NOVICE V SCIKJIH
PUICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOVENSKEGA GOSPODARJA«
NOVEMBER * 1927 * ČETNI K II. * ŠT. 11.
jo ol>liajiil 15. t. ni. sedemdesetletnico svojega rojstva. Rojen je bil \ Stari l.oki na Gorenjskem, gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani, višje cerkveno pravno nauke pa v Rimu. Po kaplanski službi v Smledniku. Šenčurju ter pri Sv. Jakobu v Ljubljani je postal profesor na ljubljanski gimnazi ji ter nato stolni kanonik. Leta 1010. meseca decembru, jo bil imenovan za tržaškega škofa. Radi svojega narodnega mišljenja pa je po prihodu Italijanov moral lota I')!*) Prst zapustiti. Od h. junija leta I92"> daljo pa je škof lavantinski. Bog ohrani vnetega nadpastir ja šc dolgo vrsto lei !
Dr. Andrej Karlin, škof lavaniinsKi v Mariboru
Pogled na Novo Štifto u gornjegrajski dolini.
Samostan so. Nauma na južni obali Ohridskega jezer« ob jugoslovansko-albanski meji. Eden najstarejših cerkvenih spomenikov v Jugoslaviji.
Na skrajni južni meji naše države, na obali slovi sv. Nauma, ki je bil učenec slovanskega apostola sv. ti kol menih do svoje smrti leta 910. Cerkev, ki je bila v6 Nova Štifta je ljubka božja pot na skrajnem koncu 9 naši sliki se vidi v ozadju) v Kamnik. 11. sept. je veliko šk, rušila cesto, več mlinov in most. Slika nam kaže ogromno
Ogromna skala, ki jo je pri valil velik plaz ob po-vodnji skoraj do ceste v Novi Štifti.
Ena prvih poti naših vestfalskih rojakov na potu v domovino Je bil obisk naše nebeške Matere na
Brezjah. Spominek, ki so ga prinesli s «ieboj, priča o globoki vernosti naših ljubih bralov v daljni Vestfaiiji. Nad reliefom, ki je vklesan v premog, visi rudarski znak: dve prekrižani kladivi s svetiljko, pod podobo pa je islolako Izklesan napis: O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas! Vestfalskl Slovenci 25. avgusta 1927. Relief je začasno na zunanji strani desnega okna milostne kapele M. B.
Državna podkovska šola Je ena najstarejših šol v Ljubljani. Obstoji že okrog 80 let in Jo je do prevrata upravljala Kmetijska družba, potem pa jo je prevzela država. Šola vodi vedno po dva sporedna polletna tečaja, na katerih se naši kovači temeljilo iziiče v podkovski umetnosti. Tečaji se vedno začno z novim četrtletjem. Tako je vedno en tečaj za tri mesece pred drugim s tem namenom, da udeleženci prvega lahko pomagajo učencem drugega tečaja.
Letos je pravo leto volitev. Kar po vrsti so šle: oblastne, občinske, državnozborske in končno trgovske in obrtne. Ljudje so se bolj navadili kroglic kot drobiža v žepu. Slika nam predstavlja način jugoslovanskih volitev, kar je našim volilcem več kot znano.
Relief iz premoga.
Spominek vestfalskih Slovencev na njihovo romanje na Brezje.
90 letn
v Logu pri Žireh
9 in rod.
Ohridskega jezera lik ob Albaniji, leži starodavni samostan Samostan je ustanovil sv. Naum leta 905. kjer je tudi živel I prenovljena, je velika božja pot. Okrog cerkve so samostani, ¿rajske doline ter leži ob cesti, ki vodi iz Gornjega grada (na lJfedila strahovita povodenj. Sprožila je veliko skalo, ki je po-0i ki io je plaz privalil s seboj nad 500 m daleč, skoraj do ceste.
Državna podkouska šola o Ljubljani o letošnjem poletju.
Volilni lokal 11. sept. letošnjega leta v mariborski oblasti.
Fantje iz Dan pri Ložu režejo bukooe prage (šoelarje).
j Primožič
še vsa kmetska dela.
Naše ženslvo pa zaenkrat še nima pravice, bliže spoznati in preizkusiti te usode-polne škatle. Zalo si jih na naši sliki more temeljilo ogledali. Na prednji steni skrinjice je pritrjena kandidatna lista, nad skrinjico pa je .požiralnik*, ki sprejema kroglice. Vsak volilec mora zaprlo roko vtaknili v vsako skrinjico, kroglico pa spusti v tisto, katero kandidatno listo smatra po vesti za najboljšo za blagor države In ljudstva. Ta način volitev Jo res zelo praktičen, ker ni treba pisati in popravljati glasovnic, pač pa je v toliko nepripraven, ker ni čisto tajen. Dobro uho — in lo imajo navadno vsi varihi skrinjic — večkrat razločno sliši, kam „kugelca prileti". To je za volilca, ki nima baš velike srčnosti, da bi iavno pokazal svoje prepričanje — včasih tudi I/. povsem opravičene previdnosti — lahko zelo neprijetno.
Danes so v modi bubi-frizure. Tudi na kmete že silijo. Pravijo, da so bolj higijenske od dolgih las in bolj praktične. Temu je res težko oporekali. A na drugi strani pa tudi moramo priznati, da kras ženske še vedno ostanejo dolgi lasje, čeprav je nekaj več dela z njimi. Saj, kadar gre za lepoto, se premnogim damam — pa tudi gospodje niso vedno izvzeti — časa itak ne zdi preveč škoda.



Na letošnji razstavi v Ljubljani je v tekmi las zmagala Tončka Durjava iz Škocjana na Dolenjskem. Njena kita je dolga 171 cm.
9Crijm sveta.
Vsako leto se sklicujejo razorožitvene konference. Vsako leto pa se države tudi bolj oborožujejo. Iz lega sledi, da vsaka država hoče le drugo razorožiti, sama pa hoče bili do zob oborožena. Države si druga drugi ne zaupajo in ne verjamejo. Državnikom manjka vesli ter čuta poštenosti in odgovornosti pred Bogom. Amerika gradi bojne ladje zračne, vodne in podvodne, uliva topove in preizkuša lanke: ogromne oklopne vozove, opremljene s topovi. Druge države nečejo zaostali. Evropsko kulturo bo ugonobilo orožje.
Američani so izdelali oklopni voz, ki mu nič ne škoduje, če zemlja pod njim eksplodira.
Notranjščina kabine
v večjem letalu. Na levo sprejemna naprava za radio, na
desno oddajna. Mizica za kvartanje. Vrata so odprta v prtljažni prostor.
Neka verska ločina (sekta) v Ameriki je vpeljala prekrščevanje v vodi. Vsak se mora oblečen cel potopiti v vodo.


O v>^>
Bakrolisk Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani.