bili od približno petsto mož, ki so neprestano streljali na vladno hišo. Nekatere skupine upornikov so izvršile več napadov na vrata tega poslopja, v katero so skušali vdreti. Poslu žili so se v to svrho ročnih granat, pa tudi bencina, s katerim se jim je posrečilo zapali-1i vrata. Cantonijevci so se močno branili ter so celih sedem ur kljubovali napadom.
Vstaši so v tem času zasedli poslopja pokrajinskega parlamenta, pošte in dveh komisarij.
V prvih popoldanskih urah so prispele v Buenos Aires vesti, ki so poročale, da je v San Juanu izbruhnila revolucija. Ministri so se takoj zbrali na posvetovanje ter so sklenili naročiti generalu Jonesu, poveljniku četrte divizije, ki se je nahajala v bližnjem Marquesadu, naj zasede mesto ter vpostavi red.
Ob 8. zvečer je general izvršil ukaz. Vojaštvo 15. polka je zasedlo vsa javna poslopja in stra-tegične točke v mestu ter začelo razoroževati civiliste, ki se niso upali postaviti se po robu. Boj je takoj prenehal in je bil red vpostavi jen. Glavne voditelje vstaje, ki so bili izdali na prebivalstvo proglas, v katerem so izjavljali, da odstavijajo Cantoni jevo vlado, je dal gen. Jones aretirali v pričakovanju nadaljnjih navodil iz Buenos Airesa.
O guvernerju Cantoniju je šel glas, da je bil umorjen, pozneje pa se je izkazalo, da sta ga zadeli dve krogli, ki sta ga le lahko ranili. Umrl pa je njegov spremljevalec José Tourrés. šef policije v San Juanu.
Streli so povzročili mnogo Človeških žrtev: 24 oseb je bilo ubitih, 42 pa ranjenih.
Osrednja vlada je v četrtek i-menovala interventorja v osebi kontreadmirala Ismaela F. Ga-lindeza, ki je imenovanje sprejel, a še ni izbral svojih sotru-dnikov. To je sedaj že trinajsti krat, da osrednja izvršilna oblast intervenira v pokrajini San Juan.
Zaključek prvega šolskega leta slovenske osnovne šole
Šolski odbor, čigar požrtvovalni delavnosti se imamo zahvaliti za prvo slovensko osnovno šolo v Buenos Airesu, je priredil preteklo nedeljo, dne 18. t. m. ob petih popoldne, slovesen zaključek prvega šolskega leta. Prireditev, na kateri so imeli naši šolarčki pokazati, kaj so se lepega naučili, se je vršila na obsežnem dvorišču prostrane hiše, kamor se je par dni prej preselilo So-kolsko društvo "La Paternal", ter je fcila dobro obiskana.
Spored je otvoril šolski vodja z naslednjim govorom:
„Drage rojakinje ifci dragi roja- ¡ ki!
„Danes praznujemo zaključek pr-véga leta naše slovenske osnovne šole v Buenos Airesu. Ta dan je za našo kolonijo nekaj novega in nad vse važnega. Imamo za seboj že prvi razred naših malčkov, ki so bili deležni pouka v materinščini. Boriti smo se morali skozi celo leto s težkočami, da vzdržimo započeto prosvetno delo. In lahko smo ponosni na to, kar smo vkljub vsem ne-prilikam dosegli Nekaj uspeha ste imeli priliko videti že za božič pri otroški prireditvi, pa boste danes spet lahko ugotovili, da so naši najmlajši marljivi in da imajo veselje do materinščine.
„Res je, da tekom šolskega leta ni vse poteklo tako, kakor smo si želeli, in to radi pomanjkanja finančnih sredstev in pa radi mene, ki me moja zasebna služba veže na gotove ovire. Vkljub temu pa smo le imeli do danes šolski pouk redno dva krat na teden od 14. ure do 17.30. Poleg tega je brat Ciril Jekše učil petje po par ur tedeinsko in mnogo je pomagal tudi brat Stanislav Baretto, ki me je vestno nado-mestoval, kadar sem bil radi službe zadržan. Obema izražam ob tej priliki najlepše priznanje in srčno zahvalo.
„Nisem učitelj po poklicu, dasi je to vedno bila moja želja, ki se pa radi političnih neprilik v naši domovini ni mogla izpolniti. Iz ljubezni do naših otrok sem pa z veseljem priskočil na pomoč našemu Šolskemu odboru v njegovih prizadevanjih za rešitev naših najmlajših iz nevarnosti popolnega potuj-čenja v tujini. Mnogo truda je bilo, a uspehi, kakor boste lahko sami sodili na današnji prireditvi, niso izostali!
„Drage matere! Ve ste prve, ki morate slovenski š0li priskočiti na pomoč. In sicer je Vaša edina naloga ta-le: zahtevati morate od svojih otrok, da govore doma slovenski. Mati je skoro ves dan v stiku z otroki. Oče le bolj poredkoma, ko se vrne z dela, lahko med počitkom pokramlja z njimi, a se že samo po sebi razume, da je tudi njegova sveta dolžnost, da ob takšnih prilikah govori v materinščini."
Tu je govornik prečital odlomek iz članka "Stara pesem", v katerem je rojak Mozetič iz Córdobe razpravljal o istem predmetu, nakar je nadaljeval:
„Prva slovenska šola je letos takoj v početku imela vpisani 45 o-trok, a redno je zahajala k pouku, do zadnjih tednov, približno le polovica, dočim so drugi izostali radi oddaljenosti šolske sobe. Upali smo, da bomo mogli otvoriti še vsaj eno podružnico na Paternalu, a tega svojega namena nismo mogli izvesti. Trkali smo na mnoga vrata ter prosili za pomoč; obljub smo dobili mnogo, a drugega nič in nikjer. O-stali smo osamljeni in bili smo pri-morani potom prirejanja veselic in
domačih zabav Sokolskega društva "La Paternal" zbirati prispevke za vzdrževanje tako prepotrebne ustanove v tujini, kakršna je slovenska šola. Vsem onim, ki so s poseča-njem teh prireditev ter s prostovoljnimi prispevki pomagali, da smo mogli kriti stroške, naj bo ob tej priliki izrečena zahvala!
„Veliko je žalibog še takšnih staršev, ki ne razumejo dovolj pomena slovenske šole v našem izseljeni-štvu. Mnogo je naše dece, ki prav slabo govori lepo slovensko govorico in se celo sramuje govoriti jo vpričo tujcev. Ko bi ta mladina imela možnost posečati slovensko šolo, bi prav gotovo nikoli ne zatajila svojega materinshega jezika, marveč bi postala pravi biser našega naroda v tujini ter bi obvladala dva jezika: svojega in tukajšnjega. Ne bilo bi se nam treba bati za usodo naših društev, ki bodo pa v nasprotnem slučaju zapisana neizbežni smrti. Ne smemo dopustiti, da nam bodo v poznejših letih ostale samo grenki spomini na preteklost ter očitki, da smo zanemarjali vzgojo naših otrok, ki bi jih bili z dobro voljo lahko vzgojili v prave in zavedne naslednike naših društev ter vredne sinove in hčerke jugoslovanskega naroda v izselijeništvu!
„Slovenski škof Anton Martin Slomšek je lepo povedal: Kdor se materinega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, pošteno oblačilo, ki mu ga je dala dobra mati, se obleče po tuje in misli, da bo lepši!
„Naj zaključim ta skromni govor s tem, da Vam položim, drage rojakinje in dragi rojaki,' na srce naslednje besede:
..Materinski jezik je najdražja do-
ta, ki smo jo dobili od svojih staršev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim najmlajšim!
„Zdravo!"
Lepe besede šolskega vodje so navzočni pozdravili z živahnim odobravanjem, nakar so šolarji odpeli nekaj naših pesmic pod vodstvom g. Jekšeta. Sledile so deklamacije in so bili nekateri pritlikavi deklama-torčki prav srčkani. Pri mladinski igri "Sestrin varuh" se gledalci niso čudili samo spretnosti mladih i-gralcev ter njihovi marljivosti (vloge so tako znali na pamet, da si jih je lahko vzel za zgled marsikateri "star" igralec), marveč tudi vztrajnosti in potrpežljivosti onih, ki so jih učili. Po odigranju komičnega prizora "Stava" so se razdelila spričevala, s čimer se je spored zaključil in se je začela prosta zabava ob sviranju društvenega orkestra.
Malčkom, ki so se zbrali okrog velike mize, so postregli s prigrizkom, pa so šolarji iz lastne pobude odpeli nekaj pesmic tako, da so starejši pevci z zanimanjem in veseljem poslušali ta naraščajniški zbor.
Prav je dejal šolski vodja, ko je trdil, da smo lahko ponosni na uspehe, ki jih je že do sedaj dosegla prva slovenska osnovna šola v Villa Devoto. Potrebno je, da se to započeto delo, ki mora tvoriti temelj vsem prosvetnim prizadevanjem našega izseljeništva, nadaljuje in razširi ter podpre.
Hvaležni moramo biti šolskemu odboru, ki se je nesebično lotil tako važnega dela in ki je zvesto vztrajal. vkljub mnogim neprilikam in oviram, proti katerim se je moral boriti.
Prvo slovensko šolsko leto v Ar-gentiniji je za nami. V bodočem pa se mora ta akcija povečati ter zajeti vse večje število naših šolskih otrok! To mora biti naš cilj in vsak pameten in dobromisleč slovenski rojak bo prav gotovo po svojih močeh pomagal, da se ta cilj doseže.
	a*	
>x , __ WÍÜ		• »••• « *
		-Mí §£.- •. ¿SsSí
•&; -xs..'' š/Ji&g- Mro™	"*' - . - ' m.	
jm m: ■	^¿•¿■x-y.v», - ......	tu • _ t _ -____
BELGIJSKI KRALJ
ALBERT UMRL
Belgijski kralj Albert, ki je bil vnet hribolazec, se je pretekli ponedeljek smrtno ponesrečil pri Marche les Dames, v bližini Namurja, kamor se je bil sam odpravil na plezanje. Ker ga dolgo ni bilo v hotel, kjer se je bil nastanil s svojim spremljevalcem, se je ta vznemiril ter ga začel iskati, a brez uspeha. Telefoniral je radi tega v Bruselj, na dvor, od koder so prispeli razni dvorjaniki v avtomobilih. Ob dveh zjutraj so našli kralja mrtvega. Njegovo truplo je ležalo pod 8o metrov visoko skalo, po kateri se je bil plazil. Izgleda, da je odnehalo kamenje, na katerem se je držal, ter da ni več mogel najti oporišča. Med padcem se je močno pobil in obležal mrtev.
Vest o kraljevi smrti ie naredila globok vtis po vsem svetu, pred vsem pa v Belgiji, kjer je bil kralj Albert radi svoje priljudnosti in radi svojih sposobnosti mono priljubljen in čislan.
Celo takšen nasprotnik mo-narhističnega režima, kakršen je socialistični voditelj Van der Velde, je izjavil, da ga je na pokojnega kralja vezalo čuvstvo, ki je bilo močnejše nego prijateljstvo.
Vest o tragični smrti kralja ! Alberta je posebno močno zade-j la belgijsko kraljico, ki se je sa-1 ma nahajala v laekenski palači, , ker so bili princi na potovanjih, ! s katerih so se brž vrnili.
Ogromna množica ljudstva se je poklonila v torek in sredo ze-! meljsktm ostankom vladarja. I V četrtek se je vršil pogreb, , katerega se je udeležila nepre-' gledna množica naroda poleg i zastopnikov mnogih vlad in kraljevskih družin.
Naslednjega dne je bil proglašen za kralja Albertov sin Leopold, ki je prisegel, da bo kot vladar spoštoval ustavo in branil pravice ljudstva.
^siajajajaíaíaímMaiaiaiaísiaisissjajaJsiafaiajsjsiM
Rojakom se priporoča
Edina Slov. Brivnica
katero je otvoril v ulici
Paz Soldán 4979 Paternal
praznika
Leopold Zavrtanik
lastnik
•^jaigigjgigMSiaaaiaiaMaaiai®

Clínica Médica "SLAVIS
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. - 12. ure ter od 3. - 7. popoldne
ZMERNE GENE
SAN MARTIN 522, II. nadstropje
U. T. 31 Retiro — 1619
mm
Beležke
Še preden je Kneip zaslovel radi svojega načina zdravljenja, je voda bila v čislih kot uspešno sredstvo proti marsikateri bolezni. Pretekli teden se je iskala tudi kot izbomo sredstvo proti trmi.
Neki Pedro Maza, proti kateremu je bila sodna oblast izdala zaporno povelje, se je bil v San Juanu zatekel v hišo tamo-šnjega senatorja Porta. Policija je prihitela za ubežnikom, a so možje postave — komisar ter dva agenta — prav slabo naleteli. S pomočjo svojih prijateljev jih je senator razorožil ter postavil pred vrata. Za njimi je poskušal svojo srečo neki višji» policijski uradnik, a je tudi on slabo naletel in nič prijaznejši sprejem ni čakal samega šefa policije. Trmastega senatorja, ki Maže nikakor ni hotel izročiti, je nato obiskal še sodnik, mu stresal paragrafe iz rokava ter izlil nanj potok svoje zgovornosti, da bi ga prepričal, naj svojega varovanca izroči oblastem.
Nič ni pomagalo.
Oziroma : Pomagala je voda. Policija je poklicala ognjega-sce, ki so usjnerili svoje brizgalke v senatorjevo hišo ter jo začeli tako hudo oblivati, kakor da je vsa v zubljih, Senatorja je to ozdravilo: črez par minut je
bil Maza že v rokah policije. *
Oni, ki ne verujejo v zvestobo in ljubezen, bodo sedaj le še bolj okrepljeni v svojem nezaupanju, ko čitajo in slišijo, kako se sedaj obdelujejo Mussolinijevi fašisti ter . Hitlerjevi nacijevi, ki so si še pred nedavnimi meseci zatrjevali vročo ljubezen ter razlagali svetu, da se bo iz te ljubezni porodila rešitev sveta ____
*
Če je kdo imel še kakšen dvom o utrjenosti in odpornosti Slovencev, ga sedaj prav gotovo več nima, ko je čital, da preži-muje neka slovenska družina sredi Ljubljane in v odprtem avtobosu...
No, tudi pust se je poslovil. Bog z njim!
Kar se tiče pusta, naj bi še bilo, ampak — tiste „murge"...!
V Buenos Airesu človek preizkusi svoje živce najbolj o pustu, če ga pot zanese na takšno ulico, kjer imajo „corso", ali pa še bolj, če stanuje v takšni ulici, Ves božji dan, in še pozno z/ noč. mu udarja v ušesa oni strašni in nepretrgani „Tram, tram — tramtramtram...", ki ga glasbeno navdahnjeni pocestni pobalini izvabljajo iz tam-borjev, pokrvač, praznih posod za bencin in drugih podobnih oglušujočih predmetov.
Ali ste se že kdaj vprašali, od kod so vzeli Argentinci tisto strašno „murgo"?
Ne bomo šli gledat v knjige, a mislimo, da ho držala ena od teh dveh: Ali jo je že našel Krištof Kolumb ter so ji „conquistadores'" prizanesli, ko so podili Indijance, ali pa je bila pozneje importirana v Južno Ameriko iz Afrike....
Morda bo kdo oporekal in bo napisal dojgo zgodovino o tej zadevi, pa se z njim ne bomo kregali. Pač pa smo pripravljeni skregati se z vsakim, ki bi hotel „murgo" zagovarjati ter bi trdil, da ga ni boljšega sredstva za pomirjenje živcev.
NOVI LIST
Stran 3.
sx
K
ARGENTINSKE VESTI
S
S


f/,
PREDSEDNIKOV POVRATEK
General Justo se je vrnil s svojega potovanja po južnih krajih, države ter je v ponedeljek spet prevzel državne posle.
INCIDENT Z BOLIVIJO
Skupina bolivijskih državljanov je '•grabila v bližini naseibine La Quia-ca. pri meJT z Bolivijo, v Argentiniji že več let živečega P'-ruanca .luana Valoiija, dopisnika paragvajskega lista "El Liberal", ter ga odvedla na bolivijsko stran. O Valoriju so v sosedni državi sumili, da je paragvajski vohun. Argentinska vlada je potom svojega poslanika v La Pazu protestirala radi tega dogodka ter zahtevala pojasnila.
SOLIDARNOST Z AVSTRIJSKIM DELAVSTVOM
Vodstvo Splošne argentinske delovne zveze, ki je najmočnejša organizacija v deželi, je objavilo preteklo soboto izjavo, v kateri izraža svojo solidarnost z avstrijskim delavstvom, ki je z orožjem v roki nastopilo v obrambo svojih pravic. Podobno izjavo je priobčilo v listih tudi vodstvo socialistične stranke, ki je obenem poslalo v Evropo 2000 pesov kot prvo potnoč prizadetim delavskim družinam.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
„NOVEGA LISTA"
bo izšla 10. marca. Prihodnjo soboto naš list torej ne izide. Doslej smo ga izdajali redno, vsak teden, tudi če je; mesec imel pet sobot. Odločili pa smo se, da v marcu, ki ima tudi pet sobot, preskočimo eno. In to ne toliko radi tega, ker delajo tako drugi tedniki in ker oglaševalci plačujejo samo za 4-kratno objavo v mesecu, marveč pred vsem zato, ker se nam je nabralo mnogo upravnega dela, katero treba izvršiti.
Če bi pa, vkljub temu delu, ostal kakšen dan oddiha za urednika in uradnika, mislimo, da sta ga oba — po dobrem pol letu — zaslužila ter da jima ga lahko privoščimo.
Naš urad bo odprt kakor običajno: od ponedeOjka do petka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.
SMRT V GORAH .
Pretekli teden so se bili odpravili na Tronador, visoko goro v Andah, štirje italijanski hribolazci. Po noči, ko so se plazili po pobočju, pokritem s snegom in ledom, tih je zasačila huda nevihta. Sprožila je ogromen plaz, ki je pokopal dva izmed hribo-iazcev, Duranda in Matteodo. Srečno pa .sta se rešila z nevarne gore Gugli-atla in Zannetti. Pripovedujeta, da je bil plaz, ki je pokopal njuna tovariša, ogromen in da je v pobočju Tronadorja zarezal 500 metrov široko in 150 metrov globoko brezno.
LISTNICA UREDNIŠTVA
S. R. Vešega poziva nismo mogli objaviti. Prvič: ker ste pozabili podpisati se s polnim imenom, kar je vsekakor vedno potrebno. Drugič: ker nam niste nič obrazložili, za kaj se prav za prav gre. In tudi to moramo vereti, preden lahko obiavimo.
Raznim. Za osebne prepirčke in jezice nimamo prostora.
Vsem, ki so nam sporočili nove naslove. Najlepša hvala!
VELIK POŽAR
V Santiago del Estero, v skladišču 'esa in tovarni pohištva bratov Z-.ical, je izbruhnil požar, ki j e grozil, da bo upepelil tudi bližnja poslopja, kar so pa ognjegasci preprečili, škodo cenijo na okroglih sto tisoč pesov. Lastnika je policija zaprla, dokler se ne pojasni, kako je nastal požar.
Instituto Médico Moderno
Ta zavod je edini v TJueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda t. X-žarki ter jim analizira kri in seč
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21.
Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
lonoc
iodoi
X0E30I
i0e30e
.ODO
IZ CASEROSA
V	nedeljo, 18. t. m., smo imeli v Ca-serosu, v hiši nešega rojaka Ulrika Birse, malo družinsko slavnost. Krstili smo njegovega sinčka Edvarda Borisa v cerkvi v Santos Lugares. Botrovala sta mu Pavla Bunc in Jožef Mi-helj.
BELA ŽENA
V	ponedeljek zjutraj, ob eni uri po polnoči, je za vedno zatisnil oči naš vrli rojak Leopold Kralj, doma iz Šent Petra pri Gorici. Umrl je nenadne smrti; pretekli petek ga je pičila strupena muha v obrv nad o-česom. Pik je kmalu postal usoden in vsa zdravniška pomoč v mestni bolnišnici Muñiz je bila zaman. Pogreb se je vršil v sredo, dne 21. t. m. iz imenovane bolnišnice na pokopališče pri Chacariti.
Na zadnji poti so ga spremljali mnogi člani Sokola "La Paternal" ter ostali njegovi sorodniki in prijatelji. Ranjki je bil dolgoleten član Sokola v domovini in tudi izboren telovadec. Tu, v izseljeništvu, pa je bil član Sokola "La Paternal"; vse članstvo obžaluje izgubo dobrega in vestnega druga ter mu želi, naj mu bo lahka tuja gruda. Družini pa izrekamo globoko sožalje!
Odbor Sokola „La Paternal".
Zrno pri zrnu — pogača, Kamen pri kamnu — palača. ..
Varčujte, da se bodo uresničile Vaše želje!
¡anco de las Américas
o
D
o
D
o
2 Buenos Aires
San Martin 429
D
o
Sprejema hranilne vloge ter plačuje
letnih
obresti,
Q
o
ki jih vsakih šest mesecev pripisuje glavnici.
D
o
Našim klijentom dajarr.o brezplačno nasvete v vseh pravnih zadevah, in sicer ob sredah in petkih od 11.30 do 13. ure
D
o
ocao"
ioe
POSLEDICE SUŠE
Dolgotrajna suša je ¿¡ovzročila mnogo škode poljedelcem. Iz več krajev poročajo, da je uničila približno poloJ vico letošnjega pridelka koruze, katera je dobra obetala. Ponekod so na koruzo spustili živino, da se pase, tem bolj, ker je suša uničila tudi pašnike. Živinorejci s skrbjo r gledajo v bo-bočnost.
PRVE CENE ZA LETOŠNJO KORUZO
Pretekle dni je bila prodana prva pnrtija letošnje koruza, prihajajoča iz Teodoline. Kupec jo je plačal po peso 0.10 za 100 kg, fco. železniška postaja Palermo F. C. O:
ZAVOD „LIPA" V VILLA MADERO
Zavod „Lipa", katerega vodi v Vi-lli Madero, (Buenos Aires), naš r<í^ jak Benedikt Gomišček, se lepo razvija. V začetku je bil ustanovljen samo za Slovence, a ker se teh ni priglasilo dovolj, je vodstvo začelo sprejemati tudi otroke drugih narodnosti.
V Zavod se sprejemajo otroci, ki so dovršili peto leto starosti. Mesečni prispevek je bil v zadnjem času znižan na 20 pesov ter ga treba plačati v naprej. Otroci so tu deležni vseh dobrot, ki so jim potrebne za telesno in duhovno življenje. Obleka, perilo in posteljna oprema gredo vedno na račun staršev. Potrebno je, da se vsak kos perila zaznamuje z začetnicami imena. Ob vpisu treba predložiti krstni list ali pa rojstni list od civilnega urada (Registro Civil), potrdilo o cepljenju koz ter zadnje šolsko spričevalo.
Zavod je za sedaj še majhen in ima prostora le za deset dečkov. Čim se bo pa število prijavljenih zvišalo, se bo zavod povečal tako, da bo v njem prostora za približno trideset otrok. Kraj je zdrav in lep ter leži izven vsakega mestnega šuma.
Kdor želi priti v Villa Madero, da si zavod ogleda, naj povpraša na postaji, ki leži nasproti postaje, pa mu bodo tam povedali, kje zavod leži. Vsak, ki bi želel podrobnješih informacij, naj se obrne na sledeči naslov: Asilo Lipa, Amparo Fraternal de Menores, Villa Madero C. G. B. A. (Buenos Aires).
DRUŠTVENIVESTNIK
JUGOSLOVANSKI FATRONAT
\ času od !). do 2'. februarja ¡. 1. so bile zaposlene potoni Jugoslovanske izseljenske zaščite naslednje o-sebe:
Savulic. Franc kot mizar, Mrkb- Ante kot kovač, Slevec Ante in Marija kot matrimonio, Perišič Antica kot služkinja, šiiidaršič Ante kot čistilec podov, Hraste Franjo za misarska dela pri oninibusih, Tomu- Ante in Ka-ta kot "matrimonio", Horvat Marin pri avtomobilih, Marinvič Matija kot mizar, Muštre Franc kot mehanik, šokjan Mate kot mizar, L'jubisavlje-vič Svetomir kof težak, Ružič Ivan kot mehanik, Jeftovič Milan kot mizar, Frantcovic Ante in Majnarič Mile kot težaki
Poleg tega je urad patronata pomagal naslednjim osebam, (ia so dobile delo pri pobiranju turšice: Lugorju Francu, Špahur Danici, Juričiču Janku, Županu Ludviku, Peklaju Ivanu, Malčtnu Anteju, Basariču Petru, Št ra jnicú Matiju, ('".avjeku Adamu, Zabu-kovcu Ferdinandu, Matijevcu Rafaelu, Kvakanu Fran ju, Kralju Ignacu, Peldiču Miji, Foretiču Maksu, Uzelcu Mihovilu, Smolčič Martinu, Švablju Jakobu, Xikoliéu Pavlu.
Razdeljenih je bilo 92 lionov za kosila ter 2S manjših denarnih podpor. ZAHVALA
Šolski odbor se tem potom zahvaljuje vsem onim rojakinjam in rojakom, ki so se odzvali njegovemu povabilu ter prišli na prireditev Prve slovenske osnovne šole iz Villa Devoto, ki se je vršila preteklo nedeljo v proslavo slovesnega zaključka prvega šolskega leta. BODOČA PRIREDITEV SOKOL-SKEGA DRUŠTVA „LA PATERNAL"
Sokolsko društvo "La Paternal" se pripravlja z vso vnemo na prireditev, ki so bo vršila na Belo Nedeljo, dne 8. aprila t. 1., in sicer v eni izmed mestnih dvoran. Uro in kraj bomo javili pravočasno.
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR
25.	februar — druga postna, kva-trna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi: ob desetih dopoldne slovenska sveta maša, popoldne ob štirih pa križev pot in litanije z blagoslovom.
26.	februar — pondeljek — spomin svetega aleksandrijskega škofa Aleksandra, ki je iz Cerkve izobčil svojega duhovnika-krivoverca Arija.
27.	februar — torek — spomin svetega, šele pred nekaterimi leti umrlega in svetnikom proglašenega mladeniča Gabrijela Žalostne Matere božje.
28.	februar — sreda — spomin neštetih svetih duhovnikov, dijako-nov in tovarišev, ki so za cesarja Valerijana prostovoljno in požrtvovalno stregli kužno bolnim, sami o-boleli in umrli in so jih začeli verniki takoj častiti kot svetnike. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi brez zdržnosti mesnih jedi.
1.	marec — četrtek — spomin svetih dvesto šestdesetih mučencev, ki so bili na povelje Klavdija hkrati pomorjeni zaradi stanovitne vere v Kristusa.
2.	marec — petek — prvi petek meseca marca. Zapovedan postni dan: prtrganje v jedi in zdržnost mesnih jedi.
3.	marec — sobota — spomin svete cesarice Kunigunde, žene cesarja Henrike, ki je umrla v Bamber-gu na Nemškem.
4. marec — tretja postna nedelja - slovenske božje službe po nava-
di.
^xxx>oo<xx><><x><><x><x><xx><>^
Optica "La Moderna"
S. LE V ACO V
Buenos Aires	Avenida San Martín 2575
Diplomiran optik. Pregled brezplačen. $	Vsakovrstne fotografske potrebščine.
>000000000<X>0000000000000000000000000< '
I #
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s
_________ >■
VESTI S PRIMORSKEGA NOVA OBSODBA
VESTI IZ DOMOVINE
Podrobnosti o atentatu pri Brežicah
O eksploziji peklenskega stroja vlaku, ki je vozil 22. pr. meseca proti Zagrebu, smo svoj čas že poročali na podlagi prvih vesti, ki so takrat prispele iz Evrope. Sedaj pa doznavamo še naslednje podrobnosti :
LJUBLJANSKI BAKTERIOLOŠKI ZAVOD
Pred nedavnim so nekateri listi priobčili vest, da je obstoj bakterio-v loškega zavoda v Ljubljani resno o-gražan. Banska uprava pa je sedaj| sporočila javnosti, da takšne nevarnosti več ni, ker je ministrstvo za poljedelstvo že ukrenilo vse potrebno v svrho osiguranja obstanka tega za voda.
STATISTIKA O PRAVOSLAVNI CERKVI V JUGOSLAVIJI
Srbska pravoslavna cerkev je objavila pred nedavnim statistiko, iz katere je razvidno, da je v Jugoslaviji 2725 pravoslavnih svečenikov, 397 redovnikov ter 237 redovnic. Samostanov pa ima pravoslavna cerkev v državi 204.
POTOVANJE ZASTOPNIKOV VOJNIH POHABLJENCEV V SOFIJO
Iz Beograda sta odpotovala v So-
Do eksplozije je prišlo med po- ¡ stajama Videm-Krško ter Brežice ob j 5.59 zjutraj, ko se je vlak nahajal pri km 36.4, in sicer v direktnem vagonu Berlin^Sušak, ki je bil na: Dunaju priključen brzovlaku Du. j «Jo Boža Nedič in Pavle Jovanovič ■Zagreb. Ko je vlak brzel, mi- jkot zastopnika jugoslovanskih voj-
nih pohabljencev. Posetila sta tam piedsednika vlade Mušanova ter se šla tudi poklonit na grob bolgarskega neznanega vojaka, kjer sta položila venec v imenu vojnih pohabljencev iz Jugoslavije. Razgovarjala sta se poleg tega z zastopniki bolgarskih vojnih invalidov. To je tudi
naj
mo Stare Vasi, je potnike presenetila silna eksplozija, takoj nato pa so začeli iz nemškega vagona švigati plameni. Kondukter Franjo Pavličic je brž potegnil zavoro za silo ter je tako povzročil, da se je ustavil vlak, s čimer se je preprečila večja nesreča.
eno izmed razveseljivih znamenj', !■««■ Vagon je imel en kupé prvega i zbližanja med obema južno slovan- i PRVA razreda, tri kupeje drugega, štiri pa | skima državama.
VLAK JO JE POVOZIL
Dne 22. januarja, okrog poldne, j je brzovlak Dunaj — Trst povozil nad vasjo Breg pri Borovnici 65-le-! tno Telbanovo, ki se je bila odpra 1 vila na poset k svojemu 98-letnemu ¡ očetu ter si je bila hotela skrajšati pot s tem, da je krenila naravnost po železniški progi.
SMRT V GOZDU Posestnik Blaž Hribernik iz Pod-brda pri Braslovčah se je smrtno, ponesrečil v gozdu, kjer je sekal drva. Ko se je drevo podiralo, ga je veja tako močno uradila po sencu, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Na podoben način je pred enim letom umrl tudi njegov brat Vincenc. illllHiHHIMIHMIMM*« SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418,
Fašistični tribunal v Rimu je obsodil 11. pr. meseca na petnajst let ječe Ivana Karloviča iz Klane. Kar-lovič je bil voznik, zaposlen pri obmejnih utrjevalnih delih. Nekega dne, bilo je v februarju preteklega leta, je ustavil svoja konja ter šel iskat inženerja, da bi poizvedel, kako je z njegovim nadaljnjim delom. Pri tem je šel preko meje .do katere je civilstom dovoljeno, pa so ga na
poti srečali karabinerji, ki so za- " ' IZPUSTILI SO JIH čeli nanj streljati ter so ga tudi ra- lz Postojne poročajo, da sta se nili, ko se je brž okrenil da se izo- vrnila po 3 mesecih iz zaporov urar gne nevarnosti, ki jo je podzavestno j Karel Tavčar in čevljar Mirko Bi-slutil. Ranjenega Karloviča so spra-1 zjak, oba iz Postojne, ki sta bila sre-
ARETACIJA
V Trnovem pri Ilirski Bistrici je bil spet aretiran tapetnik Viktor Jelarčič, katerega so bili že pred božičem spravili v ječo, ker so pri nekem goriškem aretirancu našli njegov naslov. Ničesar mu niso mogli dokazati, pa so ga radi tega izpustili na svobodo. Nič ni znano, zakaj da so ga sedaj spet prišli iskat karabinerji.
železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila
Delo zajamčeno — Cene zmerne
tretjega razreda. Vozilo se je v njem	------j na križišču s Triunvirato
IS oseb, med njimi, v prvem razre- RADIO RAZSTAVA V BEOGRADU ¡	U" T" Darwin 4504
du, narodni poslanec ptujskega sre- y za(jnj¡ polovici februarja se bo Kombinacija tramvaja in P0*^™ za »Lovro Petovar, ki se je rešil s ] oborila v Beogradu prva jugoslo-tem, da je brž skočil skozi okno, ko j vanska radio razstava. Prometno mise je vlak že ustavil. Eksplozija je njstrstvo je dovolilo 50-odstotni po nastala v kupeju drugega razreda, j pust na voznih Hstkih državnih že- °rdÍn¿^ ^deíjah ^d tto 15 kjer sta spala dva potnika. Peklen- j iezn¡c za Vse one, ki bodo to raz-	M Pavlusiak
ski stroj je bil postavljen pod se- | stavo posetili.	iiiiiiiiiliuuinnmilliv
dež in razpočil se je s takšno silo,	. ^W^-íV^W^W^
da se je cela stena vagona močno ¡ "T*' v^T^T r\	X	W Vi ^^ Ví ^
vzbočila navzven. Ker je obstojala nevarnost, da se bo ogenj razširil še na druge vozove, so potniki morali brž zapustiti vlak, pozneje pa se j je posrečilo odklopiti ostale vagone. Od voza, v katerem je nastala eks- j plozija, je ostalo samo železje.
Iz Ljubljane in iz Zagreba so prihitele sodnijske, železniške in sod-nijske komisije, ki so takoj uvedle preiskavo ter se predvsem trudile, da bi identificirale tri žrtve tega atentata. To ni bilo lahko, ker so bila trupla strašno razmesarjena in zoglenela. Končno pa se je identificiranje le posrečilo. Radi peklenskega stroja so zgubile življenje naslednje osebe: Slovenec Mirko Barakin, uradnik kemijske tvornice v Hrastniku, dunajski zdravnik dr. Johann Fritsch ter Eduard Wach-tel, zastopnik neke dunapske zava-1 rovalnice.
Preiskava je nadalje ugotovila, da je bil peklenski stroj postavljen v vagon še preden je ta privozil na jugoslovansko ozemlje, da je vseboval približno dva kg ekrazita ter da se je po vsej priliki prezgodaj razletel, ¡ % ker so atentatorij najbrž imeli namen povzročiti eksplozijo na zagrebškem kolodvoru.
Radi tega so oblasti odredile, da morajo potniki, ki prihajajo iz Avstrije, prestopiti na meji v jugoslovanske vagone in se avtstrijski potniški vozovi ne odpremljajo dalje po jugoslovanskih progah.
Vsa okolica Krškega je bila še dolgo pod vtiskom peklenskega zločina radi katerega so spet izgubili življenje povsem nedolžni potniki.
Angleški dirkač Jack Field bo skušal postaviti nov rekord s svojim raketnim avtom '¥>ilver-Bullet"
vili v avto ter ga odpeljali proti Trstu, kjer so ga zdravili v vojaški bolnišnici pod posebnim nadzorstvom. Njegovi domači niso nič ve-deil, kaj da je z njim. dokler se jim ni pretekli božič javil iz Rima, kjer je bil zaprt v znanih zaporih Regina Coeli.
Prišel je pred fašistični tribunal, osumljen, da je izvrševal špijonažo. Ni imel svojega branilca in nobene priče, ki bi bila zanj ugodno izpovedala. Obsodili so ga na petnajst let!
72-LETEN STAREC OBSOJEN NA 10 LET JEČE!
Istega dne kakor proti Karloviču, j je fašistični tribunal izrekel tudi sodbo v procesu proti 72 let staremu Zvanetu Prohu, uradniku Med-vedičeve žage na Gumancu. Proha so aretirali nekaj dni za Karlovi-čem — oba sta iz iste vasi — ter ga takoj odvedli proti Rimu. Nič se ne ve česa je bil obdolžen in zakaj je bil na kazen, ki je nad vse kruta, če upoštevamo njegovo visoko starost.
PET LET KONFINACIJE
Lansko leto so karabinerji aretirali v Preserjah pri Komnu jugoslovanskega dijaka Pipana Danijela. Pobegnil je bil v Jugoslavijo, kjer je začel študirati, a se je bil vrnil domov, ko je čital, da je bila v Italiji proglašena amnestija. Do-motožje ga je gnalo v nesrečo. Ko je doma izvedel, da z amnestijo nič ni, ker je rok že potekel, se je hotel vrniti v Jugoslavijo, a so ga zasačili na meji ter aretirali. Dolge mesece je presedel v zaporu, dokler ga niso sedaj obsodili na pet let kon-finacije. Preživeti jih bo moral na otoku Ponzi.
di meseca oktobra pret. leta z mnogimi drugimi aretirana in odvedena v koprske zapore. Domov se je vrnil tudi Henrik Mekinda, ključavničar na jugoslovanski železnici in jugoslovanski državljan, ki so ga 16. oktobra p. 1. ob pol 9 zvečer aretirali na postojnski postaji, ko se je pripeljal z ljubljanskim vlakom in ga odpeljali z drugimi v zapore. Vsi trije so bili aretirani le radi suma, da rovarijo proti Italiji in so morali presedeti v zaporih cele tri mesece.
2 MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE 1
ODLIKOVANJE
Predsednik poljske republike je odlikoval jugoslovanskega mlinistra brez listnice dr. Kramerja z redom .,Polonia restituía" prve stopnje.
GRAMOFONSKE PLOŠČ ZA PRIČO
Pred najvišjim sodiščem države New York je že več dni razprava za razporoko znanega igralca Rudolfa Valle. Igralec Valle je domneval, da ga njegova žena vara. Zato je dal postaviti v sobo kompliciran aparat, ki je razgovore med gospo in „go-stom" sprejel na gramofonske plošče. Pri obravnavi so te plošče odigrali in plošče same so bile najbolj obtežilna priča proti ženi, ki je varala svojega moža.
CODEX SINAITICUS PONAREJEN?
Nedavno jé angleška vlada za britski muzej kupila od boljševikov dragocen rokopis, nazvan „Codex Sinaiticus". Plačala je zanj lepo vsoto 100 tisoč funtov. Komaj so dragocenost spravili v britski muzej, se je raznesel glas,, da je Codex ponarejen. „Sunday Dispeach" je namreč poročal, da je to izjavil neki ruski diplomat. Rusko poslaništvo v Londonu je to vest takoj zanikalo. Angleški izvedenci so Codex natančno preiskali in ugotovili, da je izviren.
ZASEBNO KLINIKO	|
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires	|
V VSAKEM SLUČAJU	(
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V	|
NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-	§ NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
¡ UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ	(
1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO	1
| OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE	g
| POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO	(
Sprejemamo od 14. do 20. ure. ~.(ltllllltllHI(lHllllllllltlttlllfUtlltUllllllllii1t<«lllllUIIIIIIIIllllllf1UI11lllllltlltlllllllllllllllIllltll{llHllil* ltllllllllttJ1lllllltllllHlllltllltlllllllllllllllllUIIIMIIIUIIt11HHIt(IIIIIl(llltlllllHI'Hllt(lllinillllHllimili^
NOVI POVELJNIK ZADRSIvE MILICE
Za novega poveljnika zadrske mi-liške legije je bil imenovan pred nedavnim neki Mario Sterle, o katerem piše zadrski fašistični list "San Marco", da je bil vedno hud nacionalist ter da se je v povojni dobi boril v Trstu proti komunistom in Slovanom. „Fašist od leta 1919", piše zadrski list, „je obenem z Giun-to sodeloval pri vseh akcijah, ki so dosegle svoj vrhunec v naskoku na „Lavoratore" in italofobsko „Edi-nost" ter v uničenju in požigu tržaškega „Balkana", ki je bil središče slovanskega odpora ter protiitali-janske akcije."
Kakor vidimo, je dični gospod Sterle nad vse zaslužen mož in bo prav gotovo vreden poveljnik zadrske milice.
01000001000000010201000001000200000200020201000001020200010023532353010002020201010101020000010100020001020200010202020202020101000002010102010201020111010102002353530001010102020002
01020102532353230002024802020202020002022348532302020153232323232302000201020102022600020101020102020223024801022353484853230248232323232353234853482323020102010248
NOVI LIST
Stran 5,
KARABINERJI USTRELILI NEDOLŽNEGA ČLOVEKA
Italijanski listi so svoj čas poročali, da so karabinerji v štefaničih pri Baderni ustrelili nekega kmeta, ker da je streljal nanje, ko so prišli, da ga aretirajo radi neke tatvine. Novejše vesti iz Istre pa nas obveščajo, da ta poročila niso bila točna, marveč da se je dogodek izvršil takcle:
V Baderni so neznani tatovi okradli gozdnega čuvaja, ki je bil v zelo slabih odnošajih z družino Petra Štifaniči. Mož je hotel izrabiti priliko, da se maščuje nad svojimi ne-prijatelji, pa je štifaniče ovadil ka-rabinerjem, češ, da so oni, krivi ter odgovorni za tavino.
Splovitev francoskega rušilea „Indomptable"
bi videl, kaj se dogaja. Eden izmed karabinerjev pa je ustrelil proti Dne 14. decembra, okrog pete ure njemu ter ga ranil v laket desne ro-zjutraj, so karabinerji prišli v vas ke. šli so ponj, ga uklenili ter ga pred štefaničevo hišo, pa so tam za- hoteli odvesti, ko je prihitel še tre-čeli razbijati po vratih hleva, v ka-! tji brat v družbi nekega sorodnika, terem so spali trije mladeniči. Eden | Karabinerji so uklenili še oba došle-izmed teh se je zbudil ter vprašal,; ca, pa so vse tri odvedli v badern-kdo da je zunaj. Odgovor se je gla- j ski zapor. Mrtveca so pustili v hle-sil: „Karabinerji. Odpri!" Fant pa vu.
je tedaj odvrnil, da jih ne pozna ter j Ob 10. zjutraj je prišla komisija iz da naj pridejo s podeštatom, pa da Poreča, naslednjega dne pa so pri-jim bo odprl vrata. Temu odgovoru speli še drugi zastopniki oblastev iz se nihče ne bo čudil, ako ve, da so Pule, nakar je bilo izdano dovoljenje sepo Istri mnogo krat klatili lopo- j za pogreb, na katerega je prihite-vi, preoblečeni v karabinerje.	¡ lo mnogo ljudstva iz bližnjih kra-
Odgovor je može postave razburil jev. tako, da so razbili vrata ter šiloma j Karabinerji so se izgovarjali, da vdrli v hlev, kjer so začeli svetiti s, so bili prisiljeni poslužiti se orožja, svojimi žepnimi svetiljkami. Uzrli j ker da so jih štefaniči sprejeli s
so tedaj Danila Štifaniča, ki se je bil pravkar prebudil na svojem ležišču. Ukazali so mu, naj vstane ter naj dvigne roke v zrak, obenem pa namerili puške proti njemu. Danilo je ubogal, pokleknil na postelji ter dvignil roki. Vprašali so ga tedaj, zakaj jim ni takoj odprl vrat, pa je fant odgovoril, da jih ni poznal ter dr. se je bal odpreti neznancem. Še preden je izpregovoril, je počil iz puške strel, fant je zavpil ter se zgrudil v mlako lastne krvi.
Hlapec, ki je ležal v drugem kotu hleva, je vse to gledal. Karabinerji so nato odšli na prosto ter se postavili na stražo kakšnih dvajset metrov daleč od hiše. Drugi brat Štefanič, ki je spal v zgornjem delu hleva, se je bil med tem zbudil ter je ves preplašen stopil k oknu, da
streli. Resnica pa je, da nihče v vasi ni slišal več ko dva strela ter da
t
komisija, ki je izvršila preiskavo, ni našla v hiši nobenega orožja.
Glas o tem dogodku je šel po vsej Istri in je močno razburil naše ljudi.
RADI VOJAŠKE SLUŽBE
Ker se nista pravočasno zglasila k naboru, sta bila prijavljena goriškemu sodišču Avguštin Živec iz Sempasa, star 24 let, ter Emil Trpin iz Grgarja, star 22 let.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ¡/vini !;•-,<--•, profesorju Glassner, zdravniku univerze na T>r;u: i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. ' NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj.
Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo	'
GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom
/ÁRMIÉNTO 1017
ORDINIRAoelOup 12 i 14do20 SATI

. ••Illllltlllllllllllllllflllllllllltllllllliui
IIMIIIIIIIIIIIIIHII.
NAROČITE SE NA
"Novi list"
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
* Trelles 2538
Donato Alvarez 2181
TJ. T. 59 La Paternal 1723
* ! *
* i
? i *
*	I
*
* * * *
Ž *
* *

Zapomnite si naš novi naslov
"NOVI LIST"
Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316
Restavracija "Vuono"	|
LAVALLE 940 - U. T. 35-4205	j
Prvovrstne italijanska kuhinja	1 Ugodnosti za bankete
ZMERNE CENE
tfllllllflllllllllllllltlllllllllllllllllllllllMIHIIIIfllflllllllllltllllVIltlHlt*«
CERKOVNIK MARTIN
Spisal Ciril Kosmač (Nadaljevanje)
še tisto noč so Martina peljali k sodniku.
, Vi ste zvonili k uporu. Dali ste rnamenje tem j.ožigakem", je zaro-iintl sodnik.
Martin je mirno gledal v sodnica in dejal:
„Zvonil sem, ker je pomlad prišla. Delati je treba. Zvonil sem zgodaj, da bi ljudje slišali in vstali."
..Kakšni ljudje?"
„Kraševci!"
„Kraševci? Da, Kraševci! Poži galci, barbari!" je vpil sodnik.
„Priznajte!"
„Nič ne vem, ničesar nisem zakrivil" je ječal Martin.
Sodnik je pogledal ječarje. Jerme ni so zažvižgali po zraku.
„Podpišite!" je velel sodnik.
..Podpišem. Nič ne vem!" je dejal Martin in žuljava roka se mu je tresla, ko je zvil na zapisnik svoje ime.
V stolpu svetega Justa je bila enajsta ura, ko so ga drugo noč zbudili. Vstal je in preplašeno strmel v ječarja, ki mu je ukazal:
..Oblecite sel"
Ko se je oblekel, so ga gnali v pisarno. Tam so mu dali vse njegove stvari. Pogledal je ječarja in vprašal:
„Kaj grem domov?"
Ječar je molčal.
Peljali so ga na vlak.
„Kam?" je strahoma vprašal. Nič mu niso odgovorili. Ukovali so mu roke in ga z verigo priklenili za klop. Preden se je vlak premaknil, je k Martinu še enkrat stopil oro-žniški častnik, ga prijel za okove in jih stresel. Obrnil se je k orožnikom in ukazal:
..Stisniti, še stisniti!"
Vlak je zažvižgal in se pognal v noč- Enkomerno so ropotala kolesa, ko je zdrvel mimo Miramara, ki je čepel na čereh med borovci z mesečino oblit, kakor bel labud, se pognal čez Sočo, ki se je penila pod dolgim mostom in je plavila okroglo prodno kamenje, se vrgel na Furlansko nižino in hitel med vrtovi in vinogradi, med dolgimi njivami koruze in pšenice čez Piavo do Benetk, se ustavil tam par dolgih ur ir. nato zavozil na Padsko nižino, mimo ržišč in pšeničnih polj posejanih s širokokrajnimi slamniki kmetov in kmetic, ki so se kopale v dopoldanskem soncu, se ustavil v Bologni in se čez uro zaril v Apeni-ne, kjer ga je zajela noč. Bilo je jutro, ko se je za uro spet ustavil v Firencah in potem dan in sonce na nebu, ko je puščal za sabo Arezzo in .'¡tare rimske gradove in je že sonce umiralo na gotski katedrali v Orvietu, ko je zbežal mimo in je bil večer, ko je obstal na rimski postaji. Nepretrgoma se je vozil Martin dva dni in eno noč. Nepretrgoma so bile roke ukovane in priklenjene za klop. Orožniki so se pogo«
varjali, on pa je molčal. Samo dvakrat je poprosil kruba in trikrat vode. še zmenili se niso.
Iz vlaka so ga pripeljali v avto in potem v Trastibero v Regina coeli. Peljali so ga k sodniku. Nobene besede ni več razumel. Zameglilo se mu je pred očmi in je padel. Po brali so ga in ga peljali v celico. Ko so mu odvili okove in jih sneli, je iz gnojnega zapestja padla na sivi tlak kaplja krvi. V roke so mu potisnili blebec starega kruha. Roke pa so bile mrtve, prsti modrikasti, zapestje gnojno. Hlebec mu je zdrknil iz rok in se zakotalil po tleh.
Bil je v Rimu. Ko je bil otrok, so ga v cerkvi učili, da je Rim sveto mesto in da je tam papež, Kristusov namestnik.
V celici je bil polmrak. Naslonil se je ob steno in se zamaknil v ozko lino, ki je visela pod obokom. Nobene luči! Le svetla lisa. Medla in šibka, kakor že zdavnaj pozabljen spomin.
Sam je bil v celici. Čez dan je gle< dal skozi lino, kako so minevali dnevi, ponoči pa se je njegov pogled razsékal ob jeklenih križih, kakor je bilo tam zunaj razsekano sivo nebo.
Tako je Martinu minila pomlad. Videl je, kako se je na platanini veji pred oknom razrastlo brstje v široko listje. Drugega zunaj ni videl. V celici so stene zagorele in od oboka je padalo poletje. Platanini listi so orumenili. Sedaj jih je bilo
samo še pet. Spomladi jih je bilo sedem. Dva je objedla gosenica. Martin je takrat mnogo premišljal. Ni vedel, ali bi se odločil za gosenico ali za listje. Oboje je imel rad. Ni mogel doumeti, kako eno življenje uničuje drugo. No, neke poletne noči je nevihta odnesla gosenico.
Martin je preštel liste in rekel: „Zdaj jih je še pet. Ti so varni. Am pak gosenice ni ..." Minilo je poletje. Vsako noč je en list odpadel.
Prešla je jesen. Vsi listi so odpadli. Platanina veja je štrlela mimo okna kakor pohabljena roka brez prstov.
Tako je umiralo leto in umiral je on. Njegove močne mišice so splahnele. Obraz je zhujšal in pobledel. Čelo so preorale globoke brazde. Obrvi so bile namršene. Lasje so mu segli čez tilnik. Široke prsi so se zožile. Včasih je hropelo v njih in pognalo Martina v kašelj. Pljunil je a ni pogledal. Nečesa se je strašno bal. Da bi on, Martin, bruhnil kri. Ne, tega ne. Saj je še močan. Večkrat se je dvignil in se z rokami uprl ob sivi, vlažni zid. Uprl se je kar tako, da je preskušal svojo moč.
Ob večerih pa je bil žalosten. Ko so zazvonili zvonovi, se je stresel. Včasih je obstal sredi celice, strmel skozi mrežo v košček neba in pil glasno zvonenje. Včasih pa so se mu napele mišice, dvigal je dolgi koščeni roki kvišku, da so mu rokavi padli čez lakti, in vlačil kakor bi zvonil. Tudi govoril je takrat; polglasno, sam s sabo:
„Kdo zvoni, kdo zvoni pri nas? Kdo zvoni, ko mene ni? In naš zvon je pel. Čez vsa brda je šel njegov glas. In vsi so vedeli: Martin zvoni."
Zima.
Med zidovi je mraz.
Martin sameva.
Tih je. Že dolgo ni spregovoril besedice. Oči so mu postale motne, čelo mračno. Vse dni sloni ob steni in strmi predse.
Tisti dan so se po kosilu odprla vrata. V celico je stopil ječar. Dal je Martinu majoliko terana, hleb kruha ter rekel:
„To vam pošilja žena!"
„Žena!" je zamrmral Martin in strmel.
„Primi", je velel ječar.
Martin je počasi stegnil roki in prijel v levico majoliko, v desnico pismo, hleb pa je stisnil na prsa.
Tona mu je vse to poslala in mu napisala pismo:
„Moj Martin!"
Liter terana ti pošiljam za nocoj, da boš vedel, da je Božič. Rada bi ti ga več, pa ne morem. Pri nas doma je sneg in burja. Ker ni tebe zvonim sama, zjutraj opoldan in zvečer. Takrat se skoro zmerom zjočem. Še nekaj, Martin. Enajst nas je zdaj doma. Vsi smo zdravi. Zadnji, ki ga. še videl nisi, je Martin, kakor si ti, moj Martin. Vsi te težko pričakujemo in vsi te pozdravljamo..."
(Dalje prihodnjič).

ZA POUK IN ZABAVO
Trgovina z i „belim blagom"
Poglavje o kupčiji z dekleti je že staro, a prav tako žalostno. Kadar se dekle samo napravi na pot s strašnim namenom, da konča v hiši, ki se v boljši družbi ne imenuje, je policija skoro brez moči. Urad, ki izdaja potne liste, skuša s temeljito preiskavo vsakega primera tudi takim dekletom zapreti pot v Južno Ameriko in jih obvarovati pred telesno in duševno pogubo. Priznati je treba tudi, da so splošno južnoameriški konzulati tudi natančni pri podeljevanju vizumov, toda ves ta trud oblastev je pogosto zaman; tako so na primer agenti za južnoameriške javne hiše spretni v pona-rejevanju potnih listov ali vizumov.
Drzni agenti si znajo tudi drugače pomagati. Nedavno so na neki ladji v Hamburgu v trenutku, ko bi parnik moral odpluti, aretirali neko Berlinčanko, ki se je v družbi baletne skupine hotela odpeljati v Južno Ameriko. Aretiranka in članica te plesne skupine — bilo jih je nič manj kakor 20 — so vse odločno in glasno protestirale, češ da policija nima pravice posegati v njihovo področje. Seveda so bili vsi ti protesti 20 letnih deklic zaman. Berlinčanko, kakor vseh drugih 20 deklet so odpeljali v Berlin. Toda policija ni mogla Berlinčanki nič slabega dokazati; potni list in vizum sta bila v redu, prav tako pogodba, ki jo je sklenila z nekim varietejem v Rio de Janeiru. Edino, kar je mogla policija storiti, je bilo to: Mladoletnim dekletom plesne skupine so vzeli potne liste, proti drugim pa policija nikakor ni mogla postopati.
Te so se odpeljale z naslednjim par-nikom v Južno Ameriko. V resnici so nekaj časa nastopale v nekem varieteju v Rio de Janeiru, toda v Evropo jih ni bilo več nazaj. Iz tega varieteja so šli v drugega, iz tega v tretjega in odtod je bil samo en korak — v javno hišo.
Tudi drugod nastopajo trgovci s človeškim mesom kot gledališki a-genti. Tako so nedavno v Londonu takšni agenti iskali s časopisnimi oglasi mlada dekleta za inozemske varieteje. če so bila dekleta, ki so se javila, lepa in mlada, so z njimi takoj sklenili pogodbo. Obljubili so jim tudi stalno tedensko plačo in poleg tega tudi provizijo za prodane
pijače____ Ko so prišle v Južno
Ameriko, so jih spravili v najslabše kavarne in varieteje, kjer so jih izrabljali za najbolj umazane kupčije in izkoriščevali. Ko so v Lon-
donu obljubili nesrečnim dekletom provizijo za prodano pijačo, so pri tem mislili na vse drugačno provizijo. Toda dekleta te klavzule niso razumela Policija je odločno nastopila in posrečilo se ji je aretirati glavne krivce.
Usoda ženske, ki jih na ta način spravijo v Južno Ameriko, je strašna. Marsikatero dekle zvabi na pot čudno hrepenenje po neznanem, po dolgi poti, po bivanju v nenavadnih krajih, drugo zopet želja po boljšem zaslužku. Marsikatero dekle si je za vedno zapečatilo usodo v trenutku, ko je stopilo na parnik, ki je od-plul v Južno Ameriko. Na pot gredo ne da bi znale jezik, daleč od doma ostanejo osamljene brez resničnih prijateljev in prijateljic, brez njihovega nasveta. Izpostavljene so naj-hujšemeu izkoriščanju. Sama niti ne vedo, kdaj so zašla na krivo pot in strašna je njihova zavest, da so prišla v roke neusmiljenih izkoriščevalcev in da si ne morejo več pomagati, ko ovene mladostno lice ali si nakopajo hudo bolezen, tedaj jih izkoriščevalci vržejo na cesto. Pogosto jim niti konzulati ne marajo pomagati, ker se izkoriščevalci predstavijo z dokumenti, iz katerih je razvidno, da so dekleta "prostovoljno" napravila ta korak.
Južna Amerika je najboljši »odjemalec tega blaga". Toda tudi Evropa je še vedno tržišče. Umazani agenti delajo za vse trge... Poročilo Zveze, narodov o trgovini z dekleti na Daljnem vzhodu kaže, da je tam ta obrt razvita bolj, kakor bi si človek mislil. Policija se tam sptoh ne briga za to vprašanje. Stra> šna so poročila posebno o trgovini z Ameničankami, ki radi svoje lahkovernosti in najvnosti toliko prej postanejo žrtve teh brezsrčnih meše-tarjev. Po morju jih vozijo na Kitajsko in v Indijo. Gorje; če bi obrežna policija opazila parnik, otovorjen s temi žrtvami. V tistem trenutku bi dekleta zveri v človeški podobi krat-komalo pometale v morje. Singapore velja za središče trgovine z dekleti na Daljnem vzhodu. Oblastva sicer storijo, kar je mogoče, da bi ta strašni posel prtprečila. Toda trgovci so izvrstno organizirani. Poleg tega imajo velike zneske, s katerimi podkupujejo policijske organe. Angleška oblastva nastopajo proti njim brez usmiljenja.
Vprašanje mednarodne trgovine z dekleti ugotavlja Karel Langstein v „Prager Tagblattu", je postalo pred met mednarodnih konferenc in posvetovanj, toda doslej se še ni posrečilo najti poti, ki bi napravila konec temu strašnemu zlu.
DROBNE VESTI
Roosevelt bo zahteval od ameriškega kongresa 300 milijonov dolarjev kredita. S tem denarjem namerava neposredno potom Federalne rezervne banke financirati male obrtnike, pa upa, da se bo tudi s tem ukrepom ublažila brezposelnost.
Na češkoslovaškem so preosnova- j li vlado. Ker je kabinet sklenil zni-1 žati vrednost krone za eno šestino ¡ —- kakor se je pozneje tudi zgodilo j — so nacionalni demokrati prestopili v opozicijo ter povzročili s tem ostavko ministra za trgovino, ki je njihov pristaš. Vlado je reorganizi- j ral Malypetr, ki ostane še nadalje ministrski predsednik. Zastopani so j v njej agrarci, nacionalni socialisti, ljudska stranka in socialni demokrati. Zunanjo politiko vodi še vedno Beneš
Osem smrtnih obsodb je izreklo sodišče v Varni v procesu proti 66 bolgarskim mornajem, ki so bili ob-dolženi, da so širili komunistično propagando. Druge obsodbe so se glasile na 5, 15 in 19 let ječe.
Ruska vlada je imenovala Dimi-trova, Popova in Taneva, ki so bili, kakor je znano, oproščeni v procesu radi požiga nemškega državnega zbora, za častne državljane Sovjetske zveze. Kmalu nato je sovjetski poslanik v Berlinu zahteval od nemške vlade izpustitev vseh treh Bolgarov.
Bolgarska vlada bo najbrž v kratkem priznala sovjetski režim. V novi državni proračun je hila namreč vključena postavka, ki predvideva gotovo vsoto za vzdrževanje poslaništva v Moskvi.
Na „volitve" se pripravljajo v I-taliji. Največ skrbi seveda nimajo stranke, ki jih ni, marveč notranje ministrstvo, ki je dalo natiskati o-krog 200 kvintalov papirja, ki ga sedaj razpošilja po vsej deželi.
Težka železniška nesreča se je dogodila pretekli ponedeljek med postajama Populonia in Porto Vec-chio, v Italiji. Šestnajst potnikov je izgubilo življenje in 11 jih je bilo
ranjenih.
Občinske volitve so imeli v ?.000
Francés Marsalis (na levi) in Helen Rich«y sta ostali z letalom v zraku 197 ur in pet minut ter sta tako postavili nov ženski rekord za vztrajnostno letanje
nanje zadeve Suvich. Posetil bo Goemboesa, madžarskega ministrskega predsednika. V zadnjem času so mnogo govori o neki italijansko-avstrijsko-madžarski carinski zvezi, ki jo baje skuša organizirati Italija z namenom, da bi utrdila svoj položaj v osrednji Evropi.
Radi poneverbe je bilo uvedeno sodno postopanje proti jugoslovanskemu poslancu Kadiču, ki je obdol-žen, da je v Sarajevu oškodoval državo za več milijonocv dinarjev.
Hude snežne meteže in izredno
GLADOVNI POHOD NA LONDON
Iz raznih krajev Anglije so prihajale te dni dolge kolone brezposelnega delavstva v glavno mesto. Komunistični voditelji in levičarski laburisti so organizirali podoben gladovni pohod na London, kakor se je vršil že leta 1932. Nekateri brezposelni iz oddaljenejših krajev so hodili že več tednov v smeri proti Londonu ter so se na poti
oster mraz so imeli pretekle dni v | j,reživl jali od miloščine, ponekod raznih krajih združenih držav. V j pa so jjm tu(j; oblasti priskoči-Severov hodnem delu dežele imajo 1 je na p0m0¿	1
celih šest metrov snega. Radi mraza j Jutri, v nedeljo, se bo vršilo v je umrlo preko 20 oseb.	j ve]j]íem Hyde Parku zborova-
3"Thiš je pogorelo v vasi Quen- nje brezposelnih. Nastopili bo-chi, pokr. Chiloé, v Chileju. Sto pre-1 {]0 mnogi govorniki, ki bodo po-bivalcev je zgubilo vse svoje imetje /va]j vlado, naj nujno kaj ukre-ter ostalo brez strehe.	ne, da se ublaži veliko gorje, ki
ga morajo že toliko let prenaša-
POIZVEDOVANJA
Konzularni odsek tukajšnjega kr. poslaništva, Buenos Aires, Calle Charcas 1705, poziva izseljenca Sve-tozara P. Vidojkoviča iz sela Donje Studene, srez Niš, naj se javi osebno konzularnemu odseku ali pa naj pošlje svoj naslov.
li angleški delavci. Policija se boji, da bo prišlo do zapletlja-jev, pa je poskrbela, da 'bodo vsi policijski agenti pripravljeni. Načelnik varnostne oblasti je pa odredil, da na ta dan policaji ne bodo oboroženi s strelnim orožjem.

NAZNANJAM
cenjenim rojakom, da sem prevzel dobroznano
Gostilno
z igrišči in kegljiščem (cancho)
v ul. Donato Alvarez 2251
Buenos Aires
Točim dobra vina in prvovrstno pivo
Priporočam se za obilen obisk
ALOJZ KANDUS
lastnik
HOTEL 1 PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE 2VEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
Beoooooooooooooooeooooaoooecoeoooooeoooooc^
ni ni I iril povežano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki sta-
UAKUJlM od*3 dalje'NaS atel'ie je odpr*tudi ob nede,'iah ,n
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovtnivié San Martin 608, Buenos Aires
bolgarskih vaseh in so vladne stranke dobile 65 od sto vseh glasov.
Doumergueova vlada je dobila v poslanski zbornici že več zaupnic. Predlogi, da se ustanovita dve parlamentarni komisiji, ki bosta proučevali afero Staviski in pa poslednje krvave dogodke v Parizu, so bili sprejeti z veliko večino.
Tudi na španskem se je dogodila v tem tednu železniška katastrofa, J ki je zahtevala več človeških žrtev. Dva vlaka, izmed katerih je eden bil natrpan z izletniki, sta se trčila pri postaji Villanueva na progi med Madridom in Sevillo. Devet potnikov je bilo ubitih, 22 težko, 20 pa khko ranjenih.
Zastopnik Anglieje kapetan Eden j potuje te dni po evropskih glavnih mestih, pa bi rad pridobil vlade vodilnih držav za novi angleški razo-rožitveni načrt. Eden pa najbrž ne bo imel preveč uspeha, saj se v povojnem času še nikoli ni toliko govorilo o nevarnosti vojne, kakor baš sedaj.
,Sovjetsko palačo" bodo gradili v Moskvi. Visoka bo 400 metrov, na streho pa bodo postavili Leninov kip, ki bo meril 80 metrov v višini. Načrte je izdelal arhitekt Boris Jufan.
V Budimpešto je odpotoval pretekli torek italijanski državni podtaj-nik v ministrstvu za zunanje za zu-
CiínicaMédica"Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Brown 1039
r
H^r» POZOR!
KROJAČN1CA NA PATERNALU
(nasproti postaje)
NANUT in ŠAURIN
KROJAŠKA MOJSTRA
se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti.
WARNES 2191	BUENOS AIRES
NOVI LISI
Stran 7.
ŽENSKI KOTIČEK




r/.
Angleški profesor o ženskah
Angleški psiholog prof. Water-house je ugotovil, da se dado vse ženske uvrstiti v eno izmed štirih skupin, ki obsegajo: 1. moški tip, 2. modni tip, 3. predrzni tip in 4. materinski tip. O teh tipih se je na nekem predavanju podrobneje izrazil sledeče:
K moškemu tipu spada ženska, ki skriva v sebi obilico manjvrednostnih kompleksov. Ti so nastali o-čitno tako, da je bila ženska kot dekle podrejena kašnemu bratu ali drugemu moškemu in skuša potem podzavestno prikriti svojo manjvrednost z moškim vedenjem. Moški, ki občuduje takšno žensko, ima gotovo sam preveč ženskih lastnosti v svojem značaju.
Modni tip ženske je tisti, ki je danes takšen, jutri drugačen, ki obrača plašč po vetru in nima nobene lastne note. Predrzni tip izkorišča prednosti svojega spola s hladno se> bičnostjo. Če ima zanjo kakšen pomen, utegne biti ženska v družbi ze lo mična, a če nima nobene koristi od tega, pokaže kaj kmalu svoje kremplje. V samoti takštia ženska propade.
Materinski tip je edini, ki ima kakšno vrednost. Takšne ženske se ne nagibajo k moškemu delovanju, temveč k materinstvu. Med njimi najdemo srečno žensko z veliko družino. Ali ste kdaj videli mater mnogih otrok, ki bi bila prepirljiva? Vsaka ženska, ki je imela mnogo o-trok, je pogumna, marljiva ali spoštljiva ženska, često vse v'isti osebi.
Tako pravi prof. Waterhouse, ki prav nič ne prikriva svojega odpora napram prvim trem tipom žensk. V angleških krogih so njegova izvajanja zbudila deloma seveda mnogo ogorčenja in njegove nasprotnice pravijo, da je njegova teorija prav toliko vredna kakor vse teorije o razvrstitvi človeškega rodu, ki niso nastale toliko iz živega življenja, koliko iz predsodkov med štirimi stenami in knjigami zaprtih možganov.
Originalen pižama iz rdečega blaga z zlatimi okraski si je izmislila filmska "zvezda" Pat Wing
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
II
NOV POSTOPEK ZA
UGOTAVLJANJE NOSEČNOSTI
Newyorški ginekolog prof. Berco-vitz je odkril postopek, bi ugotavlja že po dveh minutah, da-li je kakšna ženska noseča. Ženski vkapa nekoliko kapljic njene lastne krvi v oči. Po dveh minutah se pokaže v Ber-covitzovih opazovanjih pri nosečih ženskah vidna sprememba v velikosti zenice, dočim ta reakcija pri ne-nosečih izostane.
Svoj postopek je ameriški učenjak, kakor sam poroča v nekem strokovnem listu, preizkusil na kakšnih 400 ženskah. Pri nenosečih ženskah je rakcija brez izjeme izostala, pri nosečih pa je bilo 85 od-občutljiva je nova reakcija, sledi iz stotkov pozitivnih primerov. Kako tega, da je kratko pred porodom še pozitivna, četrt ure po njem pa že negativna.
Dosedanji poskusi kažejo tudi to, da je Bercovitzova metoda uporabna že v najzgodnejšem štadiju nosečnosti in za to v prvi vrsti tudi gre, saj je za poznejše stadije ugotovitev tudi po drugih metodah lahka. Zanimiv je novi postopek tudi zato, ker obeta pojasnitev šie neznalnih važnih spremeb v organizmu na-stajojoče matere.
Razstava kopalnih oblek na nekem kalifornijskem obrežju
Migljaji za hišne gospodinje
Predmeti iz pločevine izgube svoj blesk, ko so bili par krat na ognju. Osnažimo jih s cunjo, namočeno v mešanici olja in pepela, drgnemo pa nato z volneno krpo.
Steklenice, v katerih je bilo olje oznažimo tako-le: kavnemu usadu („zocu") dodamo vode in segrejemo, vlijemo v "steklenico, pa jo močno stresamo. To( ponovimo parkrat. Nato izplaknemo najprej z vodo, kateri smo dodali nekoliko jesiha, končno pa še s* čisto vodo.
Če te pičila čebela ali komar, ti bo odleglo, ako boš drgnila kožo z eno izmed naslednjih tvarin: z jesi-hom, amoniakom, oks. vodo, mrzlim mlekom ali čebulo.
Marmor bo postal zelo bel, če ga zmočimo s klorovo vodo, ki jo pustimo na njem približno eno uro, nato pa dobro operemo s čisto vodo.
ZA NAŠE KUHARICE
FINO SLADKO KRHKO TESTO
Presej pol kg fine moke na desko. Položi nanjo 10 dkg presnega masla ("Maslo mora biti trdo; položi ga, poleti, pred uporabo v mrzlo vodo. Roke naj bodo suhe in hladne. Testo delaj naglo, kvečjemu deset minut). Pokrij maslo z enim delom presejane moke. Razvaljaj moko in maslo, da se sprime v listke. Razdrobi te listke z rokami naglo v kašo. Spravi te drobtine na kup, naredi v sredini luknjo vanjo deni 10 dkg prelsejanega sladkorj 3 rumenjake, 1'4 kozarca mrzle vode in ščepec soli. Stepi to zmes nekoliko z nožem in privzemaj po malem maslene drobtine. Ko je vse zmežano in gladko, pregneti dva do tri krat z roko. Počiva naj pol ure. Nato razvaljaj in deni v pekač. Peci v precej vroči peči.
PREPROSTO KRHKO TESTO
25 dkg masla zdrobi v 40 dkg moke z dvemi jajci in nekoliko soli, Zgneti hitro (če treba, z žlico) v gladko testo. Zvaljaj ga v dober nožev hrbet debelo. Tri četrtine tega testa položi na namazano ploščo z robom navzgor. Namaži z marmelado ali pa posuj s sadjem, potrošenim s sladkorjem. Rob testa privij navzgor, potem ko si napravila iz ostalega testa mrežo črez sadje. Namaži dobro z jajcem, speci v precej močni peči in še gorko zreži na šti-rioglate kose.
ZA JUHO
Odstrani z ribanjem skorjo kruhu in ga omehčaj v vorli. Iztisni kruliu vido ter mu dodaj 0 dkg masla in Štiri rumenjake. Beljake stolči v sneg in narahlo primešaj prejšnji zmesi 7. nekoliko sesekljanega peteršilja in soli. V dobro namazan pekač deni to zmes in peci pol ure. Hiadno zrezi v lepe rezine, katere polagaš v julio.
KAKO
bi se naročili na naš list?
NIČ NI LAŽJEGA
Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, LA VALLE 341 Buenos Aires
)(.K.)t,)[.K)()[]tH H H.ICJC'K'it'lí
IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE
Nesreča
Sest letnega Angela Impellierija je brcnil v ponedeljek, v ul. Helgu-ra, v prsa konj, okrog katerega se je igral. Težko poškodovenega fantička so prepeljali v bolnišnico v Villa Devoto, kjer je pa kmalu podlegel zadobljenim hudim notranjim poškodbam.
Vlak ju je povozil
V	ponedeljek okrog 1. ure popoldne je vlak družbe F. C. Oeste povozil na višini ul. Caballito 50 let starega Filipa Sanza. Tako ga je razmesarilo, da je ostal takoj mrtev.
Na isti progi je našla smrt 21-le-tna Rita Espinosa, stanujoča v ul. Bogotá 3716. Podrl jo je vlak, ko je šla preko proge.
Nesrečen avto
V	ponedeljek sta na ul. Donado 1466 dva zlikovca ukradla avto ter v njem oddirjala. Seveda se jima je hudo mudeilo. Tako se je zgodilo, da sta na Avdi. Constituyentes zavozila v drog. Eden izmed zlikovcev je zle-tel iz vozila ter se tako močno poškodoval, da je pozneje izdihnil v bolnišnici Alvear. Bil je 21-letni Salvador Lombardi. Njegov tovariš Domingo Gardela, star 25 let, pa se je močno pobil in ga sedaj zdravijo. Pozneje pa se bo moral radi svoje nepoštenosti zagovarjati še pred sodnikom.
-srn
Napad
V	soboto ponoči so napadli trije našemljeni moški, na ul. B. Pasos, tri Poljake, ki so bili došli s kampa. Napadalci so jim zagrozili, da bodo streljali, če bo kateri klical na pomoč. Eden izmed roparjev je začel brž stikati za denarjem, ki ga pa ni našel. Ker je eden izmed Poljakov, Maksim Kuc, začel, vkljub grožnji, klicati na pomoč, so začeli roparji streljati. Kuc se je zgrudil na tla, težko ranjen, druga krogla pa je zadela tudi njegovega brata Izidorja. Napadalci so takoj nato zbežali brez sledu. Maksim Kuc je v nedeljo izdihnil v bolnišnici Penna, kamor so
ga bili prepeljali, da go bodo zdravili.
Radi nezvestobe
V	torek zjutraj je ustrelil v ul. Rodríguez Peña 686 25 let stari Juan Saba svojo ljubico 31-letno Amalijo Luzzettijevo. Živela je z njim, odkar je bila zapustila svojega prvega moža. Saba je bil izvedel, da se Amalija „štima" z nekim drugim moškim v času, ko je on na delu, pa se je zato maščeval. Po izvršenem zločinu — Amalija je obležala mrtva v sobi — je morilec pobegnil, v sredo pa se je sam javil policiji.
Posledica prepira
V	pristanišču, nasproti „galpona" C, sta se v nedeljo prepirala Gerardo Pilches, 39 let star, in José Ar-billi, star-.59 let. José se je tekom prerekanja ^ako razgrel, da je potegnil nož ter ga zasadil Gerardu v trebuh. Ranil ga je tako hudo, da je revež pozneje umrl v bolnišnici Fernčndez. Arbilli je skušal pobegniti, a ga je kmalu zgrabila roka pravice.
Prekrižani računi
Policija je že dalje časa zasledovala nekatere osebe, o katerih je sumila, da pripravljajo prevratno gibanje, čigar namen je baje bil proglasiti splošno stavko v vsej republiki. Izvedela je, da se bo zbrala večja skupina ljudi v soboto popoldne v nekem „galponu" na poti v Bella Vista, med Morónom in Hur-linghanom. Ko so bili vsi zbrani, je policija obkolila „galpon" tako, da ni nihče utegnil zbežati. Aretiranih je bilo 32 oseb, med njimi njihov voditelj Miguel Contreras.
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — TJ. T. 23 (B. Ord.) 3389
NAŠIM PRIJATELJEM!
Vsakdo, ki čita "Novi "ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala!
"NOVI LIST

CAPITAL
LA VALLE 341, Vsci. 316
Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled:
Kraj in dan
Podpis
»M«

RAZNE VESTI
NOV FAŠISTIČNI TAJNIK V GORICI
Fašistični tajnik za goriško pokrajino konzul Avenanti je bil imenovan za prefekta province Potenze, na njegovo mesto pa je prišel v Gorico polkovnik v pokoju Benespera-do Luraschi. Ta živi že dalje časa v Gorici in okolici, kjer ima važna mesta v nekaterih podjetjih. Tako je na pr. ravnatelj pri tvornicah "Cementi Isonzo". Kakšno da je njegovo razpoloženje napram našemu ljudstvu, tega se še ne ve, vendar pa si Slovenci ne obetajo bogve kakšnih sprememb.
Vest o premestitvi Avenatija so sprejeli naši ljudje z veseljem, saj je bil ta fašistični tajnik, v svoji besni mržnji proti vsemu, kar je slovanskega, eden izmed najhujših preganjalcev slovenskega življa na Goriškem. V Gorico je bil prišel meseca julija leta 1930., ko so bila že vsa prej tako cvetoča slovenska prosvetna društva zatrta. Zato se je vrgel s tem večjo vnemo na preganjanje duhovščine. Postavil si je bil za cilj, da bo popolnoma pregnal slovenski jezik iz cerkva, pa je zato usmeril svojo gonjo predvsem proti ^lagopokojnemu vladiki nadškofu Sedeju, kateremu je na njegova stara leta povzročil mnogo bridkih ur s tem, da je proti njemu nahujskal fašistično časopisje in vlado. Ob neki priliki je celo sam prišel do škofa z zahtevo, naj ukine slovenske misijone v Gorici, pa je sivolasemu viadiki grozil ter se tako nespodobno vedel, da ga je moral sluga odvesti na cesto.
Prav dobro pa se je Avenanti razumel z nevrednim Sedejevim naslednikom Sirotiijem, škofijskim u-praviteljem; bila sta si prava prijatelja in ljudje pripovedujejo, da so več krat videli Avenantija, ko je pijan zapuščal goriško nadškofijo.
RADI BEGA PREKO MEJE
Karabinerji v Podgorju so vložili tožbo proti Mariju Kristjanu, staremu 26 let, ker je brez potnega lista odšel preko meje v Zagreb iskat dela.
Slavje na japonskem dvoru: Cesaričina mati in princi mikadovei hiše se zahvaljujejo ljudstvu, ki je prišlo čestitat radi rojstva mikadovega
naslednika
Kmalu na to pa so kupili tako zva-ni „Hotel", v katerem so uredili svoje poslovne in druge prostore. Njih "družina" je štela 10 do 20 članov in število se je stalno menjavalo, kakor je pač kazalo in kakor so se prividi in strahovi večali ali
FAŠIZEM V DIVAČI
Po umoru proslulega Cerkvenika iz Škocijana so ojačili v Divači milico, ki je bila začasno nastanjena v hiži g. Oberesnela pri postaji.
manjšali, a milica pa je živela prav brez dela, kot povsod Kar naenkrat jih je pred prazniki pobralo. Dobili so dekret in so morali iz vasi. Fašistični oblastniki so namreč sami uvideli da so jim tu odveč. Tako je postal ta dom prazen in v njem kraljuje edino še faš. caposquadra (brez squadre), ki je ostal kot znak, da fašisti v Italiji še žive in vladajo. Njegova misija pa je vzvišena. On naj postane za vas in vso cbčino duša kulturnega dela in gibanja. Hiša naj bi se preuredila v nekak faš. dom, kjer bi se ljudje vzgajali v organizaciji 'Dopolavo-ro." V prvi vrsti je treba dvorano za ples, kino' in slično, kar se je do zdaj vršilo v čakalnici na kolodvoru. O drugih najvažnejših nalogah te znane ustanove tu ne bomo govorili.
Podestá je v občini "Divaccia-S. Canziano" dr. Zannier Valerio, ki stanuje v Trstu in je rodom Trža-čan. O njemu se ne more reči nič dobrega, niti slabega. Vsekakor je z odpustitvijo nekaj moči v občinskem uradu razbremenil občino. Razmere za domače ljudi, zlasti kmetovalce», ki jih je večina, niso rožnate. Ostali del životari ob svojih penzijah, ki so si jih prislužili z delom pri želešnici. Železničarji so vsi Italijani — le še en poštar je ostal.
* # * ^ * ZA KRATEK ČAS
Spreten agent
„Lahko ste veseli, gospod, da sem vas končno sprejel. Ali veste, da sem vrgel danes skozi vrata pet a-gentov?"
„Seveda vem, saj sem bil to vedno jaz."
V gostilni
Čujte, natakar, že celo uro potrpežljivo'čakam na zrezek."
„Vem, gospod. O, da bi le bili vsi gostje taki, kot ste vi!"
Kaj lahko da
„Moja hčerka dobi, 200.000 frankov dote. Kaj mi morete ponuditi za to, če se že hočete oženiti z mojo hčerko?"
„Če želite, gospod, vam lahko dam potrdilo."
* # * # * VREDNOST DENARJA
k.
Računali so v četrtek po tečaju
prostem uradnem
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. Frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
9.00 38.65 73.00 152.75 19.70 25.35 16.50 388.00
8.51 31.67
144.16 18.55 23.89 15.02 365.61
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA — X-ŽARKI ULTRA VIOLE TNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PESOV
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Médico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče
slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........1.60
Jug: Izseljenec,........1.50
Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman ......1.50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........4.—
Sič: Narodne noše.....2.—
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. . 2.—
Zoreč: Pomenki:......1 20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........1-50
Marija kraljica src, molitve-	j
nik..........2.—
OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 cemtavov, za dve pa 40.
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL
Milica D. Hočevar,
Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, '. posebno iz jugobj. in i ta), jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168.
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste Črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
UGODNA PRILIKA
Dvoje stavb, zemljišč v Villi Devoto, se z velikim popustom prepusti. Potreben kapital $ 500.—.
Poizve se pri g. Al. Drufovki, ulica Cor. Ramón Lista 5549 (V. Devoto.)
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope bodo prispeli:
V	februarju:
25. Zeelandia in Massilia 27. Cabo S. Antonio
V	marcu
1.	Alcantara, Eubée in Madrid
2.	Augustus
5.	Monte Olivia
6.	Belvedere
Proti Evropi bodo odpluli: %
V	Januarju
V	februarju:
27.	Massilia
28.	Monte Pascoal
V	marcu
1. Zeelandia
3.	Vigo	/
6.	Augustus
7.	Alcantara
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes
TRANSOCEAN

BUENOS AIRES

SAN MARTIN 631
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIC IN DRUS
Hotel Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.