I. številka.
V Trstu, v sredo 4. januvarja 1888.
Tečaj XIII.
„EDINOST"
izliaja dvakrat na teden, vnako sredo in Boboto ob J. uri popoludne.
„Edlnoil" stane:
ZA VBO leto.....gld. 6. —
za polu leta . . . . „ 3.— za čotrt letf . . . . „ 1.50 Posamične Stuvike se dobivajo v pro-dajalnicah t »ba ta t Trati: po & nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe bre: priložene naročnine se upravriitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopifli ne po&iljajo uredništvu t ulici Torrente ftt. 12. Vnako pismo niora biti frankovnnn, ker ncfrankovana ho ne i*pre-llokopisi k«) ne vračajo.
se rakune po 7 nov. naslove /. debelimi ontor, kolikor bi ga nili vrstic, le, osmrtnice itd. pogodbi.
jo i it inrternte jire-u 1 ki-1 Torrente 12. ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primor
»V edinosti Je n o(i.
Vabilo na naročbo.
Naš list „Edinost" začenja svoj trinajsti tečaj. Da je glasilo pol. družtva neobhodno potrebno, dokazuje nam lepo število stanovitnih in zvestih naročnikov, priča nam posebno zdaj veliko zanimanje od vseh stranij naše domovine in od raznovrstnih stanov odmevajo ugodni in laskavi glasovi. Javili so se nam vrhu dosedanjih sotrudnikov še novi, a na političnem in književnem polji slovenskem uže dobro znani pisatelji in rodoljubi, ki nam trdno obetajo krepko nas podpirati v našem pretežkem položaji s temeljitimi članki, se stvarnimi, svestnimi dopisi in vestmi iz vseh mest in večjih krajev mile naše očet-njave, s poučnimi in zabavnimi podlistki itd. Prinašali boderno natančna izvestja o šolstvu in kmetijstvu na Primorskem, tržna poročila in v obče vse, kar bi lehko zanimalo večino naših čitateljev. Prepričani smo zatorej, da bodo naši zvesti prijatelji upli-vali na svoje znance, da se naš list še bolj razširi mej slov. občinstvom, kajti potem su tudi mi lehko višje vzpnemo, da s časom povečamo obliko „Edinosti", ki bi z nekoliko večjo požrtvovalnostjo slovenskoga, razumništva mogla izhajati po trikrat na teden, budit in učit naše ljndstvo.
Ker prihajajo vprašanja in prošnje, javljamo č. slbvenskemu občinstvu, da so odslej ne bode nikomur več pošiljalo naših novin po znižanej ceni in to iz raznih uz rokov,
L)a bi no bili prisiljeni komu pošiljanje lista ustaviti, bi ago izvole naj vsi cenjeni naročniki nam kmalu poslati (najprimernejšo s poštno nakaznico) naročnino, ker hočemo odslej uvesti strog red, kakor ga imajo vsi ostali bodisi slov. ali tuji časniki, da se vsakemu ustavi list z dnem, kadar mu izteče naročnina. Nujno prosimo, podvizajte se č. gg. naročniki J Onih naročnikov, ki so še kaj na dolgu, prosimo, naj takoj poravnajo s v o j dolg; ob enem pa moramo ponoviti še uljudno prošn jo, naj se pošilja vsa naročnina, ves denar in vsi spisi, tikajoči se uredništva in upravništva „Edinosti" saino našemu uredniku in upravniku gospodu Lovru Žvabu (v tiskarno Dolenc via Torrente 12,), ki edini p r c-jerna vse pošiljatve.
Cena jo razvidna na glavi lista.
Uredništvo in upravništvo.
PODLISTEK.
Silvij Pellico.
Silv i j Pellico, katerega Slovenci uže dovolj poznamo po nekaterih spisih, rodil se jo v mesteci Saluzzo dno 24. junija 1789. V burnej njegovej mladosti krepila ga je posebno mati, katero je ne -izrecno ljubil. O tem nam svedočijo vsi njegovi spisi. Rad je prebiral še prav mlad Osiana ter počel sam peti. Njegove mladostno poezije so polne otožnostij tor ganejo vsako srce. V 16. letu je šel v tijon na Francosko k svojemu strijcu, kjer se jo marljivo učil. Tu-sem mu je dešel gias o preporodu Italije, o nokda-njej njenej slavi, katero je bil skora pozabil. Ta glas je bila ona veličastna pesen Foacola „i sepoleri", ki je pretresla Pellica v dnu srca, da je očutil na novo potrebo domačega podnebja in materinega jeziku. Ves navdušen jo hitel v Milan, ki je bil v oni dobi italijanske Atene. Tu se sprijatelji z Montijem in Foscolom ter dojd e tako v dotiko z najimenitnejšimi moži tedanje Italije. Upliv teh mož na Silvija je bil velikansk: z vso dušo je irkal njih znanje in njihove nazore.' V
Ganimo se!
Naš časnik se bori v Trstu uže trinajsto leto za obstanek in pravico našega naroda. Izhajati je začel 8. januv. 1876.; iz početka je hodil v manjšej obliki samo po dvakrat na mesec mej ljudi, a velika potreba se je kmalu čutila in polumeseč-nik se jo prelevil 1880. 1. v tednik in nekoliko let pozneje začel je pa dvakrat v tednu dramit zaspance, kimavcem budit zavest in nauduševnt probujene, Koliko težav .je moral pretrpeti prvi „Edinostni" urednik, pokojni Dolinar? V kakšnih zadregah in tesnih zagatah se jo prečesto nahajal drugi voditelj listu, rajni nepozabni Dolenec, vemo najbolje mi, ki smo ž njim občevali in občudovali njegovo potrpežljivost, vztrajnost in železno voljo. NeČemo tu naštevati, koliko in kakšnih sovražnikov imamo na tržaških tleh; znano je predobro vsakemu, kdor pozna le površno razmero. Naš položaj je silno težaven. Ozbiljni so časi; boj, neprestani boj nam je biti s strastnim nasprotnikom, ki nam hoče utajiti zemljo, na katerej stojimo in ki je od vekov naša. Borili se bodemo, ako nas hočete uspešno podpirati, dragi nam bratje Slovenci! Ne obetamo zlatih gradov in tudi vseh obilnih in mnogovrstnih zahtev, ki se stave v nas, ne bodemo mogli zvršiti vsem in vsakemu posamičnemu povšeči, a sveto obetamo, da bodemo hodili vedno in vselej po poti, ki nam jo kaže pravo pošteno slovensko srce in zdrav razum, po poti, katero ao nnm zgradili najboljši, najplemenitejši in naj*' nesebičnojši naši domoljubi. Krepek ste* ber, ob kateri se nam je naslanjati v hudih stiskah, bode naše glasilo „Edinost"^ okolo katerega naj se zbirajo vsi naobra-ženi naši rojaki, katero naj krepko podpira vsak zavedni narodnjak po svojih silah, prvi s peresom, drugi inače, da postane list vsestranski zanimljiv. Bratski si podajmo roke in bojujmo se skupno proti skupnemu sovragu, stojmo vsi za ednoga in eden za vse, kajti čim krep-kejši bodemo mi, tim krepkeja in silneja bode nnša skupna velika domovina Avstrija! Prema, ravna steza nas vedo do jasnoga cilja: do boljšo bodočnosti našega ubozega naroda. Kdor jo z nami, komur jo mari blaginja siromašnega ljudstva slovenskega, — hodi z nami in za nami!
Svetli žarki se prikazujejo tu in tam na slov. obzoru: narod na Koroškem so probuja in to nam polni srce s trdno na-dejo, da nismo še podpolno propali. Istrani
so v poslednjih letih neopiano™ napredovali; to nas teši, da še tli iskra 'v žrja-vici, da ljudstvo naše je šo čvrst^ in čilo, jedro še zdravo in kar jo gnilegttijfl bolnega, treba jo izrezati iz zdravegatelesa. Da se bas ob najskrajnejših mejah Slovenstva širi narodna zavest, to je znamenje napredka in najboljše upanje jemljemo seboj v mlado leto, da nam bode mnogo milejše, nego li so bila prošla so-sebno za nas tržaške Slovence. Črni oblaki se sicer zbirajo in prevažajo nam nad glavami; a ti oblaki nas ne plašijo in strašijo; ugoden veter pripihlja in odnese te vodene megle, — in zrli ter občudovali bodemo spet sinje vedro nebo. A delati jo neobhodno potreba, ker naš protivnik ne spi in dobro si zapomnimo, da pečeni golobje ne lote nikomur v usta brez truda in muke. Oklenirno se trdno osobito onih družtev, katerim jo v prvoj vrsti naloga, potezati so za naša prava. Ozbiljno podpirajmo trž. Slovonci politično družtvo „Edinost", ki je žal doslej le hiralo in nekam životarilo brez prave izdatne zaslombo od one strani, od koder bi jo bilo najbolj pričakovati. Najsvetejša dolžnost vsacega trž. narodnjaka je dokazati, da ga ni deveta briga, kako napreduje družtvo, kaj se je doseglo doslej, kaj namerava nadalje ukronoti, česa hoče zahtevati. V to ime kličemo svojim somišljenikom: srečno mlado leto! in
Ganimo se!
Milanu je bil učitelj v nekom vojaškem sirotišči, kasneje odgojitelj v raznih plemenitaških hišah. Pisal jo mnogo v listu „il Conciliatore" tor razvijal v njem svoje nazore o napredku svoje domovine. Zaradi nekaterih spisov ga jo otsodila vlada na 10 let težke ječo. Vrnovši se domov sa-motaril je ter živel le sebi in svojim, udan v božjo voljo. Bil jo zelo pobožen ter stanovitno prenašal svoje boli do sinrti (31. januvarja 1854).
Silvija Pellica prištevamo najboljim italijanskim pisateljem. Piše prav gladko, nožno in čutljivo; iz njegovih spisov vejo sladki občutki lepih krepostij. Njegove tragedije niso visoko zasnovano, tudi ne popolno dovršene, ali čitajo se gladko in zadovoljno, ker odseva v njih blaga duša njegova. „Fraticesca da Rimini" je naj-krasnejša. Njegovo pesni, polne krasnih slik, kažo nam njegovo popolno udanost v lastne nezgode. Druga dela v nevezanoj besedi nemajo posebne važnosti, iz-nimši dvoje: „Le mio prigioni" (Moje ječe) in „Dei doveri degli uominl" (o človeških dolžnostih). V prvem očutno opisuje svoje življenje in svoja razmišljavanja v zaporu; v drugem pa nam riše pravo krščanske nazore «b odgoji, mišljenji, in delovanji v javnem življenji in baš to knjižico poklanjam Slovencem s trdnim prepričanjem,
Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zl>or.
(VIII. seja dno 21. decembra 1887.) Predsednik oznani, da je podal poslanec Ivančič naslednji predlog:
Naročuje so deželnemu odboru, da natančno pregleda deželni postavi o cestah od 29. aprila 1864. in 24. novembra 1808. in da predloži v prihodnjoj sesiji, kako naj so na podlagi dosedanjih skušenj popravita in dopolnita, da bodeta zadostovali sedanjim razmeram in potrebam.
Motivanji pride na dnevni red jedne prihodnjih sej.
Po prestopu na dnevni red poroča poslanec dr. Rojic v imenu finančnega odseka o računih za I. 1886. in proračunih za 1. 1H88. štipendijskega zaloga in zaloga Werdenberških štipendij, ki se odobre brez razprave.
da le prava odgoja na verskej podlagi moro roditi krepostne in značajne možo, katerih toliko potrebujemo v sedanjih „težkih časih". Naj ta prevod nekoliko pomore, da „sveto služimo sveti domovini"!
Prolagatelj Jos. K—e.
0 človeških dolžnostih.
Nagovor mladeniču.
Italijanski napisal Silvij Pellico.
Ta nagovor je namenjen samo enemu ; vender ga objavljam v nadeji, da bi mogel sploh koristiti mladini.
Ni to nikakeršna učenjaška razprava; tudi niso razkritja učenjaškega raziskava-nja o dolžnostih. Zdi so mi, da dolžnosti, biti poštenemu in vernemu, ni treba pod-krepljati z učenimi dokazi. Kdor no najde teh dokazov v svojoj svesti, no najde jih ni v knjigi. Naštevam le prav preprosto, katere dolžnosti ima človek v življenji; opominam vas, da jih stanovitno izpol-nujete.
Pisati hočem prav preprosto, kajti predmet sum zahteva po mojem mnenji preproste pisave.
Mladina domovine moje! tebi darujem to knjižico želeč, da ti vzbuja nagon kreposti in te vodi do sreče.
O peticiji učiteljskih družtev za Goriški, Tolminski in Sežanski okraj za zboljšanje gmotnega stanja ljudskih učiteljev (poročevalec pravnega odseka dr. Nik. T o n k 1 i) prestopi zbor na dnevni red.
Peticija katol. polit. Čitalnice v Če-povanu, da bi se cesta od Cepo.-unsko vasi do Tolminskega okraja na Vratih uvrstila mej skladovne, (poročevalec pravnega odseka I vančić) odstopi se deželnemu odboru, da zasliši o tej zadevi najprej cestna odbora Tolminski in Cerkljanski in stavi potem v prihodnjoj sesiji predloge.
Poročevalec pravnega odseka dr. A b r a m. — Načrt postave, ki ga je predložila vlada o ribjem lovu v zaprtih vodah, vrne so deželnemu odboru, da zasliši o tej zadevi zvedenco in njih mnenje potem z načrtom vred predloži v prihodnjoj sesiji deželnemu zboru.
Ji e 1 T o r r o kot poročevalec posebnega odseka zarad olajšanja revščine po suši in drugih nezgodah zadetih okrajih predlaga, da se še nekatere peticije, ki so došle o tej zadevi po zadnji seji, priložijo dotičnomu poročilu, in ž n jim vred prepo-ročo visokoj vladi. Vsprojeto.
Sledi poročilo pcticijskega odseka.
Poročevalec M a h o r č i č. Prošnja gospodarskega sveta v Mislečeh za denarno pomoč v prospeh sadjarstva in vinarstva odstopi se deželnemu odboru, da jo preporoči c. kr. kmetijskemu družtvu v namen, da bi ono posredovanje doseglo od c. kr. kmetijskega ministerstva izdatno podporo občini.
Poročevalec D o 11 o r i. O peticiji družtva v pomoč bolnim dijakom na Dunaji za denarno podporo prestopi se na dnevni red. — Deželnemu odboru pa je naročeno, naj naznani istemu družtvu, da je naloženo vsem iz deželnega zaloga podpi-ranim dijakom na Dunaji vpisati so v družtvo.
Poročevalec M a h o r č i č. O prošn ji Anhovske občine, da bi so jej dovolila denarna pomoč za vzdrževanje mosta črez Sočo v Plavali prestopi so na dnevni red.
Poročevalec D e 1 T o r r o. Bivšemu pomočnemu učitelju na Gradišči J. K. Vuku dovoli so povišanje pokojnino od letnih 100 na 13« gl.
Isti poročevalec. O prošnji družtva za pospeševanje klimatičnega zdravljenja v Golici, du bi bo deželna uprava upisala mej družtvene ustanovnike, prestopi so na dnevni red.
Isti poročevalec. Družtvu za konjsko dirke v Gorici dovoli se 200 gld. za da-
I.
O potrebi in veljavi dolžnostij.
Človek se ne moro izognoti pojmu dolžnosti; zelo čuti važnost tega pojma. Dolžnost je nerazvezno združena z našim bitjem. O tem nas svest pouči takoj, ko so začnemo zavedati; čim bolj se nam pamet razvija, tim jačje nas opomina na njo. Enako nas opomina vse, kar je izven nas, kajti vse se giblje po nekem skladnem in večnem zakonu. Vsaka stvar teži za tem, da izraža modrost in izpolnuje voljo onega bitja, koje jo „začetek in konec" (uzrok in svrha) vsakej stvari, — Tudi človek ima svrho, narav. Treba, da je, kar biti mora, inače ga ne čislajo drugi, ne Čisla se sam, ni srečen. Narav človeška teži za srečo; ona misli in dokazuje tudi, da je človek ne doseže, ako ni dober; to je, da je tak, kakeršnega si zahteva lastno dobro v soglasji z dobrim bližnjega v soglasji se sestavo vesoljstva, s čudesi božjimi.
Ako nas strast tako zaslepi, da zovemo svoje dobro to, kar so protivi bližnjemu, ali splošnemu redu, ne moremo so o tem nikakor prepričati; svest nam vpije.* ne! Če smo se pa znebili strasti, studi so nam vse, kar je protivno dobremu bližnjega ali redu.	(Dalje prih.)
-
rilal ki bi »o pri dirkah prihodnjega leta podelila najboljšim domaćim konjem.
(IX. seja 23. decembra 1887.)
Predsednik naznani, da je z Najvišim sklepom od dno 18. t. m. dovoljeno pobirati deželni priklad na užitnino vina in davščino na pivo za leto 1888., kakor sta se pobirala za tekoče leto. dokler ne bode konečno ustanovljen in potrjen deželni budget.
Poslanec Venuti in tovariši inter-pelujejo dež. glavarja zastran sklepa c. kr. deželnega šolskega svetovalstva o upeljavi nemščino v ljudske'Sole na Goriškem. Interpelacijo, odgovor in kar se je daljo godilo o tej jako zanimivi stvari smo uže priobčili. Naj tu še podamo, da se je poslanec G a s s e r vsled interpelacije in kar jej je sledilo in jo še imelo slediti odpovedal deželnemu poslanstvu in da je odložil tudi svoj mandat kot odbornik goriško trgovsko in obrtnijske zbornice.
Poslanec Kocjan čič utemeljuje svoj predlog zastran neko promone v deželni postavi o varstvu kmetijstvu koristnih tičev. On ponavlja namreč svoj lanski predlog, da bi se kos in škorec preložila iz priloge C v prilogo B iste postave, to je mej tiste tiče, kateri so smejo razven varstvenih dob loviti, če ae plača 2 gld. takse. Opravičuje svoj predlog s tem, da ti tičji plemeni, kadar se preveč namnožiti, pozobljeti mnogo sladkega grozdja, in da ne prizanašati tudi črešnjam in amokvam; da torej pri nas več škodujeti, nego koristiti s pokončanjem mrčesov. —
Predlog se izroči pravnemu odseku.
*
* *
Kranjski deželni zbor.
VI. seja dno IG. decembra. (Konec)
Poslanec Suklje utemeljuje samostalni predlog za ustanovitev deželne zavarovalnico z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru, dr. Moše pa samostalni predlog zaradi posameznih prememb o postopanji glede pravic podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853 odkupu ali vravnavanju. Oba govora sta bila s pohvalo in živahnim odobravanjem sprejeta.
Bai'on Apfaltrern ugovarja nasvetu prof. Suklje j a, naj bi se njegov predlog izročil upravnemu odseku v pretresanje, ćeš, da je za tako obširne preiskave treba veliko časa in truda, ki se med zborovanjem deželnega zbora ne morejo vršiti. Njemu se zdi, da je kaj tacega le deželnemu odboru mogoče, toraj on predlaga, naj so ta predlog ne izroči upravnemu odseku, ampak deželnemu odboru v pretresanje in poročanje.
Poslanec Suklje odgovarja, da mu opravilni red ne dopušča polemizirati z g. predgovornikom, kar po formalno stran njegovega nasveta zadeva, nema nič zoper to, da se njegov predlog izroči deželnemu odboru v pretres ia poročanje,
O glasovanji toraj obvelja predlog Apfaltrernov, s katerim se je strinjal pred-lagatelj.
Samostalni predlog dr. Mošeta pa Be je v pretresanje izročil finančnemu odseku.
Dr. Poklnkar poroča potem o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu, omenja potrebo njegove in ponudbe nekega posestnika, ki za svoj gozd — 34 oralov — zahteva 3400 gld. Ta gozd leži pol ure od Grma prav ob skladnoj cesti in ho zdi vodstvu jako primeren. V imenu finančnega odseka poročevalec predlaga:
„Slavni deželni zbor blagovoli skle-noti:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da kupi za šolo na Grmu primerni gozd.
2.	V ta namen se dovoli deželnemu odboru kredit v znesku 3000 gld. iz deželnega zaklada".
Ta predlog obvelj.i brez ugovora, in dr. Peklukar poroča o proračunu vinarsko šolo same. Potrebščina znaša 10.018 gl. , zaklada pa 7500 gl., toraj [primanjkuje 3418 gld., ki jih bodo treba dodati iz deželnega zaklada.
Potem predlaga poslanec Pfeifer:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Deželnemu odboru ho naroča, da skrbi na Gnuskej šoli zz napravo velike amerikanske trsnice, i z katere bi dobivali domači vinogradniki cepljene amerikanske trte brezplačno, ali po kolikor mogočo nizkej ceni".
Po daljšej razpravi se ta resolucija sprejme.
VII. seja dno 20. docembra. Prečita in potrdi so zapisnik zadnjo seje. Po razdelitvi došlih vlog in peticij, mod katerimi je bila tudi prošnja mosta Kranjskega in 38 gorenjskih občin za daljni obstanek gimnazije v Krauji, izroči bo po-
ročilo deželnega odbora o splošnej javnej
bolnici v Ljubljani v poročanje finančnemu odseku.
Poslanec Ivavčič poroča o prošnji Matevža .Torasa, konjača v Ljubljani, v imenu konjačev na Kranjskem za povikšanjo plač, oziroma taks, ki so jim odmerjene z redom za konjače z dne 5. oktobra 1860, ter s posameznimi številkami dokazuje, da te plače in takse niso tako majhne, in dohodki konjačev ne tako pičli, kakor trdijo prosilci; toraj predlaga, naj se ta prošnja odbije. Zbor brez ugovora pritrdi temu predlogu.
Poslanec Detela poroča o prošnji županstev Dol, Čepijo in Podgora, okraja Čfnoraeljskcga, za zgradbo nekaterih cest in napravo brodu med Dolom in Stefan-cem, ter v imenu upravnega odseka predlaga, naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. Tudi ta predlog so sprejme brez razprave.
Dr, Poklukar poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva Kamniškega, da se za Kamniški okraj nastavi živino-zdravnik se sedežem v Kamniku, ter stavi ta le predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Visoka vlada so prosi, da takoj nastavi živinozdravnika za politični okraj Kamniški se sedežem v Kamniku".
V potrdilo tega predloga omenja ogromnega števila živine v Kamniškem okraji, k jer jo 14 oslov, 2290 konj, 29.000 goved, 1075 koz, 6567 ovac, 5363 pras-cev. V Brdskem okraji pa je 7 oslov, 720 konj, 9394 goved, 537 koz, 2531 ovac in 3215 prascev.
Baron Apfaltrern podpira ta predlog, rekši, da po imenu je v Ljubljani živino-zdravnik za Ljubljanski, Kamniški in Litijski okraj, v istini pa Kamniški okraj nema živino-zdravnika in posestniki so brez pomoči, kadar jim kako živinče zboli.
Deželni predsednik g. baron Winkler odgovarja, da je lansko sklepe deželnega zbora o tej zadevi izročil ministerstvu in inu ob enem razložil vse razloge, ki jih je uže lani poslanec Apfaltrern in deželni odbor omenjal. Ministerstvo jo ukrenolo, naj se za zdaj nastavi mesto živino-zdravnika v Ljubljani. Ako bi pa sedaj sistemizirani štirje živinozdravnikine zadostovali za Kranjsko, naj deželno predsedništvo ministerstvu poroča do konca meseca februvarija prihodnjega leta. Gospod deželni predsednik obeta, da to stori in današnji sklep predloži in preporoči ministerstvu. Predlog upravnega odseka potem obvelja.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kakor se javlja z Dunaja, poklicani so reservisti onih polkov, ki so oboroženi z repetirkami, k orožnim vajam, ki bodo začele nekod uže 22. t. m. in trajale Bamo osem dnij. To bi utegnolo morda nekoliko vznemiriti javno mnenje, če tudi se od vseh stranij zatrja, da hočejo velevlasti vzdržati mir.
Tisza je o sprejemu deputacije liberalne stranke ogerske izrazil svojo mnenje, čoš, da se sedaj ni bati, da bi so vnela vojska, da bode pa, ako bi se to zgodilo, madžarski narod izvestno na svojem mestu. „No rd", glasilo vnanjega ruskega ministerstva zagotovlja, da Rusija želi mir, da pa zahteva, da vse velevlasti dejanski izvršujejo berolinsko pogodbo. Rusije stališče v bolgarskem vprašanji je vsem znano; svojih namenov ni v tem obziru nikdar zakrivala, zato izraža omenjeno glasilo upanje, da jej bodo tudi druge države pripoznale pravice, katere jej gredo v Bolgariji. Dunajska in petro-grajska vlada trditi, piše „Pol. Corr"., da se hočeti strogo držati berolinske pogodbe in na temelji to zastopati svojo interese na Balkanu.
Dežolni zbori, ki še niso izvršili svojih poslov, sešli so bodo v teku tega in prihodnjega tedna.
V dalmatinskem zboru stavil je 12. decembra 1. 1. poslanec Kazimir Ljubic nastopni predlog: Deželnemu odboru se nalaga, da na dotičnciu mestu razbistri z dejanjskim stanjem stvari, vprašanje o glagolskoj maši v Dalmaciji, ter si prizadeva, odstraniti vse zapreke, ki so stavijo mirnemu izvrševanjn tega prava. Predlog je podpisalo 25 poslancev. V daljšem temeljitem govoru jo dokazal Ljubić, da Slovani s tem ne zahtevajo nič novega, ker uživajo uže 10 stoletij to pravico v Dalmaciji. Na podlagi sv. vore in svojega jezika so si osnovali Slovani svojo kulturo, zato jim jo jezik največja nanadro
svetinja, katere se ne sme nikdo dotak-
noti; govor je bil navduSeno vaprejet. Glasovalo je 30 poslancev za predlog, proti sarno šest.
Vse avstrijske dežele so slovesno obhajale papeževo petdesetletnico. O tej redkej priliki čestital jo sv. očetu naš cesar v posebnem pismu ; prav tako tudi cesarjevic in Štefanija. Malone vsi deželni zbori in mestni zastopi avstrijski izrazili »o cerkvenemu glavarju svoja voščila. Z Ogerskega dospel je v Itim uže drugi romarski vlak. Romarji so se poklonili pod vodstvom kardinala lfaynalda sv. očetu. Razne deputacije prinesle so mu okolo dva milijona goldinarjev v verske namene.
Vnanje dežele.
V Berolinu izhajajoči list „Roichs-Anzeiger" začel je objavljati ona ponarejena pisma, katera je bil ruski car pokazal knezu Bismarku za časa njegovega bivanja v Berolinu. Ta pisma so vzbudila v carji sum in nezaupnost v nemško politiko, kajti videlo se je iz njih, da Nemčija na skrivnem podpira kneza Koburga, če tudi dela Bismark na videz proti njemu. Drugi nemški listi svaro Rusijo, da naj ne misli, da je premikanje čet le njena privatna stvar ter naj naposled ustavi oboroževanje, ker bi drugače moralo drugo velevlasti smatrati to za provokacijo.
Na Francoskem bode najbrže predsednik republike prisiljen razpustiti zbornico, v katerej ne moro nobena vlada dobiti prave večine. Zaradi te razkosanosti v zbornici sledi ministerstvo za minister-stvom, ne da bi bo moglo resno in z vso srčnostjo lotiti dela.
Italija nima v Afriki pravo Breče. Vlada kani poslati tja še 15.000 mož. Dosedaj jih je tam uže 25.000 in vender nimajo Italijani se najmanjšega uspeha. Abisinci se bližajo italijanskej vojski; del abisinske armado ima šo samo 170 kilom, do italijanskega tabora.
Srbska križa še ni rešena. Kakor kaže, bodo radikalci prevzeli vlado. Vsi radikalski poslanci so podpisali izjavo, katero so izročili kralju. Postavili so mu pogoje, pod katerimi prevzamejo vlado. Mej drugim zahtevajo, da mora biti sestavljeno ministerstvo iz samih radikalcev, da prevzame predsedništvo Sava Gruić, sedanji vojni minister, da kralj pomilosti vse politične pregnance, da se podeli občinam večja samouprava, da se nadaljuje revizi ja konstitucije v tem zmislu, kakor se je bilo začelo itd.
Bolgarsko sobranje jo poobla tilo vlado vzeti 50 milijonov gl, na posodo, da kupi zopet železnico iz Ruščuka v Varno in nadaljuje progo iz Caribroda v Vakarel. Vlada naročila je v Švici 50.000 pušk. Koburg ne misli torej z lepa odstopiti; za-plel bi rad Evropo v vojno, da bi Orle-anisti lažje v motnem lovili. A kakor so kaže, bodo ga kmalu vlade popustile in bode se moral umaknoti.
O misiji Churchilla v Petrogradu piše „Novojo Vremja". Sporazum Rusi j e in Anglije tiče se samo Azije. Popolno umirit Anglijo glede Indije moro biti za nas samo tedaj koristno, ako nam angležka vlada jamči, da je ne najdemo za naprej nikdar več v številu naših nasprotnikov na polji mednarodnih vprašanj, v katerih je Rusija neposredno interesovana. Zato je pa mnogo treba, da priznamo mi, da so nam ona jamčenja dovolj, ki nam je morejo dati v Londonu".
Tudi Turči ja se pripravlja na vojno. Nakupovati je začela seno, konje in živež za vojsko.
DOPISI.
S Krasa 28. decembra. [Izv. dop.j (Šolske razmere.) Nedavno nam je oznanila „Edinost", da sta bila odbrana dva nova uda c. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani izmed učiteljev istega okraja, ki so se bili sešli v Sežani h konferenci dne 19. decembra. Oni dan so ni dobro končal glede vremena, kajti mrzlo jo bilo, dež in vihar na večer, ko so so gospodje razšli. Slabše vreme pa jo bilo, ko so v petok 23. docembra imeli se sniti v Sežani vsi župani in podžupani vsega okraja v isto svrho, kakor učitelji, da izberejo za šestletno dobo odbornike c. kr. okrajnega šolskega sveta. Silna burja in kadež se snegom sta menda mnogim pot preprečila v Sežano. To je baš „argumon-tum ad hominem", očividen dokaz, da ui dobro izbirati udov iz jako oddaljenih krajev; ne le, da večkrat slabo vreme ovira točno vršenje dolžnosti, da so vsak mesec vsaj enkrat zborajo odborniki v Se-
žani, nego i več troškov za potovanje pro-uzročajo udaljeni udje. Čudno je, da je \ tem okraji zastopal učitelje ud, ki ima svoje bivališče na najskrajnejšej meji sežanskega okraja, celih 19 let, kakor to zvedamo iz dopisa v štev. 100 lanske Edinosti. Cemu to, ako se i bliže za manje troške dobi isto tako za ono poslovanje sposobne moči? Skoro da kličemo z Gothejem: „Warum denn in dio Weite schvveifon, Sieh, das Guto liegt so nah'*
Po naše bi rekli:
„Kar je blizu dobrega, to tišči,
V daljnih krajih boljšega ne išči."
Gosp. dopisnik v št. 100 „Edin." bi bil rad napotil svoje tovariše učitelje, da zopet znovič potrde prejšnja dva zastopnika, češ, da sta vredna itd. Tudi onovih izvoljencih je sicer stvarno poročal, ne da bi jim očital kakšno napako, vender, ko pravi, da se prejšnja dva nekim krogom zdita preveč vladna, izrekel je uže nekakšno grajo novima udoma, češ, nista tako vladno kot poprejšna. Mi ne poznamo drugačnih učiteljev nego li vladnih na naših šolah, ako se razume pod isto besedo avstrijsko domoljubje. Odločno oporekamo proti najmanjšemu sumničenju, kajti vsi naši učitelji so ne samo najzvestejši in najiskre-nejši domorodci, nego i v nežnih srcih učeče se mladine vzbujajo in goje o vsakej priliki neomejljivo ljubezen do presvetlega vladarja. Nu, monda i g. dopisuik —r— nikakor ne poudarja besede „vladin" v tem zmislu, niti v pomenu, da se ne pokoravajo natančno vsem vladinim postavam in na-redbam v šolskih stvareh. Ako pa ima pomenjati vladin toliko kakor vnet za nemščino, nobenemu razumniku se ne more zameriti, ako je drugačnega mnenja nego c. kr. deželni šolski svet, ki je baje v seji 14. decembra v Gorici sklenol in sicer enoglasno (!) da se ima poučevati nemški jezik kakor propisan ali obvezen predmet v vseh ljudskih šolah poknežeuo grofije goriške-gradiške. V svoje j izjavi v „Soči" 1. 1887 št. 52. si prihranjuje gosp. dr. Josip Tonkli, ud dež. šol. sveta vsa postavna sredstva proti temu v njegovej nenavzočnosti storjenemu sklepu. Kaj neki nameravajo gospodje s tem uže stokrat dokazanim kot vsej zdravoj pedagogiki v obraz bijočim sklepom P Ne, ne, Krašev-cev ne bodete pogermanili! — Vestnim učiteljem, ki istinito ljubijo njem izročeno mladino, mora srce presunoti tak neutemeljeni in neopravičeni ukrep. Koliko več uspeha o poučevanji bi imeli gg. učitelji na kmetskih šolah, ako bi vlada ono tisočake, katere je do sedaj uže potrosila za širjenje nemščine v „ljudskih11 šolah, porabila v nakupovanje potrebnih učil in knjig ubogim učencem. Nikoli no pride v javnost, koliko so potrosi za germanizator-Bke svrhe, morda z vlado vred tudi zloglasni „Schulvorein" se svojo nemško roko kaj vmes posega. Tudi zavednega narodnjaka mora srce boleti, kadar vidi, da se težko pridobljeni denar — saj plačujemo v šolski zalog po 56% davkov — tako po nepotrebnem razsipa. Pravijo, za vojake je neizogibno potreben nemški jezik, zatorej morajo tudi kmetski dečki, prihodnji vojaki, učiti so nemščini. Ta trditev je jalova, kakor dokazuje sto in sto vzgledov iz vsakdanjega življenja. Neki moj tovariš, ki je obiskaval kmetsko šolo na Krasu, kjer so nesmo prav nič učili nemščini, bil je pozneje vzet v vojake ia tam je zaradi svojega poštenega vedenja bil povišan do narednika (Feldvebol), in ko jo doslužil, jel je krčmariti s prihranjenim denarjem najpred na Reki, a^ sedaj je bogat posestnik in pivovar na Štajerskem. Drugi tovariš, tudi Kraševec, ki se jo v nemščini dobro izuril v c. kr. realki v Trstu, potem šo v vojnej učilnici, dospel je v vojakih tudi do narednika, zaradi nepoštenja je bil spet ponižan ali degradiran in zaprt nekje v Galiciji, da so ga lazice ujed le, kakor je sam pripovedoval. Ko jo stopil iz vojaštva, klatil so je od nemila do nedraga, dokler ni naposled dobil službe v — Bosni, ako ga niso kje ubili. Veljava ni v krasnoj bradi in v nemškem šlemu (čeladi), nego v mež-kom značaji in poštonej nravnosti!
Bivši učitelj.
Gorica 27. dec. [Izv. dop.J (Dva občna zbora) „Slovensko bralno in podporno društvo", ki je tudi letos varnim vodstvom hvalevrednega odbora vrlo napredovalo, imelo je dne 18. t. m. svoj letni občni zbor po dnevnem redu, ki je bil uže naznanjon v vašem cenjenem listu. Poročilo tajnikovo, kakor tudi de-narničarjevo ozirotn na letno račune in na proračun — vse je bilo v najlepšem redu in kazalo je, da ima društvo v resnici ta*, odbor, da si društveniki ne morejo bol
Sega želeti. Odbora se je zahvaliti, da družtvo, ki je veliko važnosti za raz-vitek zdravega Slovenstva v našem mestu, vrlo napreduje. Zbor je vsemu živo odobraval. Na to poprime ud družtva, deželni poslanec dr. Rojic besedo in poživlja vse navzoče, da hvalo svojo izrečejo predsed-ništvu in odbdru. To se z hurnimi „živio" — klici zgodi. Med predlogi, katere je zbor stavil, omeniti nam je te-le: G. M a-k u c iz Pevme predlaga, naj bi odbor delal na to, da se ustanovi „konsumno družtvo", ki bi blago za živež tudi na drobno prodajalo po istej ceni, kakor se dobiva na debelo. Ko pojasni g. podpredsednik ovi predlog in dokaže, da se jo treba v prvej vrsti tudi pomeniti z domačimi trgovci in treba marsikaj v ozir vzeti, sprejme se predlog kakor nasvet odboru, da ga pretehta in prilično svoje ukrene. — G. Kopač nasvotuje, da se naprosi odbor, naj so zopet prične z gospodom dr. Roj-cem pogajati radi sprejema častnega mesta jednega družtvenoga zdravnika. Navzoči vsi živo pritrjujejo. (L)o sedaj sta bila družtvena zdravnika gg. dr. Lisjak in dr. Grcšič). — Predlog g. Vuge, naj bi udje, kateri žele godbe k svojemu sprevodu na pokopališče, plačevali v ta namen po nekoliko krajcarjev na mesec, odda so odboru v natančno radsodbo. — G. ud Kotnik predlaga, da se še posebna zahvala izreče dosedanjemu gospodu denar-ničarju za izvenredni trud '111 požrtvovalno delavnost in ker se čujo, da neče imenovani gospod več prevzeti odborništva, volijo naj se trije udje, ki izrečejo ustno svojo zahvalo in poprosijo g. Pir jo v ca, da še daljo prevzame velevažno a težavno delo družtvenega denarničarja. Sprejme so se živim odobravanjem in volijo se V to svrho gg, udje: Kotnik, Poberaj in Gorkič. (Kakor čujemo, je deputacija svoje storila in prevzamo preč. gospod r. zopet denar-ničarstvo). Na to sledi izvolitev odbora, ki se jo takoj po zboru ustanovil tako lo: deželni poslanec in prof, dr. Anton Gregorčič, prodsednik; prof. Julij pl. Klein-mayr, podpredsednik; gozd. uradnik Ivo Pir je v ec, denarničar; učitelj Fr. B e r b o č, knjigovodja; učitel j Jos. B u d a u, knjižničar; Jušt Vuga, gospodarnik; uradn. Ciril Kumar, povovodja; odborniki pa: Anton Fon, kupec in posestnik, Lodati Lenard in IComac Karol, obhodnika. Namestniki so: Miha Cvotrežnik, Janez pl. Reja in Jernej Kopač. V razsojevalni senat bo so volili gg. prof. T. Čerin, uradn. Franco Ferfila, dekan P. Kobal, prof. dr. Kos in prof. Ferd. Geidl. — Čestitamo družtvu! Bog daj srečo tudi v prihodnjo !
„Slov. čitalnica" ja imela 17. t. m. svoj občni zbor. Po poročilu tajniko-vem in ob enem denarničarjovem, iz katerega je bilo razvidno dobro gmotno stanje našega družtva, prišla jo vrsta na posebno predlogo — a ker ni bilo nobednega, izostala jo ta točka in prišlo se je po nagovoru dosedanjega ^predsednika viteza dr. Jos. Tonklija k izvolitvi novega odbora. Odbor se je ustanovil tako-lo: prof. Lazar predsednik; prof. Cebular podpredsednik; dr. Kos, denarničar; prof. Ferdinand Seidl, tajnik; odborniki pa: uradn. Ernst Klavžar, učitelj Mercina, prof. Kra-golj in Šantelj ter učitelj Fr. Sivec. Namestnika sta uradn. g. Fajgelj in učit. Rudež. — Novemu, ali pravzaprav omenjenemu odboru želimo dobre sreče in vrlega napredovanja! Ko bi so vonder-le 25 letnica društvenega obstanka slovesno praznovala! —
Domače vesti.
Nezgoda cesarevičine. Na novega leta dan imela bi so cesarevičina udeležiti obeda pri Nj. Veličanstvu; ko so je pripravljala in si kodrala lase, spekla se je z razbeljenim železom nad desnim očesom. — Zdravnik je izjavil, da rana ni nevarna in da se bode užo v nekoliko dnoh zacelila. Cesarjevičina in cesarjevič toraj nista prišla k obedu.
Go8p. Vekoslav Spinčić c. kr. profesor na učiteljišči v Kopru in c. kr. okr. nadzornik za koperski in voloski okraj premeščen je na žensko učiteljišče v Gorico. Preseli se sredi moseca februvarja.
Občni zbor političnega družtva „Edinost", bode dne 6. t. m. na a v. treh kraljev dan ob 9V2 zjutraj v prostorih gledališča „Fenice". "Vhod je iz ulice S. Francosco. Dnevni rod: 1. Poročilo tajni-ko vo, 2. Poročilo denarničarjovo, 3. Posamični predlogi, 4. Volitev novega odbora.
Družtvo „Edinost" je ali bi moralo biti za Trst z okolico in za Istro neprecenljive važnosti, zatorej naj se udeleži tega glavnega zbora vsak družtvenik, da
dokaže so svojo navzočnostjo, da so zanima za narodov napredek in boljšo bodočnost njegovo. Oživeti moramo, delati nam je na vso moč, ker domovina zahteva požrtvovalnostij od nas in pravega vztrajnega dela in ne lenobe. Na svidenje pri občnem zboru !
Občinski svet tržaški je imel v petek 30. decembra zvečer ob H3/4 uri svojo XXVIII. javno sejo. Načelnik župan dr. Bazzoni; pričujočih 33 zastopnikov. Po prečitanji in odobrenji zapisnika 27. seje nadaljuje se razprava o proračunu za leto 1888. od stavke „javna šetališča" v drugem čitanji. Pri točki XI. tega naslova „Ohranitev vrtov in javnih nasadov" predlaga za s t. Vierthaler, naj se občinska podpora za ohranitev letovišča Revoltella poviša na 2000 gl., ker dozdanja podpora 1000 gl. ne zadošča. Zast. gg. dr. Vene-zian in pl. Burgstaller podpirata predlog, ki se tudi sprejme.
Pri točki XIII. „Nove naredbe za preakrbljevanjo z vodo" predlaga zast. pl. Burgstaller, naj se poviša podpora 2000 gl. za zidanje javnega pojišča v občini Trebičah na 2700 gl. in to s pogojem, da se 700 gl. posodi na račun vladine podpore v to svrho, da se more zidanje pojišča takoj pričeti. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Pri točki XVI. „Novo pločanje" in-terpelira zast. dr. Vcnezinn zastopnika mestnega stavbenega urada glede pločanja v nekaterih važnejših ulicah mesta tržaškega, katere do sedaj ali nomajo tlaka, ali pa je isti v jako slabem stanji. Inženir stavbenega urada odgovarja, da se jo to vprašanje užo pretresalo, da so tudi vsi potrebni načrti gotovi, toda občina ima premalo sredstev, da bi se moglo delo takoj začeti. Zast. g. Venezian se zadovolji s to izjavo,
Zast, g. Combi omenja, da je uže v poslednjej seji stavil predlog, naj so dovoli zadostna vsota za pločanje tekom leta 1888. Zupan odgovarja, da so bodo vso-kako obziral na to željo in pritožbe.
Zadnja stavka „Vojaška dela" in slav-nosti" se prejmeta ter se čita na to tretji-krat proračun za leto 1888.
Pri točki VI., stavek III. „tržna policija" se vname daljša razprava o predlogu zast. dr. d'Angelija glede odpravo šatorov na novem trgu (Gadola), kateri bi se imeli do moseca avgusta 1888. odstraniti. Zast. g. Luzzatto jo istega mišljenja ter želi, da se to vprašanjo sploh reši na način vreden mesta tržaškega in na korist prodajo jestvin. Povdarja, da se je užo večkrat govorilo o sezidanji tržnic in predlaga konočno, naj preiskuje dotični odbor Bedanje tržne razmere in naj predloži svoje nasvete o potrebnih spremembah. O tem predmetu so govorili šo razni zastopniki, preporočajoč predlog g. Luzzatta in ker jo istega podpiral tudi zast. g. dr. d' Angeli, bil jo sprejet,
O tej priliki intorpelira tudi zast. g. Raskovič župana glede svoda preko kanala in o porabi prostora, kateri se je pridobii s porušenjem nekaterih hiš v starem mestu.
Zupan odgovarja, da se v obeh zadevah do sedaj ni moglo še ničesar zaključiti.
Pri točki XXX, „razsvetljava mesta in bližnje okolico" (oddelek „lokalna policija") predlaga posl. g. Nadlišek, naj so postaviti dvo svetilnici blizo Reyerjevo hiše v Kolonji. Potrebnost tega predloga razlaga zast. g. Artico in vsled tega se določi, da ga provzame mostna delegacija na pretres.
Konečno se sprejme mestni proračun za leto 1888. v tretjem čitanji. Dohodki iznašajo: redni 3,327.260 gl.; izredni 21.020 gl.; troski pa: rodni 3,275.040 gl. izredni 151.300 gl. Iz teh številk so razvidi primanjkljaj 78.060.
Mestni magistrat se zaradi tega pooblašča, da more na tekoči račun sklenoti posojilo do 150.000 gl.
Javna seja je bila končana ob 8^* uri ter so jo nadaljevalo posvetovanje v tajnoj seji, v katerej so sprejme predlog mostne delegacijo o nakupu rokopisov dr. Petra Kandlerja in 30. iztisov isterskega diplomatiskega zakonika za 2950 gl.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol" imelo bodo dno 7. januvarja 1888. v ro-dutnej dvorani gledišča „Politeama Roa-setti" (uhod Via Chiozza) svoj veliki ples, kateri bode, kakor vsako leto tudi letos izborno obiskan in sijajen. Ustop je dovoljen nečlanom samo ako si oskrbč ustopnico pri odboru. Ustopninu stane za člane in nečlane 1 gld.
Tržaško podporno in bralno društvo vabi na veliki ples kateri bode jutri, dne 5, januvarja 1888. v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti" (uhod v ulici Chiozza). Godba c. kr. pešpolka št. 82.
ITstopnina 50 nov. Začetek točno ob uri zvečer. Uljudno so vabi naše občinstvo, naj se v obilnem številu udeleži te veselice.
„Slovanska Čitalnica" je imela jako živahen Silvestrov večer; uže davno ni bilo v tem družtvu take ^zabave, ker so poprešnji prostori ovirali narodno delovanje. Po skupnej večerji so so vrstili lepi govori in navdušene napitniee z ubranim petjem Bartljevega kvarteta, ki je bil oni večer v istini izredno pri glasu. Čuli smo marsikatero s pravim slovanskim čutom peto slovansko pesem. Nadejamo so kmalu jednega večera ter želimo temu najstarejšemu našemu družtvu krepkega razvitka in najlepše prihodnosti.
Veselica delalskega podpornega društva na Silvestrov večer so jo jako dobro izvršila. Pevski zbori so bili lepo ubrani, posebno pohvalo pa je žel mešani zbor. Razno točke so se morale ponavljati, omenjamo samo Volaričevo „Veselo družbo", v katerej so naši pevci in pevko dokazali, da so umeteljniki v pravem pomenu besede. Posebna hvala gre pevovodji g. Kosovelu, ker jo z neutrudno marljivostjo vežbal zbor ter ga pripravil do tako stopinje dovršenosti, da moramo nanj res ponosni biti. — Prav to velja tudi o igrah. Naši diletantjo so dokazali, da imajo veselje do stvari, kajti vse se je vršilo tako gladko, kakor da bi bili vsi pravi igralci in uže domači na odru. Vso uloge so bile v dobrih rokah in vsled tega jo bil tudi vsak tako rekoč v svojem elementu. — Mnogo veselja jo prouzročila tombola. Dobitki sicer niso bili dragoceni ali bilo jih je mnogo. —Konečno se je plesalo jako živahno do rano zoro in to je bila za našo mladino zanimiva točka. Tako je gotovo našel vsak svojo zabavo, bodi si v petji, bodi si v igri ali na plešišči in nam ne ostaje druzeganegoda izrekamo delalskemu podpornemu družtvu naše odkritosrčno čestitanj«! na prelepem uspehu !
Bratovščina sv. Cirila in Metoda pod
župnijo Sv. Jakoba v Trstu vabi uljudno vso častite ude 8. tega meseca ob 5. uri zvečer na občni zbor, kateri bodo v dvorani delalskega podpornega družtva v ulici Molin piccolo št. 1.
Papeževa petdesetletnica se jo praznovala v Trstu 1. januvarja so slavnostno sv. mašo v atolnej cerkvi sv. Justa. Božje službe so so udeležili vsi dostojanstveniki
c.	kr. vlado, njim na čelu namestnik baron Pretiš; bil jo pričujoč tudi župan dr. Bazzoni z raznimi občinskimi zastopniki in uradniki. Po končanej maši jo bil „Tede-um". — Požarna bramba in mestna straža sto se tudi udeležili slavnoati. Občinstva pa je bilo brezbrojno število. Razume se, da je bila velika večina izmed našega ljudstva.
Železniška proga Trst-Ljubljana je z
2, januvarjein zopet odprta.
Nesreča. V ponedeljek ob 11 Va uri
d.	p. so jo vozil 45 lotni Gašper Jelusić se svojo 43 letno ženo Frančiško iz Trsta v Skotijo. Baš ko je hotel preko progo hrpeljsko železnice blizu „Pintero" pri sv. Mariji Magd. gorenjej, prispe vlak št, 117 od Sv. Ano proti Trstu. Jelušič jo pognal svoja dva oslička, da so vlaku umakne ali v zadnjem hipu je voz obtičal in stroj jo vrgel voz kakih 40 korakov daleč. Oba zakonska sta padla na tir ter prišla pod vlad. Žena zelo razmesarjena je ostala takoj mrtva, mož pa je umrl isti dan popoludne. — Čudimo so, da ravnateljstvo želoznico prav na tem kraji, od koder dohaja vedno največ ljudstva proti Trstu, do sedaj še ni namestilo čuvaja, da bi zapiral cesto kadar prihajajo vlaki. Ta žalostni slučaj bode menda vender določil c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, da zabrani enake nesreče z prepotrebnimi naredbami.
Samouboj. Četnik 4. kompanije 20. lovskega butalijona v Trstu ustrelil se je na novega leta dan v vojašnici, Povoda samomoru no vemo.
„L' Autriche slave et roumaine Journal politiquo hobdomadaine", imenujejo so francozke novine, ki izhajajo v Parizu. Številka, ki smo jo včeraj dobili na ogled naravnost iz Pariza, kaže, da je list zelo zanimljiv in jako laskavo govori ob avstrijskih Slovanih. Blagodejen duh veje po vsem listu, ki spodbuja Francoze, naj se uče slovanskej zgodovini in literaturi ter naj spoznavajo natančneje slovansko narode avstrijske. Lepa naloga; veseli nas, da so se tudi Francozi začeli temeljiteje baviti z našimi književnostimi in v obče brigati se za nas.
Priloga. Denašnjemu listu smo priložili ilustrovani list „Kmetovalec". Isti je začel z novim letom svoj V. tečaj ter jo popolnoma preosnovan in zboljsan glede oblike in gradiva. Kakor razvidimo iz programa, obljubilo je mnogo strokovnja-
kov svojo podporo. „Kmetovalec" bode prinašal tudi posebno prilogo „Vrtnarja" za vrntnarstvo in sadjarstvo. Preporočamo vsem našim gospodarjem ta list.
Književnost
Slovenski pravnik. Sodelovanjem odličnih pravnikov izdaja in ureduje dr, Alfonz Mosche. Prejeli smo včeraj 1 štev. tega časnika s pričujočo vsebino: 1. Svojim bralcem. 2. Kakošen upliv imajo določila § 2. post. z dne 10. junija 1887. št. 74 d. z. na prej pridobljene zastavne pravice. 3. K obdačenju žganih pijač. 4. Pravniški razgovori I. 5. Pravni pregled za leto 18N7. 6. Slovensko pravniško društvo. 7. Pravosodje: a) Posebno zvršilo z likvidacijsko sodbo v konkurzu prisojenih troškov ni dopustljivo ; b) O motenji po-sešti; c) Pravica sorodnikov, težiti v slučaji j? 495 k. z. 8. I.istek. 9. Književnost. 10. Drobno vesti. „Slovenski Pravnik" izhaja prvi dan vsakega meseca ter stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Uredništvo in epravništvo jo v Ljubljani, Frančiškansko uliee št. 10.
Josipa S t rit a rja zbranih spisov jo prišel na svetlo užo 27. snopič. Cena vsakemu snopiču jo 25 nove.
Bratje Sokoli!
Vabi se Vas, da se udeležite mnogoštevilno velikega plesa kateri bodo dne 7. januvarja 11888. v redutnej dvorani gledališča Politeama Rossetti. ITstopnina 1 gld. Začetek ob 9. uri Na zdravje!
ODBOR.
P. S. Gospodje člani, kateri želijo vpeljati gosto, naj se obrnejo na odbor (Via Coronco št. 27) ali pa na g. Martin Keržeta, (Piazza S. Giovanni št. 1), kjer dobe ustopnico, kajti brez istih ni dovoljen ustop nečlanom. — Gospodje Sokoli se prosijo, da pridejo v društvenoj, a povabljeni v čruej obleki.
zvečer.
Račun
o dohodkih in troških za božićnico dne 21. decembra 1887.
Od dne sv. Cirila in Metoda jo bilo ostalo: 51 kosov obleke in 21 gl. 90 nvč. Nabralo so je za božiČnico: 120 kosov obleko, 6 vatlov kotonine, 3 stoklenice malinovca, 2 steklenici cipra, 1 molitvena knjižica in pisala, testenice, sadje, kifelci in v denarjih 8(5 gl. 37 novč.; poprejšnjih .21 gl. 90 novč. vkupe 108 gl. 27 no'vč. I Troškov je bilo 51 gl. 19 novč. iProbitek 57 gl. 08 novč., ki so so naložili v blagajno ter ostalo jo še 6 vatlov kotonino, pisala in molitvena knjižica, katero hrani podpisano.
V Trstu, 2. januvarja 1888,
NačelniŠtvo ženske podružnico sv. Cirila in Metoda.
Javni zalivali.
Vsem onim gospom in gospodom, ki so blagovolili podariti kaj za siromašno deco iz Podgrada in Račic, in še posebno gosp. šuma. pristavu Bouček-u, ki je misel o nabiranji prostovoljnih doneskov oživil, za njo marljivo in uspešno delal, izreka najtoplejo zahvalo:
Voditeljstvo ljud. šole Podgradom.
Podpisano predsodništvo izreka s tem prosrčno zahvalo vsem gg. pevcem, pevkam, igralcem, igralkam in sploh vsem, kateri so kakorkoli pripomogli k lepemu ; uspehu veselico delalskega podpornega družtva 31. decembra 1887.
V Trstu, 2. januvarja 1888.
Predsodništvo delniškega podpornega družtva.
M. Mandić.
Listnica upravništva
G. J. L — n bog. v G. V «vabilu na im-ro?.bo» jt* jasno povedu no, da se list nikomur ne pošilja po znižatiej ceni. Blagovolite v kratkem doposlati. česar še nedostaje — G. D. v P. 1 gld. — G. J LukeŽič Goricu Za pošlimi denar se hod« vam list pošiljal 8 mesecev. Berite »vubilo na nu-očbo*.
Akvizilerja za zavarovale
živenja in dohodkov
sprejme glavni zastop banke „Sia-vije" v Ljubljani.
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za pospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od SO novč. na-\ prej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo ko vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	32—104
Danes I. januvarja 1888.
in vsaki dan
/ »-
i
bode
KONCERT
prve štajerske narodne pevske družbe
H. Brodt i Boiner
v narodnoj nosi 3 gospe 3 gospoda
Začetek ob 7. uri. Ustop 20 kr.
Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in rfeserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica drušlvn	gld. 3,3li0.U()O'-
Reservni fond oi. doničkov . r»36.0J2 O1.1 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živi enie	liiOMU)' —
Re/.ervni fond /a podjetje ria premikanja vrednostnih efektov Premiina reserva vseh oddelkov » Reserva za škode	•
V portfelju: Premije, ki «e jmajo potirjati
v prihodnjih letih	• 16.9r>4.118o7
Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. lo38 do 1*83 gld. 114.1U9.847 01
Urad ravnateljstva. 25—25 Via Valdirivo, '-! (v la-Mriej niši.
!<:i f>00--2t>7 GUI -
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge »* hankoveih od od 50 sold do vsacega Zieska Vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob i-edr Ijah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[0
Plačuje v.siik dan od 9—12 ureopoludne. Zneske od f>0 pld. precej, od 50—100 je treba 1 dati odpovedati, 100 —1U0O 3 dni in Rez 1000 pa 5 dni poprej. EBkomptujo metiji-e donncilirane na tržaškem trgu po ... . ... 41/« Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d.. 1000 gld. po........5°/0
višjtj zneske v tekočem računu po . 4Va% Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1880.
1-24
I Ljubljanski Zvon. |
Gld. 4.60. | Gld. 2.30. - Gld. 1.15. j
Assicurazioni generali.
v Tr^lu
(društvo, ustanovljeno leta 1831.}
To društvo je ružtegnolo svoje delovanje ria vse veje zavarovanja, posebno put na zavarovanje proti požaru — zavarovanje utekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje L)ruštVHria glavnica in reserva
dne 31. decembra 1HS4 f. 31,430.875 H3 Premij« za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za zavarovanje Žive-
nja do 31 decembra I8S4. f. 83,174.457-08 Plačana povračila: h) v letu lS8i	f. 8,637.59« 13
b) od začetka društva do 31.	•
decembra 1HHI.	f 178,423.33* ol
Listni računi, iskaz dnHedaj plačanih od-$k< dovanj, tarife in pugoje za zavarovanja in sploh vsa niitanjčneja pojasiifia se dobe v Trstu u uradu društvu; Vm della Stazione v lastne palači.	7_
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—2
MonŠtranc, keliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v oj 11 pozlati, posre-bri in popravi.
Na blagovoljna vpra-bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.
sanja
L1NIKA
za spolne in žeiod-ČeV(* b( b Stl, II94H1 O okuženja i o»|nb«itj,. možke slabosti, polucije, žgečo vnoo močenje postelje, puščanj« krvi, zala je v. de, m za VNe bolezni mehurja, iToba ln živcev. Tudi pismeno po najnovi jšem znanstvenem posto; ariju z neškodljivimi sredstvi.	42-^8-114
C. Stroetrel, specijalni zdravnik Lindan in Boilentee
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv, avstr.
KREDITNEG ZAVODA
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2s/4% ' 30-dnovni odkaz 27,% d 3 „ i 3-menečni „ 2*1. _ * 37, „ I C „ ; 3/4;
Vrednostnim papirjem, kateri ho nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju ob javo od 17. in 21. oktobra in 12. novembra.
Okrožni odriel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obrestih
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, llrno, Lvov, Reko, Zagreb, Arad, Orač, Ilerinanshidt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Salcburg — brez troSkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, knkor tndi vnnvf-enjo koponov pri odbitku l°/0 provizijo.
Pred it j m i.
Na jamčevne listine v gotovom, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Pnrizu, Rer-linu nli v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5'/,% letnih obrestih đo 1000 gld., za vekšo svote po pogodbi.
TTlofcki v polirano.
Sprojomajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali srebrni donnr, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 18. oktobra 1887.	41-48- 5
Lekarna
TrnkAczy,
zraven rotovža ™ "
v Ljubljani
Marijaceljske kapljice
velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila Ni ga dneva, da hi ne prijeli pi menih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jevih tirm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Grndci (na Štajerskem) ena pa v IL,jubilant- P. n občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spoda navedena z-iravila « prvo poŠto dobi, da nasl v tako le napravi : Lekarna Trn-k6ezy poleg rotovža v Ljubljani.
Cvet proti trganju
(Criolit .je odločno niijh ilj&e zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trg-tnje po udih. bolečine v križi ter živiiiu, oteklino, ot-p-nele ude in kite itd., malo časa če se rabi, na mine popolnem trganje, kar dokazuje ob luo zahval. Zahteva nuj se samo «evet zoper lr|(uiije po dr. Maliću« z zraven stoječim znamenjem 1 kr , tucat 4 eld. 50 kr
kjtF" č ni na steklenici z-aven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite.
za želodec, katerim se iina i.n tisoče ljudi zahvaliti rt zdravje, imajo izvrsten vspeh ri vseh bo-1 znii) v ž-ilodc.u in so ne-nr-ko-diivo sredstvo zoper mankanjfl slasti pri jedi, slab želodec, urak. vetrova. koliko, zlatenifto, bljuvanje glavobol krč v želoJcu, bitje srca, zaba-sanje. gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zooer zlato žilo. steklenica valja ■JD kr , I tU c. a t 2 gld., 5
(Suhutzin rkul steklenice 50
tucatov samo 8 gld Mvn filo! Opoziirinmo, da se tiste istinite MARliACELJSKE kapljice dobivajo samo v b karui TRNK0CZV- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski.
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kušelj, hripavost, vralobol, jetiko, prsne pljučne boleč ine : 1
ie
stekl enit-a
r>n kr
1 tucat 5 gl. Samo ta sirop za S« kr je pravi.
Kr>ioist,ilri.o	ice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se u/e tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človtškega telesu, glavo, ćlu, otrpnebh udih, skaženetn želodcu, jetrnih in obistmh boleznih, v škatljah h 21 kr. ; jeden za zavoj s 0 šltalljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zuvoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
Stupa za živino.
Ta prav ilnhiii Plujia po niH^it nujlioljo pri vg>'h bolr/nlh kriiv, konj in vrnflieev Konje varuje ta Stupa trjjanja no (rovih, U'jfavk
»seli nalezljivih kutnih bolecnli, lobija, plućnih li vratnih boleinij. Ur odpravlja vho
IT i si«, tudi vitdr-(uje knnji! debu.e okrogle i inkrunu.
Krav« dajo ran^o dobrega ml^k«.
Zamotek 7, rabilIlim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov «i»mo t gl

Cvet za konje.


Nftjholjffe mašilo za koi j« pomiKja pri pr»l6gu ?il, ote-k«n I kolen, knplt-nili boleim, otrp-nm.Jl v boku, krit itil o-ekiinji n"(f nvhurjlh na no urah. izvi juliji t B Panji mu :ta.opravo Hlialoi i Lil. ,8 krntka pri vhhIi vrtanjih holc/iiln ln iiibiih. Hluklenica '/■ ralill-nim navodom vrud
HtilllO 1« 1 K-lft., fi
stekl z rubiluira navodom vred
samo 4 gld.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljani
1-12-12
zraven rotovža
in vsak dan s pošto razpošiljajo
Androna Gusion et. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrži točno in Holidno. ioo 97
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilk«nsona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
K a r o 1 K r e i k e n b u u ni
21	Braunsiihvveig. 47—52
Zimske suknje
iz valjanega sukna
gorke
i debelo podložene
f. 5.-
II. vrsti fr. 6.50
Najboljša , najcenejša iiajt.rpnejsa zimska siik nja iz dobreu
š' ujersken sukna vsak barve in v<
/.a m ro /ad st.uje širn kost čez prsi
tkane iz fine P 1 volne v 8 i U « barvah, za g"s|mde in go-pe, fb g. i topi
Gotove obleke za gospode fs;f.A
hlače, suknja in iirsluk, iz dobreg 1» v»w" hrnskeg ln -ilienb. sukna za jesen i zimo, toplo podložene, vsake boje i velikosti En i i' leka stane f. 4».£»0, II vrsti f.H 50, III. uajfiueje f	— Za mero za
dobije ši okost. ('ez i rsi
Dežni plašči iz kavčuka7 ;;,a,;f.6.45
i/, tiepredrljivega. viilkunlz ivanetfa sheetin Kavčuka v e eg. dolgej pal- tot-obliki ter s more nu spodniej stritni nositi tudi k >1 površna suknja Za mero zadostuje visokost
Pnkrivfiii) Zrt r°NteliH » iz f 1
I Vftl IlUKli (inetfa 'ipsa, z tkanimi «v» cveti can i in z č nkatni iz nliAii na 4 og
Odeja za potnik« irrtf. 1.75
rajne ti v lik- r h'«rvanUn robom kim. f 1.T«, i"ko fine f "I 1 %
horiliieo -legantiie, tople, trp-žne.f | \1frl Itljlllt i/4 velike, v fi„ h, nrijet 1»
burvah ikaue z krasnim cbe^nille-^ipkam . neverjetno po ceni kmdjeno. Vsaki koma« sumo II.-
Edina pošiljatev i ro'i poštnem povzetju ali pa proti gotovem denarju x ianiNl-vom FEKETF'«
Fabriks-Lager fertiger Rleider
,Zur ungar. Krone", Wlen, V.; Wehr-gasse 13/34. 7-5
IJstariiivljono 1747. D. kr. dvorni zvonar
3 S i
Lastnik pol. družtvo ,.Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Albert ^Samassa
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasllnice, izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mostili in nn kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. Sesalke in
oredje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinsko i pivno sodo in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanoga železa s priteklino, mehovi iz konopnino in gumija itd. po najnižjih cenah. Občino in gasilna uštvu plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj. Tiskarna Dolenc v Trstu.
CA