St. 43. V Ljubifani, 22. septembra. 1916. Leto XI. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Harofnlna znala: ISZIITV Uredništvo ii ipraraštto: S2«Srs Izhala vsak petek Delavske razmere v Plznu. V Pilznu na Češkem je v Škodovi tovarni zaposlenih nad 30.000 delavcev; med njimi je Slovencev nad 200. Organizacije, kakršne smo vajeni pri naših katoliških društvih, ondi ni. Le društvo .delavcev Škodove tovarne — akcijske družbe, deluje tako, da oskrbuje delavcem vsa potrebna-živila in razvedrila. To delavsko društvo ima sebi podrejeno konsumno' društvo, tako da, le kdor je član delavskega društva za-more postati tudi član konsumnegai ondotnega društva. Delavsko društvo ima 150 uslužbencev, lastno pekarijo, mesarijo, perilnico ter sploh vso opravo. Tovorni vlaki pripeljejo živila naravnost na dvorišče konsumnega društva. Konsum zaklada tudi tovarniško restavracijo. Red je tako vzoren, da se opoldan nasiti v društvu v eni uri brez vsega hrupa 6—7000 delavcev po primerno pizki cen: kosilo z mesom 62 v., brez mesa 34 v. Uipravo društva vodijo delavci sami. Na občnem zboru si izvolijo odbornike, ti pa iz svoje srede predsednika. Temu odboru, oziroma društvu, da tovarna na razpolago vse tovarniške prostore, denarno podporo in prost razvoj. Delavski društveni prostor ima svojo čitalnico, eno letno kegljišče (za poletui čas) in dve zimski kegljišči pod .zemljo in krasen vrt. Društvo ima tudi svojo godbo, in sicer tamburaški zbor, obstoječ iz 60 mož, veličasten orkester 30 mož in popolno godbo s pihali. Omeniti je treba nadalje prostorne dvorane za kino in gledališke predstave. Poleg čitalnice je posebej dvorana s kavarno in restavvracijo. Delavski dom je opremljen pri vhodu z dvema obširnima sobama za garderobo, tam so raznovrstni aparati, kakor tehtnica itd. Za 2 v. ti je ista na razpolago in m a automat ti za 10 v. postreže z razglednico z znamko vred. Tudi v sanitarnem in higieničnem oziru je moderno oskrbljeno: kopelj na paro, tuš za 20 v. s perilom in milom. Socialnodemokratične stranke v iznu 80 sicer razvite med seboj, ven- dar v tovarni ne pridejo v poštev. Narodni socialisti imajo svoj prostor za kino-priredit ve v mestu, mednarodni socialisti se zadovoljijo z malim gostilniškim prostorom, separatisti pa v predmestju, ta iprostor nazivljejo: pekel. Ti imajo svoje glasilo »Nova doba« ter dvorano za predstave. N tej veliki množici delavcev jih je mnogo s krščanskim prepričanjem zaposlenih. Žal med njimi ni doslej nobene prave vezi, duševne stike:, nobene organizacije, ker se zanje nihče ne briga. Da bi tovarna paralizirala vse zgoraj omenjene socialno-dcmokratične stranke, je ustanovila) opisano delavsko društvo, tako. da kakor imajo socialni demokrati svoje prostore v peklu, imajo člani delavskega društva iste v nebesih; tako' jih namreč nazivljejo. Značilno je, da socialni demokrati zapuščajo — pekel ter rajši pohajajo v nebesa. S tem opisom delavskih razmer v Škodovi tovarni in opisane organizacije, nočemo trditi, da je priporočljiva, nasprotno: odkrito moramo pribiti, da slabi delavsko moč, dasi na drugi strani v današnjih časih in razmerah koristi. Ni dobro delavskim koristim, če so delavci preveč odvisni od tovarne, prav pa je, da delavski list objektivno objavi delavske razmere in da širši svet izve o njih življenju tudi izven naše domovine. Dal Bog, da bi se naši slovenski delavci v tej tvornici združili v krščansko organizacijo in se tako utrdili v verskem in narodnem oziru. I. Piber. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Prav od jeter povedano. V graški »Tagcsposti« sme čitali te dni: Veliko ljudi, ki se postavijo že zgodaj zjutraj pred mokarijami in mlekarnami in potrpežljivo čakajo trenutka, ki ga mnogokrat ne pričakajo, ker prekmalu zmanjka moke in mleka, si misli: O, če bi imeli tudi v Avstriji gospoda pl. Batockega! Stati bi ne morali po cele ure na mrzlem tlaku; oddaja živil bi se uredila, vsaki bi prišej takoj na vrsto in vsaki bi dobil, četudi ne veliko, vsaj vedno toliko, da bi skromno izhajal. Moke in mleka: ne manjka, marveč .v Avstriji manjka gospoda pl. Batockega, moža, ki je v Nemčiji postal poljuden kot predsednik preživljevalne-ga urada celi državi; ki vse vidi, katerega roka sega povsod. Zemlja tam zunaj ne rodi toliko, kot naša (samo boljše je obdelana- Op. ur.); več ljudi kot pri nas zahteva jesti; a tam zunaj vladajo red in razdelitev, pravočasno varčevanje, modro gospodarstvo, organizacija. Pomanjkanje živil ni zlo pri nas v Avstriji, marveč slaba razdelitev; nezadostna organizacija povzroča neenako razdelitev zalog in pa, ker se prebivalstvo marsikje izkorišča. V Nemčiji so^ pravočasno pregledali kritičen položaj in so takoj posegli vmes. Imenovali so gospoda pl. Batockega za diktatorja države in mu dopustili, da je zelo radikalno odmerjal jedi. Pri nas je šlo vse bolj po domače in bolj lagodno; preživeli smo čas, ko smo se veselili, ker se nam je godilo boljše kakor v Nemčiji (?). Čez nekaj mesecev so se pričele znane ovire; ječati smo pričeli pod strašnim cenami; zaipopadli smo položaj. Sledile so odredbe zelo počasi in previdno, da bi ne bil nihče zadet. Odredbe, odredbe. Avstijec ni prijatelj sile, a danes ve, da. ne gre drugače, da je najboljše, če tozadevno postopa po pruskem vzorcu. Ne gre namreč za silo, marveč za pametno silo. Vojna napoved Romunije je pri nas čas, katerega je navajen naš uradni aparat, ipospešila, kar se mora pozdravljati, a vse se še ni 'zgodilo, ker če se prej zgodi, boljše bo. Prišla bo nakaznica na meso in še marsikatera nakaznica; pred vsem se bo cela preskrba živil v monarhiji osredotočila. Predvsem potrebujemo v Avstriji moža, ki ve, da manjka v Gradcu (mi si mislimo Ljubljano; ni čisto nič boljše:, če ni še slabše. Op. ur.) kruha, v Požunu ga pa imajo preveč in ki se bo hitro odločil, da bo vzravnal: potrebujemo moža, ki ne bo le mrzlo odrejal, marveč ki si bo kot dobri oče sam ogledal, kako naj se zlajša breme težkih dni. Moža, ki mu ne bo> vseeno, če čakaijo ljudje cele ure zastonj pred pekarnami, marveč ki bo znal tako organizirati vso stvar, da bomo dobili cenejši kinih, kot so ga dobili zdaj v Nemčiji. XXX DRAGINJSKE DOKLADE VPOKO-JENCEM. V zadevi zapostavljenih vpokojen-cev pri priznanju vojnih podpor, je naša Zveza naslovila na finančno ministrstvo sledčo vlogo: Odlok z dne 17. avgusta t. 1. je odredil vpokojenim nekdanjim delavcem in delavkam c. kr. državnih delovršb vojne podpore pod pogojem, da pokojnine z morebitno miloščino ne presegajo na leto 600 kron. Najvišja določena mera izključuje večji del vpoko-jencev c. kr. tobačnih tovarn od te vojne podpore. Po obstoječi pokojninski razpredelnici c. kr. tobačnih tvornic so razdeljeni vpokojenci'v šest plačilnih razredov. Temelj pokojnini tvori 80 odstotkov temeljne plače. Po petletni službeni dobi znaša pokojnina 25 odstotkov odmerjene temeljne pokojnine; vsako leto se pomnoži za dva in pol odstotka; ,po 35 letih se doseže cela renta. Pokojninske postavke znašajo v najvišji plačilni vrsti 80 kron, v najnižji 40 K. Pri presoji tega dejstva naj se ne pre-zzre, da pokojninska razpredelnica po v letu 1911 izvedeni novi preosnovi plačilnih razmer ne odgovarja več načelu, da tvori temelj 80 odstotkov temeljne plače. Izvedba ministrske odredbe z dne 17. avgusta pravzaprav pomeni le, da dobe le tisti vojno doklado, ki so ob 35. letni službi uvrščeni v najnižja dva plačilna razreda. Od delavcev in delavk v ostalih plačilnih vrstah so izključeni tisti, ki pripadajo III. vrsti, po nad 30 letni službeni dobi; tisti, ki se nahajao v IV. plačilni vrsti, po 26 letni službeni dobi, iz V. vrste pa nad Skopuh. H. Conscience. V. Ali je bila Cecilija tisti angel, ki je s svojo navzočnostjo prinašal srečo in veselje kapeličnemu dvoru: ž njo je izginilo tudi vse veselje. Bart, veseli, ljubeznjivi mladenič se je tako izpremenil, da ga ni bilo več mogoče spoznati. Cele dneve je premol-čal in presanjal; pobešal je glavo; bledo njegovo lice brez življenja je kazalo globoko žalost in obup. Pozabil je vse svoje pesmi; če je tudi delal kot ponavadi, so postale njeeove kretnje počasne in negotove, kakor da ne misli na to, kar delajo roke. Komaj si je še ohranil toliko pozornosti, da je še od časa do časa kratko odgovarjal na tolažila svoje matere. Skromna hiša je postala v dveh mestih tako tiha, samotna in žalostna, kakor je bilo temno oderuhovo stanovanje. Mladeniču ni toliko težilo srca, da ni bilo Cecilije, marveč to, kaj je ž njo. Domišljija mu je predstavljala strašne prikazni: videl jo je, da plače in da beži. Spal je v strahu; vedno je bil ne- 22 letni službeni dobi in iz VI. vrste po nad 20 letni službeni dobi. Večina vpokojenih tobačnih delavcev in delavk ima pravico^ do vojne doklade, posebno, če so popolnoma doslužili svojo službeno dobo. Opozarjamo še na okolnost, da so postavke pokojnine še same po sebi nizke in da ob sedanjih izredno visokih stroških gospodinjstva tudi za naj-skromnejše razmere ne zadoščajo; pač se lahko reče, da omenjena določila navedene odredbe nezasluženo' zapostavljajo delavce, ki so svoje moči posvetili državi. Konično še opozarjamo, da je bilo gospodinjstvo drago v tistih krajih, kjer obstajajo tobačne tvornicei, že v rednih časih in da je zdaj naravnost moreče. Ko opozarjamo visoko c. kr. finančno ministrstvo na te okolnosti, prosimo upravičeno, naj visoko c. kr. finančno ministrstvo mejo vojnih doklad vpokojenemu delavstvu c. kr. tobačnih tvornic zviša na letnih 1000 kron. Ta povišek v finančnem oziru ne bo previsok; delavstvu bo pa pomenjal če tudi le skromno izboljšanje njegove nizke pokojnine. Listek nad črto. Ni me držalo več doma: živci so potrebovali tistega zraka, ki ga dobe .pljuča le, če prideš vsaj. 1000 metrov nad morje. »Ona« mi je pripravila hribovske čevlje prav po jelovški navadi; »Gorenjec«, pravzaprav sta bili dve lokomotivi: torej dva Gorenjca sta me potegnila do hribov, v katere sem štorkljal, ne hodil, ker vojska zdaj mestnega človeka hoje po hribih odvadi. Pot za »legitimacijo« je bila pri ljubljanski policiji hitro odpravljena; čatkati moraš nekaj časa, a dobiš jo le še hitrejše, kot moko in kruh in meso miren. To se je videlo tudi, če je delal; kar tresti se je pričel ali je škrtal z zobmi in obračal proseče poglede proti nebu. Liki črv mu je glodala srce zavest, da ne more ničesar storiti. Cecilija ga je tako lepo prosila, naj se ji ne približuje; v njenih očeh je čital, da jo sili tajna in strašna sila, da se udaja. Mogoče bi bila še nesrečnejša, če bi se maščeval na tistemu, ki ji je povzročil njeno gorje. Zato tudi ni ničesar proti Tisu storil, če je tudi včasih čutil, da mu sili v besni jezi kri v glavo. Med tednom Cecilija ni nikdar zapustila samostanskega dvora; niti na prag ni prišla; ob nedeljah je hodila s starim stricem in s Tisom v cerkev. Tri nedelje jei stal Bart ot> cesti, po kateri je morala priti Cecilija. Dekle je, ko ga je zagledalo in dokler ga jo moglo videti, pobesilo oči in je šlo mimo nje^ga, ne da bi bila pazila na njegov pozdrav. Če m m tudi Cecilija ni dala nobenega znamenja, da ga vidi, stari Jan ga je mrkoi gledal, kakor da bi mu očital strašne stvari. Tis se mu je porogljivo smejal in škilil nanj; Ce- v Ljubljani, o krompirju pa še ne govorim ne, kjer nekateri mokarji naj-prvo postrežejo svojim »kuntom«, potem šele drugim, kar so deloma ljudje ,tudi sami vizrok, ker takih reči ne gre-jo povedat gospodom pri policijskem ravnateljstvu na Bleiweisovi cesti ali pa gospodom pri državnem pravdni-štvu na novem Žabjeku, kjer zelo radi sprejemajo na znanjei take reči, seveda pritožba mora biti taka, da drži. Med kratko vožnjo do hribov sem se že nekaj naučil, kar mi je bilo zelo všeč, česar nisem še do zdaj vedel. Zraven mene je sedel neki kmet iz škofjeloške okolice: živahen mož. Pripovedoval mi je, da zdaj kopljejo tam krompir Ljubljančanom. Vse gre dobro; ni slaba letina, samo umetnih gnojil, teh manjka. Vprašam ga, če je še kaj živine na kmetih. Ošvignil r.ie je zvit njegov pogled; vem, da si je mislil, kako si ti škric radoveden, a povedal mi je: »Veste, že gre; telet ne prodajamo, ker jih ne smemo, zato pa prodajamo odraščeno živino. O, živine imamo še dosti v hlevih! Prav, nekaj novega sem izvedel iz ust kmečkega očanca, česar še nisem vedel; mislil sem si namreč glede na veliko pomanjkanje mesa na ljubljanskem trgu, da so že repi na kmetih redki. Ampak končno meso ni glavna hrana, samo da dobimo krompir, a delavci in delavke ne bodo tako beračili za njim, kot se zdaj berači za moko in kruhom, ampak pri neredu glede na razdelitev živil v Ljubljani pričakujem malo dobrega o dobavi krompirja po ljubljanski mestni aprovizaciji. Nasproti sedi neka begunka iz tolminskih hribov. Reva je slabo oblečena, morali so bežati pred Lahi. Pripoveduje: Mož je bolan; otroci so; srečna je, da more bivati na Kranjske m. »Kako gre?« jo vprašam. »O, hudo, ker nismo doma. Vse tako strašno drago. Pa še ljudje, tako odurni so, cilijo je pa prijeli zaupljivo za roko in se ji je laskal in se tako obnašal, kot da obstaja med obema drugo čuvstvo, kot prijateljsko. Ne more se ipopisaiti, ikako je to ranilo srce mladenča. Bolelo ga je že, ker je videl Cecilijina bleda lica in ker se mu je zdelo, da je odkril na njenem licu soilze; a porogljivo zaničevanje Tisa mu je reizalo še bolj grozno srce. Trikrat je talko stal ob cesti; trikrat jo je zopet popustil in šel v gozd, da je skril solze, ki so mu lile iiZ oči. Nič več ni hotel srečati dekleta, le od daleč jo je še gledal. Edino vdova ziidarja Jana ga je še znala razvedriti. Ni se varala, da mladenič veliko trpi; spretno je znala ubrali strune upa. Govorila mu je o ljubezni in ga prisililia, da je odkril svoje bolečine. Tolažila ga je » tem, da mu je vedno govorila o Cecilij' m da tudi ona gotovo misli tako nanj, kakoi on na njo. Beračica je sploh, odkar se je poslovila Cecilija, tako delovala, da sc ji moramo čuditi. Od ranega juilra do po-znega večera je1 tul o* ^ svojim otrokorn na nogah. Ce je prišel Bart na polje, da tako surovi z nami. Saj ne vejo, kaj je to, zapustiti dom in se potikati v tujini.« Zbodlo me je, ker sem čul besedo »surovi so z nami«. Pripovedovalo se mi je že to, a veroval nisem. Kdor čitaš to, prosim te, kjer moreš, vzbujaj sočutje za reveže begunce. Naši Gorenjci so ljudje, ki besedi ne tehtajo: ponosen a’od. Goričani so mehkejši; bolj prožni, skorajda elegantni v občevanju tudi hribovci in hribovke. Ni »oglajenost« vse, oglajeni človek je dostikrat hinavski, a delati moramo pač na to, da se bodo naši ljudje »ogla-dili« vsaj nasproti tujcu. Saj vem, da Gorenjec, če te pozna, ni več tisti, recimo trdi človek. Razjasni se mu obraz; naučil se boš kaj pri njem, ker ti krepki ljudje so duhoviti, globoki: saj sta Prešeren in Finžgar Gorenjca, .da ne govorim o drugih, ki jih je toliko, da bi bila potrebna velika knjiga, da bi popisal le njih glavvne veljake. Krasna noč. Ne prištevam se meti .planince ipo poklicu; a taiko, je sijala luna, tako me je vabila, tako me je vlekla ta hinavska potuhnenka, da me je zapeljala: nisem iskal prenočišča, da bi se dvienil zjutraj na hribe; takoj sem šel. Ni mi bilo žal in mi nikoli ne bo. Veliko noči sem že prebedel v prosti božji naravi, a tako lepe noči še ne ipomnim. Za svoje »netrenirane« sile sem šel visoko. Take reči se ne morejo opisati: jih moraš sam prebiti. Megle se pode; ni jih bilo veliko; pode se med seboj, love mesec, lepe so, ko jih njih bledi ženin preveva s svojimi žarki. Gozd te pozdravlja; samoten je, vabi te; vse tiho: le tu in tam godrnja nevoljno kak ptiC ali kak štirinožec, ki ga je prebudil iz spanja tvoj krepki korak. In pod teboj: gorenjska ravnina in druge soteske in grape in kotline se predstavljajo kot srebrna morja tvojim očem. Zdani se; ljudi srečavam, ki gredo k službi božji. Na teh gorah se mi pred- stavljajo prebivalci velikega gorskega sveta O globoki vernosti naših hribovcev sem se zopet prepričal. Vso noč so hodili romarji na Brezje in na druga božja pota. Tu se roma še po starih še-•gahi; samo obleka, ta je moderna še v Davči. Nisem srečal nobenega očanca z irhastimi hlačami;'vse je postalo moderno.: ženski svet v mestnih oblekah; samo klobukov še ne nosijo naši ljudje, a to bo še prišlo, ko bo kmečki ženski svet pogruntal, da so klobuki cenejši kot rute in da je noša klobukov bolj zdrava kot rute. Govoril sem z romarji med potjo: ,vse vprek smio govorili; eno in drugo. Bili so ti razgovori zanimivi. V spominu mi ostane lepi, liki jela vitki fant izpod Bleguša: pravi sin gora; če bi imeli še grenadirje, bi gotovo stal na desnem krilu grenadirske vrste. Pa je invalid: dve rani; hvala Bogu in Mariji, da sem še živ; dvakrat sem bil rai-njen v Galiciji. Vojsko čutijo tudi hribovci; kaj bi’jo ne. In ko sem govoril s tem in onim, sem zapazil, da zija na kmetih globoka vrzel med »bogatinci« in »reveži«. Reveži: bajtarji, dninarji in dninarice so mi tožile,da jim »kmetje«, četudi imajo vsegai dovolj, nečejo prodajati živil niti za drag denar ne. Slišal sem že prej take pritožbe; ne morem jih nadzorovati, ampak ker sem jih zdaj zopet, ne da bi bil povpraševal, zopet čul, slišal v hribih, kjer so sicer doma globoke strasti, a tudi čut ljubezni do bližnjega, jim moram verovati. Vojska in njene posebne posledice so razširile vrzel med premožnim in revnim človekom tudi na deželi. Ali smo morebiti teg-a tudi sami krivi? Mogoče, nočem obsojati, ampak mogoče se nehote z naše strani tuintam, kjer bi se ne smelo, preveč laskajo bogatim ljudem. Naš Zveličar ni ljubil bogatinov: ostro jih je gibal. Glede na naka-tere take; hibe bo potrebna med nami nova orientacija, tako sem si mislil, in če kaj .mislim, tudi zapišem; če bo kdo huid, ker je prizadet, naj bo, samo poboljša naj se: pred Bogom smo vsi enaki. Vojska se čuti na Gorenjskem po hribih in na ravnini posebno v gostilnah. Vina, sadnega mošta in »njega«, kolikor hočeš; samo jesti, tega ne dobiš. In če si hud, ti pridejo s tistim trapastim izgovorom: vojska je, kot da bi jajčne jedi nei nasitile ravnotako želodca, kakor klobase ali pa rebrca in »želodec«. Kruh vzemi seboj, če greš na hribe, jajca boš pa povsod dobil. Delavstvo potrebuje oddiha, svežega zraka, morebiti še bolj, kakor v mirnih časih. Če moreš, delavec, delavka, na prostih dneh v lepo, božjo naravo; ne ',bo ti žal! J Jugoslovan. Strokovna Zveza. Za vpokojeno tobačno delavstvo je napravila pisarna J. S. Z. glede na podelitev draginjskih doklad 184 prošenj, oziroma prijav, na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Dalje je pisarna svetovala, kako naj se napravijo prošnje; tudi takim, ki so jih potem saimi spisali. Sploh naj se delavstvo v vseh pravnih stvareh zateka po svet v J. S. Z. Uradne ure so posebno zvečer z ozirom na delavstvo urejeno tako, dai lahko vsaki delavec in delavka dobi potrebni svet in pomoič. Pisarna namreč posluje do 8. ure zvečer. Vpokojenim železničarjem je napravila pisarna do sedaj 40 prošenj za draginj ske doklade. Vsega skupaj je torej do nedelje dne 17. septembra napravila 224 prošenj. Prijave za, draginj-ske doklade naj se prejkomogoče vlo-že. Tisti, ki jih še niso vložili, naj se z njimi požurijo. Pisarna J. S. Z. uraduje zdaj zelo hitro in točno. Tudi novi člani se lahko priglašajo naravnost v pisarni pri naiši uradnici. Predsedstvo J. S. Z. ,bi delal, je stala gotovo za njim, tolažila ga je nekaj trenutkov, naj upa; odšla je, a čez eno uro sel je gotovo zopet vrnila in ga tolažila. Ako je šel mimo samostanskega dvora, je naišel Malt sedeti z njenim otrokom v bližini, kakor