četrti mm Borbeni dan jugoslovansk h narodov I« julij, Dan vstaje jugoslovanskih narodov, že nekaj let probavljamo zelo množično ob spominu na borbeno preteklost na-seZ<* delovnega človeka, kakor *udi z velikim zaupanjem in vero v prihodnost. Na ta dan Je centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu pred 18 leti Pozval narode Jugoslavije v odločilni boj za nacionalno in socialno osvoboditev delovnega človeka. Tega dogodka se se posebno Zlvo spominjamo letos, ko obhajamo najpomembnejši jubilej — 40. obletnico Komunistične partije Jugoslavije. Ta obletnica pome-ni 25 let revolucionarnega dela in njnehnih borb delavskega razreda in delovnega ljudstva z razredom sovražnikom, kakor tudi s faktičnim okupatorjem, na drugi strani pa pomeni tudi 14 let velikih naporov pri obnovi in izgradnji nase socialistične zemlje, poceni ustvarjanje novih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi, tako^ v proizvodnji, kakor tudi v družbenem življenju sploh. Probavljamo ga z velikim prizadevanjem borcev in vseh delovnih ljudi za dvig proizvodnosti dela pod parolo »Po stezah partizanske Jelovice« na Lipniški planini in s partizanskim taborom na Ble-gošu in drugod. Razen drugih krajev Gorenjske je tudi Jelovica zelo pomemben kraj, kjer so se bili srditi boji z okupatorjem. V teh bojih so sodelovali: Jelovška četa, Cankarjev bataljon, enote I. in II. grupe odredov ob priliki pohoda na Štajersko. Razen teh so na Jelovico pogosto prihajale Prešernova brigada in ostale enote IX. korpusa. Na pobočju Jelovice so delovali številni aktivisti iz vodstev političnih organizacij, obveščevalni centri, mreža kurirskih zvez, obstajale so tehnike, bolnice itd. O vsem tem pričajo ostanki partizanskih taborišč in bunkerjev, ki so še dandanašnji posejani po vsej Jelovici. Na področju Jelovice sta poleg številnih borcev padla tudi narodna heroja Jože Gregorčič in Lojze Kebe, komisar in komandant I. grupe odredov. Teh in mnogih drugih, ki so postali legendarni med našim ljudstvom, se bomo na ta dan še posebej spomnili s tem, da bodo čete, bataljoni, odredi in brigade, ki bodo šle na Jelovico, nosile nji- r Okrajni odbor Zvene borcev pošilja borbene pozdrave vsem preživelim borcem, vsem svojcem padlih žrtev za svobodo, vsem bivšim aktivistom in hiternirancem ter vsem delovnim ljudem ob 4. juliju — Dnevu borca. J 9 vseh gospodarskih dejavnostih, * borbo za dvig življenskega standarda našega delovnega človeka. Pri tem ustvarjalnem delu pa mislimo in delamo z vsemi silami tudi za to, da se ohrani trajen "VC* ^ 1e jamstvo za napredek in občeljudske ustvarjalnosti, da se ustvari bratsko sožitje med narodi tn delovnim ljudstvom vsega sveta. Pri teh proslavah, ki so povedane s tradicijami narodnoosvobodilne borbe, lahko vidimo, kako so spomini na osvobodilni boj s<- vedno živi in popularni. To dokazuje množična udeležba na proslavah, kakor tudi razpoloženje, ki tam vlada, ko se srečujemo s tQvariši borci, aktivisti in interni-Tanci, ki so odigrali častno vlogo v narodnoosvobodilni borbi. Posebno važno je, da s temi proslavami vsestransko zaživi tudi naša Nadina, ki jo moramo vzgajati *a izkušnjah in tradicijah, v požrtvovalnosti in predanosti znanih '2 časa narodnoosvobodilnega bo-Imeti pa moramo polno za-uPanje v našo mlado generacijo, v njeno ustvarjalnost in uspešno socialistično prihodnost. y trenutku, ko se pripravljamo na ta veliki praznik, ko se spo-min''amo vseh pomembnejših dogodkov in ukrepov, ki so dopri-h končni zmagi naše revolucije širom po Jugoslaviji, se še Posebno spominjamo teh dogod-*°v na Gorenjskem, v katerih $rnn tudi sami sodelovali. Spominjamo se dni, ko so na poziv KPf stopili iz naših industrijskih središč,- Jesenice, Kranj, Tržič prvi delavci — komunisti v parti-Zane, kako smo formirali prve če-'e> bataljone, grupe in bri"jub vsemu temu lahko ugotovi-mn; da smo z vsakim dnem na-r°dnoosvobodilne borbe pridobivali nove izkušnje, da je med na-mi vedno bolj rasla zavest, da mo-rarno zmagati in da žrtve, ki pa-postavljajo temelje novi socialistični Jugoslaviji. Letos proslavljamo Dan borca na Gorenjskem na poseben način, hova imena, in to iz vseh občin kranjskega okraja, pod vodstvom organizacije Rezervnih oficirjev Jugoslavije. Te skupine, od katerih ima vsaka svojo določeno maršruto, bodo šle po zgodovinskih krajih, znanih iz razvoja zgodovine partije in narodnosvo-bodilnega boja. Le-tcm se bodo pridružili gorenjski garnizoni, organizacija ZB, športne in telesno-vzgojne organizacije, člani sekcij Ljudske tehnike, predvojaška vzgoja, Rdeči križ in drugi. Vse te skupine bodo napadle sovražnika in osvojile Lipniško planino, kjer bo na svečan način počaščena tudi ta zmaga. V tej borbeni manifestaciji in akciji, ki množično zajema mladino, se zveza mlade generacije z borci še bolj utrjuje; utrjujemo čut za vzajemno pomoč, smisel za organizacijo in združevanje sil. To je posebno važno zato, da GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L J M D I ZA GORENJSKO LETO XII., ST. 51 - CENA DIN 10.- _ KRANJ, 3. JULIJA 1959 TUDI Z VOZILI NA JELOVICO število udeležencev z Bleda se je podvojilo Nekatera podjetja na Bledu, med njimi Gozdno gospodarstvo, Lesno-industrijsko podjetje Gorjana in Tovarna čipk so za svoje delavce in uslužbence preskrbela prevoz s kamioni na Lipniško planino. Podobno so za svoje člane pripravili tudi vaški odbori SZDL iz Zagoric pri Bledu, iz naselja Grad in iz Zasipa. Iz podjetij in vaških odborov se je doslej prijavilo že nad 360 kandidatov. Potemtakem bo z Bleda v sestavu odreda in z vozili odšlo 4. julija proti Lipniški planini kakih 700 ljudi. Rezervni oficirji blejske občine bodo na dan pred odhodom na Jelovico imeli še enodnevno taborjenje na Bohinjski Beli. -jb NA JELOVICO GRE TUDI LT Na veliki proslavi, ki jo pripravlja OO ZB Kranj na Lipniški planini na Jelovici 4. julija, bodo sodelovala visa društva Ljudske tehnike — od avto-moto društva do radioamaterjev in modelarjev z vse Gor%njske. Ta društva bodo tod samostojno delovala. IZ PRVIH SKUPIN IN ČET SO NASTAJALI BATALJONI, BRIGADE IN DIVIZIJE, KI SO MED BOJEM PRERAŠČALE V NEPREMAGLJIVO LJUDSKO ARMADO, KI JE BILA SPOSOBNA IZGNATI SOVRAŽNIKA; ČE BI BILO POTREBNO, BI ZNALA TUDI DANES BRANITI SVOJO DOMOVINO S seje Okrajnsga ljudskega odbora Kranj Uvajanje novih Na torkovi seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki je bila zadnja pred letošnjimi počitnicami, je bilo na dnevnem redu med drugim poročilo o stanju in problemih strokovnega šolstva in predlog programa za razvoj tega šolstva v okraju, poročilo Sveta za delo o izvajanju priporočil olo glede tarifne politike v gospodarskih organizacijah, poročilo o izvajanju pripročila olo glede razmejitve pašnega in gozdnega gospodarstva itd. Na področju okraja je 415 gospodarskih organizacij, ki bodo letos uveljavile nove tarifne pravilnike. Od tega 231 gospodarskih organizacij ugotavlja dohodek, 184 pa jih plačuje družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Do konca maja so delavski sveti sprejeli in predložili občinskim ljudskim odborom in sindikalnim organom zaradi izjave soglasja skupno 348 tarifnih pravilnikov ali 84 odstotkov od vseh. S 1. januarjem ne bo moglo uveljaviti svojih tarifnih pravilnikov 12 gospodarskih organizacij, ki ugotavljajo dohodek, ker so zamudile rok za predložitev organom, ki dajejo soglasje. — Splošno gradbeno podjetje »Projekt« Kranj pa je dobilo od Sekretariata za delo Izvršnega sveta LRS odločbo, s katero se mu podaljšuje rok za sprejem tarifnega pravilnika do 30. junija 1959. Slabše pa je stanje pri gospodarskih organizacijah, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Do konca maja namreč ni vložilo tarifnih pravilnikov 54 teh goispodarlskih organizacij. Te so večinoma manjšega obsega tako po svoji dejavnosti kot po številu zaposlenih (kmetijske zadruge, gostišča, obrtne delavnice). V športne organizacije več kmečke mladine Predsednik OO ZB Ivan Bertoncelj-Johan smo pripravljeni za obrambo, če bi kdorkoli hotel ogrožati našo neodvisnost. Pripravljeni moramo biti na obrambo naše socialistične zemlje, da bi jo, če bi bilo potrebno, branili kot en mož, in to na tradicija!) in izkušnjah, ki sta nam jih dala narodnoosvobodilna borba in naša revolucija. V tej borbi je bil pod vodstvom Komunistične partije združen ves naš narod, ki se je vstrajno boril do končne zmage. Zato bomo torej letos proslavili Dan borca, Dan vstaje juzo^ln-vanskih narodov in počastili tudi veličastni jubilej 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. IVAN BERTONCELJ V sredo je bila v dvorani OLO Kranj seja Sveta za šport in telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj. Seji so prisostvovali tudi predstavniki športnih podzvez kranjskega okraja. Med drugim so obravnavali delo podzvez v preteklem letu in govorili o ustanovitvi Okrajne zveze za telesno kulturo. Med najmnožičnejšimi organizacijami telesne kulture je vsekakor Partizan, saj združuje preko 6500 članov. Največje težave v društvih Partizan so vaditelji, saj bi jih društva potrebovala najmanj 150 do 200. Na splošno je pri podzvezah in športnih organizacijah opaziti, da imajo premalo delavske predvsem pa kmečke mladine. Največ je v športnih organizacij nh dijakov in študentov. — Športne organizacije na Gorenjskem bodo nujno morale vključevati v svoje vrste predvsem kmečko in delavsko mladino itd.; to je nakazal tudi prvi kongres telesne kulture. — Športna dejavnost na Gorenjskem je bila lani zelo živahna, saj se je na raznih športnih tekmovanjih in tečajih zvrstilo preko 15.000 aktivnih športnikov in je bilo na posameznega tekmovalca porabljeno 5000 dinarjev. Na seji je bilo veliko govora tudi o enotnem športnem organu za Gorenjsko, to je o okrajni zvezi za telesno kulturo. — Iniciativni odbor je že izdelal pravilnik za ta organ, vendar je začasno prekinil z delom. Sprejeli so sklep, da naj iniciativni odbor nadaljuje z delom, tako da bo jeseni prišlo do ustanovitve tega okrajnega športnega organa. Govorili so tudi o vlogi občinskih svetov za telesno kulturo, kajti le-ti do danes, razen v kranjski občini in morda še na Jesenicah, niso odigrali prave družbene vloge. Sveti bi morali bolj in bolj sodelovati pri lokaciji in urbanističnih načrtih športnih objektov. Ti pa so se omejili le na golo potrjevanje predračunov športnih organizacij in na delitev sredstev." Največji napredek je zabeležila kranjska občina, kjer se je Svet za šport in telesno vzgojo najbolj približal smernicam prvega kongresa telesne kulture. M. Z. Od vseh gospodarskih organizacij je do 22. junija vložilo pri občinskih ljudskih odborih in sindikalnih organih svoje tarifne pravilnike 375 gospodarskih organizacij (90,4 odstotka). — Občinski ljudski odbori so obravnavali 295 tarifnih pravilnikov. Pripombe so bile dane na 233 vloženih tarifnih pravilnikov. Dajale so jih strokovne, komisije pri občinskih ljudskih odborih in sindikalni organi. Zbori proizvajalcev doslej še niso obravnavali nobenega tarifnega pravilnika, o katerem bi bila komisija občinskega ljudskega odbora mnenja, da bi bilo to potrebno. Gospodarske organizacije so namreč na pripombe strokovnih komisij in komisij za izdajanje soglasij izvrševale potrebne popravke predloženih tarifnih pravilnikov ali pa so komisije izdale soglasje k nekaterim tarifnim pravilnikom, čeprav niso bili sestavljeni dosledno v smisiu priporočil OLO Kranj. Do 22. junija so občinski ljudski odbori dali soglasje 174 tarifnim pravilnikom, sindikalni organi pa 127 tarifnim pravilnikom. Do tega dne pa niso izdali soglasja k nobenemu tarifnemu pravilniku v občinah Bohinjska Bistrica, Železniki in Žiri. V občini Radovljica pa so izdali soglasje že 51 tarifnim pravilnikom. Z novimi tarifnimi pravilniki so nekatere gospodarske organizacije občutno korigirale norme, na primer BPT Tržič, večina lesnih podjetij, nekatera kovinska podjetja, Gozdno gospodarstvo Bled itd. V trgovini se vse bolj uveljavlja plačevanje od prometa, ki ,se v letošnjem letu izpopolnjuje tudi v gostinstvu. V tarifnih pravilnikih se opaža uvajanje raznih novih oblik stimulacije za boljše uspehe pri delu, kar je napredek v primeri z dosedanjimi tarifnimi pravilniki. Le v potniškem prometu, obrti in komunali gospodarske organizacije niso našle primernih ttačinov za uveljavitev plačevanja po učinku. Nekatere gospodarske organizacije so v novih tarifnih pravilnikih uveljavile precej visoko povečanje povprečnih tarifnih postavk. Od 15 do 20 odstotkov je povečalo povprečne tarifne postavke 19 gosp. organizacij, ki ugotavljajo dohodek, 9 gospodarskih organizacij od 20 do 25 odstotkov, 6 gospodarskih organizacij od 25 do 30 odstotkov in ena gospodarska or- ganizacija s področja trgovine celo za 45,8 odstotka. Okrajni ljudski odbor je na seji sprejel med drugim tudi priporočilo, naj zbori proizvajalcev občinskih ljudtskih odborov takoj analizirajo, ali so delavski sveti gospodarskih organizacij in občinske komisije za dajanje soglasij k tarifnim pravilnikom ravnale po uredbi o postopku pri sprejemanju tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij in po priporočilih OLO Kranj. Predvsem naj podrobno analizirajo sprejete tarifne pravilnike tistih gospodarskih organizacij, ki so za leto 1959 izkazale zmanjšanje stopnje dohodka in čistega dohodka, spremenjeno razmerje med skladi in osebnimi dohodki v škodo skladov, povečanje povprečnih tarifnih postavk nad 15 odstotkov ali zmanjšanje dohodka in čistega dohodka na enega zaposlenega. A. T. v titogradu se je začel iii. kongres zveze komunistov Crne gore v sredo dopoldne se Je v Titogradu začel III. kongres ZK Črne nore, ki se ga razen gostov udeležuje 351 delegatov v imenu 28.000 članov ZK Črne gore. Kongres je začel sekretar CK ZK Črne gore Blažo Jovano-vič. Pozdravil je predstavnika CK ZK Jugoslavije Eranca Leskoška ter predstavnika centralnih in r«-publiških komitejev. Po izvolitvi delovnega predsedstva Je komgres pozdravil član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc I.eskošek, ki so ga delegati pozdravili z viharnim ploskanjem. Za tem je sekretar CK ZK Črne gore Blažo Jovanovič prebral referat: »Zveza komunistov Črne gore v boju za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj«. Popoldne je kongres nadaljeval z delom v dveh komisijah: v komisiji za vprašanja družbeno-politič-neaa sistema in za gospodarsko politiko ter v komisiji za pnlitično-organizacij-ska vprašanja in ideološko delo. J Tretje letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine Novi zakonski predpisi V ponedeljek in torek je .bilo ▼ Beogradu III. letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Zvezni Zbor in zbor proizvajalcev sta imela ločeni seji, na katerih sta obravnavala osnutke zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev, o rudarstvu, o 'tržni inšpekciji, poročilo podpredsednika ZIS Mijalka Todoroviča o letošnji žetvi itd. Razen tega je zvezni zbor obravnaval osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika. Ko je član ZIS Moma Markovič govoril o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev, je poudaril, da s tem zakonom praktično uveljavljamo zdravstveno zaiščito vsega prebivalstva Jugoslavije. Na podlagi tega zakona bodo zajeti vsi kmetijski proizvajalci, ne glede na to, ali so v zadrugah ali ne in ali so se vključili v kooperacijo z zadrugami ali ne, tako da je z njim uvedeno zdravstveno zavarovanje vseh kategorij kmetijskih proizvajalcev, razen tistih, ki so že vključene v splošno zdravstveno »avarovanje. V obrazložitvi osnutka zakona o tržni inšpekciji je član ZIS dr. Marijan Brecelj med drugim rekel, da zahteva izpolnjevanje sistema delavskega upravljanja v gospodarstvu in čedalje večja samostojnost gospodar, podjetij, kakor tudi krepitev komunalnega sistema, konkretnejšo in točnejšo kontrolo, da bi zagotovili skupne družbene koristi. Eden izmed čini-teljev, ki lahko pozitivno vpliva na pospešenje tega procesa, je služba tržne inšpekcije. Zatem je opozoril na nujno potrebo, da se ljudski odbori zavzamejo za čim učinkovitejšo organizacijo in poslovanje tržne inšpekcije. Izvajanje predpisov na področju blagovnega prometa pomeni namreč veliko pomoč ustalitvi trga in gospodarstva sploh. .Kako ste le zmogli!9 Iz razgoforo? z našimi izseljenci Tudi letos je prišlo precej izseljencev iz raznih evropskih držav in dežel onstran luže, da bi se spočili v svojih rojstnih krajih. Člani družbenih organizacij v Kranju so obiskali nekatere izseljence in jim v imenu svojih organizacij izročili pozdrave. Ob takšnih priložnostih pa kaj rado pride do živahnih razgovorov. Pred dnevi so obiskali tudi za- konca Ropret in gospo Križanič v Šenčurju. Ropretovi žive v ZDA domala tri desetletja in so to pot prvič Obiskali domovino. Zelo so se čudili nad napredkom pri nas. Navdušeno sta pripovedovala, kako sta z gradu gledala Ljubljano, ki je postala veliko, lepo mesto. Z zadoščenjem sta pripovedovala, kolikšen napredek je dosegel Kranj O družbeni vlogi osnovne šole Odbor za prosveto in kulturo Ludvik Gabrovšek obrazložil predlog zakona o ustanovitvi višje komercialne šole in glavne značilnosti, ki jih vsebuje osnutek zakona o osnovni šoli. Odbor je sklenil, naj bo predlog zakona objavljen kot priloga v časopisu »Delo« in v lokalnem tisku, o njem pa bo Inštituta za sociologijo v samostoj- T ,„j , ... , •/, j A • xt . Ljudska skupščina razprav jala še- republiškega odbora Ljudske skup ščine LRS je v ponedeljek obravnaval predloge več zakonskih osnutkov in odlokov. Najprej je razpravljal o odloku, ki zadeva potrditev statutarne odločbe Univerze v Ljubljani glede preosnovanja v tem času in podobno. Zlasti sta se čudila, da imamo tako močan avtobusni promet in tako lepe avtobuse. Najbolj pa sta se "čudila ugodnostim, ki jih uživajo delavci. Oni, kot pravijo, si v tujini ne morejo dovoliti tritedenskega dopusta, zlasti ne na morju. Zato so se čudili, kako pri nas delavci govorijo o kopanju in dopustu ob Jadranski obali, kjer imajo sindikalne domove. Čudili so se tudi, da ima pri nas vsaka žena porodniški dopust in podobno. Hkrati so se čudili lepim in kvalitetnim izdelkom naše industrije, predvsem množici radijskih sprejemnikov in podobno. Se večjo razliko pa je opazila ob sedanjem obisku gospa Kri-žaničeva. Ona je bila na obisku pred sedmimi leti. Toda od takrat, kot pravi, se je vse močno spremenilo. Vse je lepše. Ljudje so zadovoljni. Sprememba je osupljiva. Ob ugotavljanju velikega napredka pri nas so neprestano zma- ni znanstveni zavod Univerze. Nato je sekretar Sveta za šolstvo LRS le na prvem jesenskem zasedanju, le zmogli.« Koca pod vrhom Blegoša, kjer bo osrednja proslava 4. 7. 1959 Srečanje na Blegoša Goli, najvišji vrh škofjeloške- pod vrhom že dovažajo hrano, ga pogorja — 1.562 metrov, med pivo, deske za oder.. . Na vrhu jevali z glavami, rekoč: »Kako so Poljansko, Selško in Cerkljansko Blegoša so že pripravili velik K. M. dolino, je oživel. V kočo, RAZVEDRILO ZA BLEJSKE GOSTE Bled, 2. julija S 1. julijem z začetkom glavne turistične sezone se je družabno in zabavno življenje na Bledu močno poživilo. V zdraviliškem parku je pričela z rednimi promenadnimi iz naših krajev tik kres in tudi naprave za ognjemet. Tako bo Blegoš v petek zvečer pozdravil svoje nekdanje obiskovalce, ki so se zatekli v _ njegovo mirno območje, tako bo pozdravil preživele borce, pozdravil bo prebivalce iz škofjeloških in primorskih dolin, ki se tržiska kronika Pripravljalni odbor za proslavo bodo udeležili velikega partizan- V SKOFJI LOKI O rili tudi obširen program zanimi- VPRASANJU KMETIJSTVA vih prireditev. Turistični teden bo kom[teLZKS L 2? DPD "stZ£ KSS +to3ST5i J^SKcTteSl- «kega Vrečama'na^legoTu 7Vo- Komue £K.b za Skofjo Loko je ne DPD Svoboda Pnmskovo. Ob koncerti začel s sistematičnim prouče- teJ priložnosti bosta sodelovala še godba na pihala iz Ljubljane, vonjem gradiva IV. kongresa ZK godba na pihala DPD Svoboda in sicer trikrat tedensko: v po- Slovenije. Na plenumu komite- Kranj in humorist Lipe Revše. Tu- nedeljek, sredo in soboto. — V Ja ča se že dlje pripravila na prn- koto, 4. julija, znovanje 22. julija. Takrat bodo Za to prireditev ki je posve- na Ljubelju odkrili spomenik, čena 40-ietnici KPJ se že dlje in sicer na ilegalni poti preko pripravljajo organizacije ZB * 80 predstavniki sindikalnih di ostale dneve bodo zapolnjevale K*v™ir nn JCh E , „ZS PriPravljajo organizacije ZB * Kazini bo od 1. julija naprej in mladinskih organizacij raz- razne prireditve: športne tekme, tu- w^ni Tii^n^nv- h H i -t -i • vseJ okolici. Nadejajo se, da bo igral ansambel Mojmira Šepeta pravljali o vprašanju kmetijske ristična predavanja, nogometna » „PT noain s. ^v, m skupno s partizanskimi patrola-s pevci Marijano Deržaj, Maj- politike oziroma o perspektivah tekma Debeli s Suhi, prireditev S« T t nJimi &~ mi in ostalimi obiskovalci obi-do Sepe in Staničem. V baru razvoja naše vasi, kot jih je na- »Pokaži, kaj znaš« itd. Zaključek 1 se s tem dnem začenja redni kazal nedavni IV. kongres ZK turističnega tedna bo 12. julija s artistični in glasbeni program. Slovenije. promenadnim koncertom* godbe na Vsak dan od 1. julija dalje bo- Tudi v tovarni Planika v P'hala v soteski Kokre. Sodelova-sta zabavala goste tudi zabav- Kranju so že na zadnji seji to- 1* °° tudi gorska reševalna skupina orkestra na terasi Park ho- varniškega komiteja Zvezo ko- na iz Kranja. ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA V ŠKOCJANSKI JAMI PRI DIVAČI V soboto, 4. julija ob 9.30 uri bo v Škocjanski jami pri Divači otvoritev električne razsvetljave. Sodelovala bo tudi godba na pihala DPD »Svoboda« Divača in »Sežanski fantje«. Čudovit in svojstven je kraški svet, ki je človeku znan že od najstarejših časov. Edinstven biser našega krasa pa so Škocjanske jame, ki bodo od sobote naprej dostopne tudi turistom. Izkopanine pričajo, da je tod bival že človek ledene dobe. Pod 164 metrov visoko navpično steno izginja divje se peneča Reka v podzemlje. Skozi 100 metrov globoke kanjone si utira pot do Mrtvega jezera. V strmih stenah kanjona so speljane zavarovane poti nad bobnečo Reko in naprej v Tiho jamo. Človek komaj dojame vso lepoto kapnikov in bogastvo kapniških tvorb. OB* *7T TN POTAVI DOKLEJ TAKO Že drugo leto se vozi iz večjega industrijskega središča na ljubljansko univerzo. Ob koncu lanskega šolskega leta je njegov razred sklenil, da pojde gradit avtomobilsko cesto. Žanetu to ni dišalo. Podvizal se je k zdravniku. Izposloval si je potrdilo, da zaradi tega in onega ni sposoben za težko delo, in Žane je ostal doma ... Ni minilo teden dni, ko je Žane spet stal pri zdravniku, toda to pot pri drugem. To pot je zahteval potrdilo, da je sposoben za delo. Med počitnicami se je bil zaposlil pri nekem podjetju . . . Tudi letos se je Žanc izmazal in morda prihodnje leto spet, in naslednic leto. Vse življenje se bo izovibal. . . Toda družba ga štipendira, stipendira ga kolektiv, ki mora vsak mesec odšteti nekaj milijonov za to, da bodo 2ane in morda tudi drugi niemu podobni ljudje, strokovnjaki. Je mar to dovolj? Ali ni kolektiv tudi dolžan, da pogleda, kaj njegovi štipendisti počenjajo. Čemu tega ne dela? V našem mestu je skoraj petdeset inženirjev in tehnikov, toda kak'ne koristi ima družba od njih? Delajo zavoljo plače! V javnem in političnem življenju, razen nekaterih izjem, jih skoraj ni videti, še več: zapirajo se v svoj krog, kot da bi bili razred zase, kot da niso del delavskega razreda. Pik tela in na vrtu restavracije munistov razpravljali o pokon Blegaš. -J° grešni dejavnosti. Na seji so sprejeli sklep, da bodo gradivo OTROCI PADLIH BORCEV IV. kongresa ZKS predelovan GREDO NA MORJE od avgusta dalje, in sicer v 14 S SLIKARSKE RAZSTAVE V KRANJU skalo Blegos okrog 3.000 ljudi- Prejšnji petek so gostovali v Največ se jih je prijavilo iz Tržiču člani garnizona JLA St. Poljanske doline, prišli pa bod" Vid. Z domačini so so srečali v tudi iz Medvod, Polja pri Ljub- šahu in nogometu, zvečer pa so ljani, iz Cerknega, Idrije In od imeli v tesno zasedeni dvorani drugod. »•Svobode*! kulturno prireditev. , V torek dopoldne so v Klubu „ Poseb™ Patrulja borcev bo od- gospodarstvenikov Tržič raz- *Ia ™ P° 12 ^TleznikoTv-, PnJ! pravljali o novogradnji večjega J° kr?lll» S*°,fje L"kfrUS druga iz Selške doline. Patrulj* bo- To pot ne gre za razstavo pri- poslopja na prostoru za Turist. . {, Četrtek, 2. julija. — Danes se v dnevnih presledkih." To" zaradi znanih likovnikov, temveč razstav- društvom. V novem poslopju bi ^Jružn?na°Brdu ^a Robid Kranju zbira prva skupina otrok tega, ker ima tovarna Planika 1JaJ° sv°Ja dela gojenci gorenj- blh v pritličju tr. lokali, v pr- ** ge 'hc>sia ^j-^m patrulji* padlih borcev NOV, ki bo šla na v juliju kolektivni dopust. Gra- skih So1- Razstavljeno je 40 del, v vem nadstropju večja sodobna R. ho&ta £ Hotavelj in s letovanje v Verudo pri Puli. S to divo bodo predelovali v treh 9lavnem akvareli, risbe in tuš. V kavarna, v ostalom delu poslop- ... predelovali v treh prvo izmeno gredo otroci rojeni grupah, predavatelje pa jim bo okviru 40-letnice KPJ in SKOJ je Ja Pa stanovanja. Nov objekt bi v 1943., 1944. in 1945. letu. Po 20. preskrbel predavateljski aktiv Svet za prosveto in kulturo OLO klub gospodarstvenikov gradil juliju bo ta kolonija ZB na raz- pri Občinskem komiteju ZKS Kranj priredil po šolah razna tek- skupno z gospodarskimi organi- busi odpeljali vse obiskovalce, polago tudi borcem oziroma nji- Kranj. cerkljanske strani. Iz Škofje Loke bodo z avto- hovim družinam. -1. c. HOLANDCI SO NAS RAZOČARALI V torek, 30. junija sta gostovali v Kranju prva in druga od- NOVI TURISTIČNI PRIDOBITVI Novemu gostišču »Pod planino« v Trebiji v Poljanski dolini, ki je bilo izročeno namenu letos 1. ma- bojkarska ekipa holandskega ja, je bilo zdaj priključeno še ko-mesta Harlem. Druga ekipa Ho- pališče na Poljanščici. Otvoritev landcev se je srečala s kranjsko kopališča je bila v nedeljo, 28. ju-Mladostjo, prva pa z ekipo nija. Nedvomno se je turizem v Elektra iz Ljubljane. V prvi in Poljanski dolini s tema dvema ob-drugi tekmi so bili gostje visoko jektoma precej okrepil. Razen tega poraženi — z 2:0; Mladost jih je Poljanščica zelo ugodna za rije premagala s 15:1, 15:3, Elek- bolov in kopanje. Poleti se segre-tra pa s 15:4, 15:1. V zadnji tek- je tudi do 22 stopinj Celzija. Novo mi se je srečala Mladost z Elek-tro. Zmagala je Elektra s 3 : 2. AVTO-MOTO DRUŠTVO V PODNARTU Avto-moto društvo Podnart je pričelo s prometnimi izpiti za prometne zinačke AMS III. stopnje, ki jih delajo pionirji, člani AM krožka pri AMD Podnart. Do sedaj je že nad 60 pionirjev iz Podnarta in okolice uspešno opravilo izpit. Nanje se pridno pripravljajo tudi ostali pionirji in pionirke iz Podnarta, Krope, Ljubna, Podbrezij in od drugod. C. R. 1< kopališče ima kabine, okrepčevalnico in izredno lego za kopanje. V neposredni bližini se nahaja tudi manjši mineralni vrelec, ki slovi po svoji osvežujoči moči. Nedvomno se bodo turisti teh mikavnosti radi posluževali. boč. TURISTIČNI TEDEN V KRANJU Turistično in olepševalno društvo Kranj bo tudi letos priredilo turistični teden, ki bo zajemal dneve od 4. do 12. julija. Da bi bil dogodek čim mikavnejši, so sesta- movanja, ki so zajela tudi likovno zacijami na področju komune ki bodo prišli tja v soboto zju- dejavnost. Tokratna razstava pred- Tržič- Prevozi so organizirani tudJ stavlja izbor najboljših del. Ne- Pretekli teden so na plenumu iz drugih krajev, katera razstavljena dela so bila SZDL največ govorili o družbeni Glavna svečanost bo ob 10. uri- nagrajena. Razstava je zelo zani- prehrani. Zato so sklenili, da je Govoril bo znani borec in poli' miva, zlasti pa se odlikujejo dela potrebno v Tržiču čimprej zgra- tiĆJli delavec iz teh krajev, ljud- iz razredov slikarja Saše Kumpa. diti delavsko menzo. Potrebo za ^ polneč Anton Peternej- Slike obravnavajo tematiko NOB takšno menzo je pokazala tudi Igor Za obiskovalce je predvi- in povojno graditev. So sproščena nedavna anketa SZDL — delav- dena tudi primerna zabava: ure- in neposredna ter predstavljajo ska menza je bila na prvem me- -eno .Q pie^o, igrala bo godba prijeten dogodek v kranjski kultur- slu pred raznimi servisi, ki jih ^ Medvod in kvintet iz ZiroV. ni kroniki. Tržičani tudi močno pogrešajo. s. b. f. k. m. LJUDJE IN DOGODKI Misija dobre volje »Dežele Latinske Amerike v Mehiko — vendar lahko že dobrin. Te so jim tembolj do-vlagajo čedalje večje napore za zdaj z zaupanjem zremo v njen brodošle iz držav, za katere »• pospešeni vsestranski razvoj. S končni uspeh. lahko povsem prepričane, at» tem se večajo objektivne mož- Ze doslej je bilo namreč naše jim bodo skušale pomagati ne-nosti kakor tudi obojestransko sodelovanje s temi deželami sebično, brez kakršnihkoli P°" zanimanje za nadaljnjo razši- zelo pristno in iskreno, čeprav litičnih zahtev. Za jugoslovan-ritev sodelovanja med temi de- še ne zadostno. Jugoslavija je sko industrijo, ki proizvaja deželami in Jugoslavijo.« Tako je navezala številne gospodarske dalje več izdelkov za izvoz, P* med drugim izjavil član zvez- stike z latinskoameriškimi dr- je to hkrati ugodno tržišče m nega izvršnega sveta in vodja žavami, hkrati pa se je poglo- prodajo njenega blaga. Interes misije dobre volje v dežele La- bilo tudi sodelovanje na politič- je tako obojestranski, pogoji P» tinske Amerike Vladimir Popo- nem in kulturnem področju, so nadvse prikladni za razvoj vič, preden je odpotoval na dol- To velja zlasti za odnose med tesnih gospodarskih odnošajeV. go pot po zahodni polobli. SZDL in Socialistično partijo Vse to torej ustvarja ugodn« Misija bo obiskala številne Cila, pa tudi za Narodno-revo- ozračje za uspešno opravljanj« dežele Latinske Amerike - Me- lucionarno gibanje v Boliviji, naloge naše misije dobre volje-hiko, Kubo, Venezuelo, Kosta- čigar ustanovitelj in voditelj »Prepričani smo,« je dejal vod-riko, Kolumbijo, Ekvador, Hon- Pas Estenzoro se je te dni mu- ja misije Vladimir PopoviČ, »đ* dll v Jugoslaviji, ali pa za bo naš obisk koristil boljšem«* Apristično gibanje v Peruju. medsebojnem spoznavanju, n»' Odkar se dežele Latinske daljnji raširitvi dvostranskih Amerike čedalje zavestneje odnosov, s samim tem pa bo upirajo tujemu vplivu in odvis- prispeval k okrepitvi medna-nosti, se tudi v vladujočih gi- rodnega sodelovanja in tako t«' banjih teh dežel krepijo težnje di k utrjevanju miru v svetu.« duras, Haiti in druge - njena naloga pa bo razširiti in poglobiti stike tam, kjer že obstajajo, in jih vzpostaviti tam, kjer jih doslej ni bilo. Ni treba posebej poudarjati, da so takšni napori sestavni del naporov naše države pri utrjevanju in razširjanju sode lovanja z vsemi deželami glede na njihovo notranjo politično in družbeno ureditev. Zato je tudi naloga misije dobre volje v deželah Latinske Amerike logično nadaljevanje miroljubne politike aktivnega sožitja in naporov jugoslovanske vlade, da vzpostavi in okrepi sodelovanje na enakopravnih temeljih s čim večjim številom Pionirji v družbi s predsednikom značke AMS III. stopnje, in se že dežel. Čeprav se je potovanje AMD Podnart tovarišem Jožetom pripravljajo za prometni izpit II. naše misije dobre volje šele za-Koncom, ki so že prejeli prometne stopnje čelo — prispela je na prvi cilj: k samostojni politiki in izven-blokovski usmeritvi. To seveda ne ustvarja ugodno ozračje za tesnejše stike z Jugoslavijo, ki si je v mednarodnih odnosih prav spričo podobnih prizadevanj pridobila velik ugled. Prav tako si te dežele prizadevajo, da bi odpravile težko dediščino zaostalosti in gospodarske ter politične odvisnosti od tujine in velikih kapitalističnih monopolov. V naporih h gospodarskki osamosvojitvi potrebujejo te dežele velike množine kapitalnih in potrošnih MARTIN TOMAZIC rja CP »Gorenjski tlak« — Urejuje urotek&ki odbor — Direktor S. Bezali — Odgovorni uredaflt Vojko Ne-vok — Tei. uredništva 475 — Uprava 3«7 — Teko« račun pti K ocu na »i ni banki v Kranju 607-70-13.5 — hoj« ob pencdeltkih ta »•*-kJk — Letina naročnina 000 dinarjev, eieae&aa 50 dk« KRANJ, 3. JULIJA 1959 obre site Sredstia za stanvaniske skuBna&ti V ponedeljek dopoldne sta odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine LRS razpravljala o zagonskem predlogu, ki govori o me-rilin, po katerih določijo občinski sudski odbori, kateri ,stroški za tekoče vzdrževanje obremenjujejo sklade hiš. V zakonskem predlogu Jfe rečeno, da se za stroške tekoma vzdrževanja stanovanja, ki ne "menjujejo nosilcev stanovanj-Pravice, temveč se krijejo iz •kladov hiš, štejejo stroški za po->ravila, nadomestila in obnovitve-^ela, ki so potrebna zaradi nor-*a'ne iztrošenosti konstrukcij in *»Piav v stanovanju, in popravila •kvar, ki nastopijo zaradi izrednih *°godkov in pojavov itd. V obeh •*°"h je bil zakonski predlog »Prejet. °dbora sta sprejela tudi predlog '°ka o najvišjem odstotku sta-*4rine in najemnine, ki sme biti °'°ćen kot dohodek stanovanjske "Upnosti. Odlok določa, da je »ajvišji odstotek, ki J*J*ki odbor lahko c. ek stanovanjske skupnosti, pri carinah do 3 odstotkov, pri na-^ mn'nah za poslovne prostore pa 0 5 odstotkov. Odbora za gospodstvo sta s,prejeia tudi odlok, ki v°ri o določitvi najvišjega in "Nižjega odstotka najemnine za °^ ovne prostore, .ki se plačuje v ^ćlnski kreditni sklad za zidanje <)> L() Jesen c*v r Varstvo družineinotrok- pum miin.1 natoija občinskih itrpsrov ga občinski lahko določi kot do- Na torkovi seji sta zbora ObLO Jesenice razpravljala o delu Sveta za varstvo družine in o nekaterih drugih vprašanjih. Na skupni seji sta sklenila odstaviti direktorja trgovskega podjetja »Ze'.eznina« na Jesenicah. Inšpekcijski organi ObLO so končali s pregledom poslovanja v omenjenem podjetju in ugotovili, da je podjetje zaključilo lansko poslovno leto z 9,282.916 dinarji poslovne izgube, ki je ni prikazalo v zaključnem računu. Nasprotno jo je podjetje na nedovoljen način skušalo prikriti. Razen tega je zaradi slabe organizacije komercialne službe v podjetju za okrog 15 milijonov dinarjev zaloge nekurantnega blaga. Pri prodaji tega blaga bo nastala še večja izguba. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče. Svet za varstvo družine pri ObLO je pripravil obširno poročilo o delu sveta in o problemih na tem področju. Poročilo govori o družini in njenem zgodovinskem razvoju, o sodobni družini in o njenem pomenu za pravilen razvoj otrokove osebnosti. V jeseniški občini je razmeroma precej otrok, ki so vzgojno bolj ali „ Izmenfava izkušeni Dreko Kluba gospodarstvenikov v Kranju •Pod l6tni skuPŠčini Kluba goje JjJ^venikov v Kranju, ki a v sredo popoldne, so go-. 0 Pomembnem delu te ku*«ni.Zac^e Pri izmenjavi iz- lanizacij :^ni2iral borili fan?n^ mec* gospodarskimi or- Od cijnmi- a Predlanske jeseni je Klub skupno 70 predalih u- naJrazHčnejših vpraša-*°st>ort S0 tolmačili vidni Klub stveniki- Razen tega je toVa 0rganiziral tudi oglede ležeJ0. J.n Pod061*0- kier so ude-kujn.Cl ^menjali mnenja in izje km6 v Pnktičnem delu, kar Rauo zelo koristno. ?ef „en ,teSa so priredili tudi nar erninarjev, in sicer semi-a vodilno osebje v trgo- vini, seminar za proučevanje Zakona o delitvi dohodka in proučevanje Zakona o delovnih razmerjih. Prav tako so priredili seminar za embalažo, seminar o delu samoupravnih organov za mlade proizvajalce in tako dalje. V novih pravilih podjetij, ki so jih prejeli, so predvidene sekcije kot na primer sekcija za organizacijo proizvodnje in pripravo dela, sekcija za per-soanlno politiko, sekcija za knjigovodstvo, sekcija za analizo trga, sekcija za plačno politiko in podobno. Delitev dela po sekcijah je bila že v dosedanjem delu organizacije zelo uspešna. K. M. manj problematični. V šolah so popisali vse otroke, za katere menijo vzgojitelji, da iso moralno in socialno ogroženi. Svet je stvar proučil ter v nekaj kritičnih primerih pod-vzel potrebne ukrepe. Ta pregled je pokazal, da je med 3273 učenci 162 moralno in socialno ogroženih otrok. Reševanje teh vprašanj, zlasti vzgojno zanemarjenih in moralno ogroženih otrok, Je zahtevna in odgovorna naloga. Največ težav je zaradi tega, ker so starši takih otrok pogostokrat alkoholiki, nevrotiki ali obremenjeni z drugimi slabostmi. Zato v takih primerih nastopa vprašanje, kako preprečiti, da bi tudi otroci ne postali žrtve neprimernega družinskega okolja. Zato je treba v takih primerih pomagati tudi staršem, kar je velikokrat zelo težko. Prav gotovo bi pri tem lahko veliko pomagale stanovanjske skupnosti, ki bi morale čimprej organizirati dnevna zavetišča, igrišča in ostale ustanove. Drugo vprašanje so otroci, ki zaradi duševne nerazvitosti in manjše nadarjenosti ne morejo obiskovati rednega pouka z normalnim učnim programom. Na Jesenicah je nad sto takih otrok. Le-te bi morali šolati v posebnih šolah, oziroma pomožnih razredih, vendar obstoja v občini le en tak razred, in sicer na Koroški Beli. Kazalo bi čimprej ustanoviti še pomožni razred na Jesenicah in na Dovjem. Posebne težave so tudi z mladoletniki — prestopniki. V zadnjih petih letih je bilo v občini ugotovljenih 75 takih primerov. Največ kaznivih dejanj je bilo ptorjenlh zoper družbeno in zasebno lastnino, slede nedovoljeni prehodi čez državno mejo itd. Poročilo navaja tudi skrb za otroke padlih borcev, za kar se je v občini zavzela organizacija ZB NOV. V občini sta 102 otroka padlih borcev. Potem so govorili o otrocih pod skrbništvom, o rejništvu in rejen-cih. Lani je bilo v reji vsega 15 otrok, kar kaže, da je zaupana tej vrsti socialnega varsvta pomembna vloga. Na seji so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih s tega področja, kot o zdravstvenem varstvu otrok in žena ter odobrili poročilo sveta in sprejeli nekaj zaključkov, -k Informacije pred IX. Gorenjskim sejmom 2000 m* POKRITIH RAZSTAVNIH POVRŠIN ZA TURISTIČNI DEL £ Letošnji IX. Gorenjski sejem, ki se bo pričel 31. Julija in bo trajal do 10. avgusta, bo izrazito turistično-potrošnlški. V primerjavi z lanskim letom, ko Je turistični del sejma obsegal le 300 m2 pokritih raestavnih površin, bo letos ta del sejma zavzel skoraj 2O00 m* pokritih razstavnih površin, skupno z gostinstvom pa tudi okoli 6000 m2 odprtih razstavnih površin. £ Na sejmu se bodo predstavila vsa turistična področja Slovenije i značilnostmi letne in zimske sezone. To bodo organizirale turistične zveze in gostinske zbornice Kopra, Maribora, Celja, Gorice, Novega mesta in Kranja. £ V turističnem delu sejma bo sodelovalo tudi podjetje »Pla-nica-šport« iz LJubljane, ki bo prikazalo popolno opremo z« campinge, in podjetje »Komblnal-šport« Iz Beograda, ki bo tudi sodelovalo s športno opremo. Tu bo zastopana tudi industrija motornih voall za turizem lin široko potrošnjo. Sodeloval bo tudi Alpski letalski center Lesce, ki bo prikazal turistično in športno letalstvo. 0 Posamezna podjetja pripravljajo posebne kolekcije izdelkov za prodajo na sejmu. Podjetje »Melodija« iz Mengša bo na primer prodajalo vse svoje izdelke, za ljubitelje ustnih harmonik pa pripravlja še posebno presenečenje. Tudi podjetje »Dom« iz Ljubljane bo prodajalo vse izdelke domače obrti. £ Tekstilna podjetja pripravljajo izdelavo posebne rute z motivi Kranja in sejma. Tudi podjetja, ki Izdelujejo konfekcijo, tako tekstilna kot usnjena, bodo prodajala svoje izdelke. T. J S seje Gorenjske turistične zveze »VI Ponedeljkova seja Gorenjske turistične zveze, katere so se udeležili tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije in Smučarske zveze Slovenije, Je dobršni del razgovorov posvetila izvedbi Ptlaniškega tedna 1960. Ob tej priložnosti so obravnavali tudi elaborat o razvoju turizma v Kranjski gori in v Bohinju. TRGOVINA IN POTROŠNIKI V ponedeljek se je v Zagrebu zečela javna tribuna »Trgovina in potrošniki, ki jo v okviru Meseca družine in gospodinjstva prirejata zvezna trgovinska zbornica in zvezni odbor društva Družina in gospodinjstvo. Po pozdravnem govoru tovarišice Kardeljeve, predsednice zveznega odbora za organizacijo Meseca družine in gospodinjstva, so bili podani trije referati, in sicer o modernizaciji trgovine in njenem prilagajanju potrebam potrošnikov, o proizvodnji in plasmanu proizvodov, namenjenih potrebam družin in gospodinjstev, in o preskrbi potrošnikov. Priprave na prihodnji Planiški teden, ki bo predvidoma od 16. do 20. marca 1960 v Planici, kažejo, da je prireditelj — Smučarska zveza Slovenije, na/bral pri prirejanju Planiiških tednov v preteklosti precej dragocenih izkušenj in da bo spričo pravočasnih in temeljitih priprav letošnja zimska športna prireditev v Planici spodbudnejša. Na tokratni seji so ponovno ugotavljali resnico, da je zadnji Planiški teden pred nekaj več kot dvema letoma hudo razočaral, predvsem kar zadeva gostinsko preskrbo. Kakšen utogne biti prihodnji Planiški teden? Organizacijsko plat Vodovod Bašeij - Kranj •UfeE6 \ ni vode! Iz kuhinje je danes tudi ed:mo, ki napa in ni bilo lahko rešiti — bolj pere-mev korakov go- kranjsko vodovodno omrežje. Da čo kot. prvo je drugo: obstajala •labem ' "* '-govorno pričaj) o ta količina vode ne zadošča, je bojazen, da bodo Kranjčani i»i njeH ruzPol°ženju. V Kranju smo zapisali že v uvodu. čez nekaj let brez vode. Toda lieri po,Vi ?k"lici se takšni pri- Vprašanje vodovoda je v Kra- direkciji vodovodov pri ObLO petd ]aV^a;'0 vsak dan< nju že nekaj let v ospredju. Za- Kranj bo pomagala mladina. ^ik-^v61 star vodovod Cem- to so pristojni činitelji sklenili, Mladinske delovne brigade: IV. Y°d()vodfan^ ^e dotraial in v da iG trcba čimprej zgraditi nov študentska brigada Franca Rozini stolp v Kranj ne pri- dotok vode, in sicer iz zajetja mana-Staneta iz Ljubljane, sred- nješoLska brigada iz Ljubljane in srednješolska brigada iz Kranja so so že zbrale v naselju MDB »•Franc Vodopivec«. Prvi so v sredo pričeli z delom, v četrtek pa je vseh tristo brigadirjev prijelo za krampe in lopate. Vse tri brigado bodo delale en mesec, nato bosta prišli še dve novi brigadi prav tako za en mesec. Predvidevajo, da bo mladina v tem času izvršila nalogo, ki jo je sprejela. To nam zagotavlja tudi razpoloženje mladincev, sicer pa je mladina že izvržila vrsto težkih nalogi in prav gotovo bo tudi to. Razgovarjali smo z namestnikom komandanta naselja, Ludvikom Gorjancem. Le-ta nam je med drugim povedal: »Čeprav nam je nagajalo deževno vreme in smo s pripravami v zaostanku, smo kljub temu uspeli rešiti skoraj vsa vprašanja. Danes (v sredo) smo dokončno uredili razsvetljavo — za naselje imamo agregat, jutri pa bomo dobili ozvočenje. Odprto je le še vprašanje ambulante. Ker ta mora biti, jo bomo tudi imeli.'« Govorili smo tudi s komandantom študentske brigade, absolventom medicine, Vasjo Kla-voro. Povedal nam je, da so se študentje že pred meseci pripravljali za počitniško delo. Njihova brigada je prišla v Kranj zato, ker vse štiri briga- de ljubljanskih študentov niso mogle na avtomobilskko cesto Niš—Paračin v julijski izmeni. V brigadi so študentje vseh fakultet in letnikov, največ med njimi pa je študentov medicine. Medtem ko so študentje iz vseh bratskih republik, razen Makedonije, je med njimi tudi 5 študentov iz bratskih dežel daljne Afrike. Vsi so nadvse navdušeni, da deiuio skupno z jugoslovansko mlau.no. B. Fajon prireditve je prevzela Smučarska zveza Slovenije, medtem ko bosta za preskrbovalni program in nekatera druga obrobna vprašanja poskrbeli Okrajna gostinska zbornica in Gorenjska turistična zveza. Ni pa samo preskrba tisto, kar vsiljuje prirediteljem obilico skrbi. Hkrati gre še za dva problema: za nastanitev gostov in promet. Če trdimo, da je na zadnjem Planrškem tednu promet povsem razočaral, tedaj bo spričo ugotovitve, da se je promet zadnja leta najmanj potrojil, prihodnje leto še porazneje. Razen tega se spričo urejenega malega obmejnega prometa z Italijo in Avstrijo prireditelji nadejajo tudi precejšnjega dotoka tujcev. Ta ugotovitev pa spravlja prireditelje v zadrego, kajti ceste v Planici so zelo slabe, razen tega tudi močno pogrešajo primeren parkirni prostor. Razprava o tem problemu je načela tudi predlog, da bi kazalo za domom v Planici zgraditi cesto v obliki pentlje, ki bi bila kos še tako živahnemu avtomobilskemu prometu in parkiranju. Razen tega bo treba utrditi in popraviti ostala cestišča, predvsem cesto do Doma v Planici, ki je povsem neuporabna. Pri obravnavanju teh načrtov ia potreb pa je prišlo do pripomb, češ da nekateri pristojni organi takšnim investicijam niso posebno naklonjeni. Torej ostaja problem prometa še vedno odprti Mučna težava nastaja tudi ▼ zvezi z nastanitvijo tekmovalnih ekip, tehničnega osebja in ostalih obiskovalcev prireditve. Gostinske kapacitete v Kranjski gori ter okolici so namreč hudo razdrobljene, ni pa osrednjega zbirališča, ki bi bilo hkrati tudi center družabnega življenja. Ob tej priložnosti je padel predlog, da bi bilo morda pametno organizirati tak družabni center Planiškega tedna na Bledu, katerega gostinske zmogljivosti bi ustrezale potrebam. Zaradi prevelike oddaljenosti Bleda od športnega centra v Planici pa je bil predlog zavrnjen. Dobršen del časa, ki je namenjen družabnemu življenju, bi porabili za prevoze iz Planice na Bled in obratno. Končno je bilo sklenjeno, da bo center družabnega življenja v Kranjski gori. Seveda bo treba vse razpoložljive kapacitete gostinskih podjetij usposobiti do najvišjih možnosti. Navzlic težavam, ki nastajajo, kaže, da bo prirediteljem tradicionalne zimske športne prireditve v Planici uspelo jih v večji meri odpraviti in da bo prihodnji Planiški teden boljši od preteklih. S. S. Turistični kažipot dva so mladinci zasadili krampe in lopate meseca bo dograjen nov vodovod Bašclj—Kranj S**! Si0Stflrih C0Veh niU k'!PlJe !r;*ienV0r *6 hil •;,'iri vodovod ri^ i y'- *a *>r> !? 5000 Kranjčanov in i^-u tiso« kot lih so moral danes. v Bašlju — potok Bolco. Novo za jo! je j<> oddaljeno od Kranja Okoli 12 kilometrov. Torej grad-nia novca vođa zahteva precejšnja sred.stva in tudi precej 11 novo zajetje, ki jo delovnega časa. Obeh vprašanj Hamid Elbzioui iz Fesa (Maroko* je vedno nasmejan in dobre volje. Ko je končal z delom, smo se zapletli z njim v prijetno kramljanje. Povedal nam je, da je študent medicine; studi ral je v Parizu, Nemčiji, sedaj pa je na obisku v Jugoslaviji Med bivanjem pri nas je sklenil, da bo prišel študirat tudi v Ljubljano ali Beograd Na leškem letališču spet pristaja in vzleta potniško letalo. Iz njega izstopajo turisti in ostali potniki, namenjeni na Bled in druge kraje Gorenjske. Nekateri vstopajo... Za kratek čas smo posedeli v restavraciji na letališču. Prisedel je tudi tovariš Rodoljub Milovanovič, iz kušen pilot, ki že četrt stoletja leta po našem sinjem nebu. Nasmejan in razpoložen kot vedno je pripovedoval o svojih dogodkih in kramljal z nami o vsem mogočem. Zanimal se je za razmere na Bledu. Med tem smo popili vsak šilce konjaka, se ozirali skozi okno in občudovali močan naliv ter grmenje. Letos je to skoraj vsakodnevni pojav. Kako bo s turistično sezono? Spogledali smo se, nato je tovariš Milovanovič dejal: »Da, da! Včasih je bilo na Bledu drugače.« Vprašujoče smo ga pogledali. Nadaljeval je: »Stvar je v tem. Pred vojno, ko sem bil v Beogradu, sem dobil prospekte, in točno sem vedel, kakšne so cene hotelskih uslug. V mislih imam predvsem Bled. Točno sem vedel, koliko velja penzion v tem ali onem hotelu. Pa o prireditvah in o vsem, kar me je zanimalo. Danes . . .« Ko sem mu povedal, da so v zadnjih letih izdali na tisoče prospektov in vseh mogočih edicij, je dejal: »V Beogradu tega manjka, zlasti bi moral imeti dovolj takega materiala JAT. Pomislite!« je nadaljeval. »Z našimi letali pripotuje dnevno na desetine tujih turistov ia ostalih potnikov. Mnogi med njimi se še niso povsem odločili, kam naj krenejo... Ce bi imeli ustrezne prospekte, bi jim jih že med potjo dali v roke. Preden bi pristali na našem letališču, bi bili turisti že informirani, kje bodo dopust najprijetneje preživeli.« Pik RAZPRAVLJALI BODO O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH V prvi polovici julija bod« na nekaterih terenih in naseljih jeseniške občine zbori volivcev, na katerih bodo govorili o uveljavljanju stanovanjskih skupnosti in izvajanju novih zakonov ■ področja stanovanjskih zadev. D« takrat bodo namreč pripravili reorganizacijo Stanovanj, uprave, kakor določa novi zakon. Reorganizirali bodo tudi dosedanje skupnosti na Jesenicah ter ustanovili nove, v skladu z zakonskimi predpisi. Verjetno bodo po novih predlogih ustanovili na Jesenicah 6 stanovanjskih skupnosti. -k 70-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V DOVJEM Prostovoljno gasilsko društvo ▼ Dovjem se živahno pripravlja na proslavo 70-letniro obstoja. Osrednja prireditev te pomembne obletnice bo v nedeljo 5. julija. O 8 VE S C EVALE C ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. .___MALI OGLASI__ Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, iz uri ameriški barvni film »POT V HOLLYWOOD«; 6. julija ob 19.30 ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANČEV«. Naklo: 3. julija ob 19. 30 ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANČEV«; 5. julija ob 16. uri ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANČEV«, ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »ZLATO V DŽUNGLI«. »KRVAVEC«, Cerklje: 5. julija ob 20.30 ameriški barvni film »PO- Prodam poceni gradbeni les (plo- Gospodinjsko pomoč, k dru- he, punte). Hribar Andrej, cesta zini z dvema otrokoma sorei- Kokrškega odreda, n. h., Kranj mem. Perčič Franc Cerklje 82 373« 3756 Prodam gozd v Drulovki. Naslov Sprejmem samostojno gospo- v oglasnem oddelku 3740 dinjsko polnočnico mlajšo ali Cirkular žaga s stojalom, plug starejšo k družini z 2 otroko- obračalnik, dromeljne in osi za ma. Naslov v ogl. odd. 3757 SLEDNJI IZ PLEMENA KOMAN- gumi voz obroče in plašče 21 col, Prodam 24 - basno klavirsko CEV««. merilni aparat za usnje, kartotečne harmonike v dobrem stanju. »RADIO«, Jesenice: 4. do 6. ju- omarico, tehtnico 200 kg, vrtilno Benedikova 12, Stražišče, Kranj lija ruski barvni cinemaseope film banjo za niklanje, radio aparat, Prodam svinjo 13 tednov bre- »DON KIHOT«; predstave vsak fubljeno" 10, ostalo 12 dinarjev od elektromotorja 3 KM in 10 KM pro- je, voz zapravljivček, lahke sa- dan ob 18 besede. Naročniki imajo 50 odstot- da Lipnar Tončka, Cerklje na Go- ni (kraguljčke) skoraj vse v no- - kov popusta renjskem 3741 vem stanju. Kupim kultivator Telefonska številka naročniškega Fant srednjih let žeti spoznati in oglasnega oddelka je 397, ured- dekle zaradi ženitve. Ponudbe s ■ištva 475. sliko oddati v oglasni oddelek pod VESPO dobro ohranjeno kupim. »Lepša bodočnost« 3742 Plačam dobro in takoj Naslov v Pošteno 21-letno deklle Išče sta- oglasnem oddelku 3728 nova.nle v najbližji okolici Kranja. Sprejmem vajenca za čevljarsko Ponudbe oddati v oglasni oddelek obrt. Kvas Slavko, Ljubljanska 14, pod »Čim preje« 3743 Krani 3604 Iščem tovarniško delavko, za Slaščlčama-Kavarna, Kranj sprej- pomoč na ma,. kmRt}ji Osta]o po me takoj mladega fanta, zdravega, dooovoru. Naslov v ogljem od- Gašperlin Jakob, Luže 29, Šenčur 3687 ločnega, za vsa pomožna dela 3720 Instruiram angleščino nižjih gimnazij. Zglasite se na ime Aubreht Silvi, cesta Milene Korbarjeve 2, Kranj (Primskovo) 3730 Komat za konja 20 in pol eolski v zelo dobrem stanju prodam. delku ŽELITE PRIJETNO LETOVATI! Občinski (sindikalni svet Kranj razpolaga v svojem campingu v Moščeniški Dragi še z nekaj mesti v vikend hišicah za prvo polovico 3744 meseca septembra in ne za julij, Sprejmem krojaškega vajenca. Zupan Alojz, Šenčur 115, Kranj 3745 Sprejmem žensko na kmetijo po službi. Voglje 37, Šenčur 3746 Mizarskega pomočnika in va- kot je bilo v zadnji številki objavljene. Šotori so prosti za vso sezono. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem zdrav- in 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma. Ob 16. uri predstava samo v primeru slabega vremena. »PLAVŽ«, Jesenice: 4. do 6. julija angleški barvni film »PESEM MRTVIH LIUBIMCEV«; predstave ob delavnikih Ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30 dopoldan matineja mladinskega filma. Ob 16 uri predstava samo v primeru slabega vremena. Žirovnica: 4. in 5. julija angleški film »LADJA, KI JE UMRLA OD SRAMU«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. Dovje: 4. in 5. julija francosko-italijanski barvni film »PARIŽANKA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 18. in 20. uri. Koroška Bela: 4. in 5. julija mehiški barvni film »GLASBA V NO- jenca sprejmem. Stanovanje pre- »ikom dr. Vetru Igorju, dr. Rajner- Binkelj 6, Skofja Loka 3731 skrbljeno. Kajzer Franc, Podgora ju Srečku, dr. Ažmanu, dr. Vrb- Prodam dromeljne z gumami — 24a, Šentvid — Ljubljana 3747 njaku, glavnima sestrama Babic GlT Predstava v soboto ob 19. uri, 16 X 600. Naslov v oglasnem od- Za specialna strojno ključavni- Julki in Jeleni ter vsemu ostalemu y nedeljo pa ob 17. in 19. uri. delku 3732 carska dela sprejmem vajenca in osebju za uspelo težko operacijo Rjea: 3. do 6. julija ameriški Brzoparilnik nov 125 1 prodam enega vojaščine prostega nekvali- in trud, ki so ga imeli z menoj, Darvni'cinemasC0pe fjjm »GOSPOD ali zamenjam za manjšega. Križe flciranega aH prekvalificiranoga da so mi rešili življenje. Želim ROBERTS«. Predstave ob delavni- 3733 famta. Možnost pridobitve kvalifi- vsem, da bi še dolgo let s svojim ^ ob lg in 2o.30, ob nedeljah in kacije. J. Zupan, Kranj-Stražišre, znanjem in ljubeznijo do trpečega p^^jkih 0,D 10,, 15., 18. in 20.30. Poceni prodam 20-1 i trski bojler s pipo. Šenčur 21 3734 Prodam plug obračalnik. Zalog 42, Cerklje 3735 Prodam 2 parceli v Drulovki, 2 mizi in 8 stolov v kmečkem slo- Pot na Jošta 11 3748 človeka opravljali človekoljubna Radovljica: 4. in 5. julija ob 16., 3-članska družina išče samostoj- dela in reševali dragocena življe- 18 in 2Q uri jugosi0vansko-itali gu v zelo dobrem stanju. Marenčič ijica Linhartov trg 3 no gospodinjo — upokojenko s takojšnjim nastopom. Ponudbe poslati na naslov: Vidic Jože, Radov- 3749 nja. Cesar Pepca, Kranj. Primskovo — Marija, Kranj, Vodopivčeva 7 3736 Prodam 25 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje v biližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3737 Prodam krasno zazidljivo parcelo na periferiji Kranja. Voda, elektrika in avtobusna postaja zraven. Vprašati Ljubljanska c. 24, Kranj 3738 Obrtno podjetje Cerklje spreime v uk po enega vajenca za naslednje stroke: pekarsko, mesarsko, mehanično, mizarsko. Interesenti naj se ziglasijo v upravi pod jot ia Cerklje št. 30 3750 Prodam motorno kolo »Pano- janski barvni film »VELIKA PLAVA POT«. Ljubno: 3. julija ob 20. uri in 4. julija ob 18. uri ameriški film »KLIC DIVJINE«, 4. julija ob 20. uri ter 5. julija ob 16. in 18. uri »STORZlC«, Kranj: 2., 3. in 4. sovjetski barvni film »NESMRTNA julija ob 16., .8. in 20.15 ameriški LJUBEZEN«. barvni cinemaseope film »DZlN- »SORA«, Skofja Loka: 3. do 5. GISKAN«; 5. julija ob 9.30 angle- julija ameriški cinemaseope film ški cinemaseope film »INTERPOL«, »PRINC ŠTUDENT«. Zirl: 4. in 5. julija ameriški barvni film »ZEMLJA FARAONOV« in JAVNA DRAŽBA Kmetijska zadruga Cerklje pri Kranju bo v nedeljo, dne 12. julija 1959 ob 8. uri prodala na javni dražbi nov karamboliran osebni avtomobil Volkswagen tip 1950. Prednost ima družbeni sektor. »ZOGLJENELA DŽUNGLA«. Predstava ob 20. uri. »DOM«, Sovodenj: 4. in 5. julija ameriški barvni film »iPONY EKSPRES«. Predstava vska dan ob 16. Na željo potrošnikov smo uvedli NON-STOP poslovanje od 7. do 19.30 v trgovinah: TEKSTIL, Prešernova 5 in GALANTERIJA, Prešernova 14. Priporočamo vam obisk naših trgovin, kjer vas bomo ob izpopolnjeni zalogi postregli s kakovostnim blagom po nizkih cenah. Trgovsko podjetje ELITA, Kranj. niia« novejši tip N^U 250 cem ob 13. uri premiera francoskega in Vespo. »Tapetništvo Krani barvnega cinemaseope filma »TA- 3751 MANGO«, ob 15., 17. in 19. uri Prodam frozd 40 arov Vodice— ameriški barvni cinemaseope film Brniki. Naslov v oglasnem od- »DZINGISKAN«. 6. julija zaprto delku 3752 zaradi adaptacije dvorane. Prodam dobro ohranjen mooed Letni kino »PARTIZAN« 4. julija Mr\squitto. Poizvo se v popoldan- 0b 20.30 dvojni program: ob 22.20 uri. skih urah pri Kuharju Pavlu, premiera angleškega cinemaseope Duplica pri Kamniku: 4. in 5. ju-Križe 58, pri Tržiču 3753 fiima »INTERPOL«, v primeru dež- Hja ameriški barvni film »VZHOD- Na planino Korošioo sprejme- ja 0D 22. uri premiera v Storžiču. NO OD RAJA«. Predstave ob 17. mo v pašo 5 konj. Prijave snre- 5, juijja francoski barvni cinema- in 19. uri. scope film »TAMANGO«, 6. julija 3754 angleški cinemaseope film »INTERPOL«. Predstave ob 20.30. »TRIGLAV«, Primskovo: 3. juli- 3755 ja OD i93o ameriški barvni film »ZLATO V DŽUNGLI«. »SVOBODA«, Stražišče: 3. julija ob 19.30 uri amor. barv. film »POT V HOLLYWOOD«; 4. julija jema Kmetijska zadruga Podiju belj Po službi bi šla pomairat gospodinjstvo. Delam na 2 izmeni. Naslov v ogl. odd. RA3I0 LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri .Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 22.55 uri ob 16. in 20. uri ameriški barvni ter radijski dnevnik ob 19.30 film »ZLATO V DŽUNGLI«, ob 18. uri. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri >l S K R A< tovorna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj razpisuje delovna mesta za: 1. mesto pravnega referenta, 2. mesto obratnega zdravnika splošne prakse, 3. mesto nižje zdravstvenega tehnika-zobarskega asistenta Za delovno mesto pod točko 1 je treba nasloviti prošnjo na personalni oddelek »-ISKRA« Kranj do 10. julija 1959. Za delovni mesti pod točko 2 in 3 pa pravilno kolkovane prošnje na Obratno ambulanto »ISKRA« Kranj do 10. julija 1959. Za obratnega zdravnika je na razpolago primerno družinsko stanovanje. Plača po uredbi ZJU in pravilniku OA »ISKRA«. OBJAVA Tajništvo za notran|e zadeve OLO Kranj, bo od 10. Julija 1959 sprejemalo stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Izven določenih uradnih ur, bo vloge o zadevah v upravnem postopku sprejemala Stalna služba TNZ. Kranj, dne 2. julija 1959. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve OLO Kranj »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA Tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. da ima "fakultetno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu; 2. da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu; 3. da ima nepopolno srednješolsko izobrazbo in najmanj 15 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dosedanji zaposlitvi je poslati na občinski ljudski odbor Kranj do 20. julija 1959.« Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA »Slaščičarne-kavarne« Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Absolvent gostinske šole z najmanj 5 let prakse na vodilnem mestu v podjetju gostinske stroke. 2. Slaščičarski mojster z najmanj 10-letno prakso pri vodenju večjega slaščičarskega obrata. 3. Visokokvalificirani delavec živilske stroke z najmanj 15 let prakse. Prošnje, kolkovane z 180 din državne in 90 din občinske takse, s priloženim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi, je dostaviti občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 20. julija 1959. PETEK, S. JULIJA 8.35 Vedri napevi; 9.20 Godala v ritmu; 9.42 Dva .prizora iz Massene-tove opere »Don Kihot«; 11.00 Pet pevcev — pet popevk; 12.00 Zelje za naše mlade poslušalce; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek: Bolezni in poškodbe pašne živine; 12.25 Pesmi tujih narodov; 12.45 Zvoki iz operet »Noč v Benetkah« in »Melodije srca«; 13.30 Poslušajmo zbore »Svobod«; 14.10 Jugoslovanski samospevi; 15.30 Arije iz filma »Veliki Ca-ruso« poje Mario Lanza; 16.00 Športna reportaža; 16.40 Goriva in maziva — II.; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Petkovo glasbeno popoldne; 18.00 Kulturna kronika; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Mediteranski napevi z orkestrom Franck Chackfield; 20.15 Tedenski zunanje-politični .pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 4. JULIJA 6.45 Pesmi borbe in dela; 7.15 V razigranem ritmu; 8.00 Po sledovih partizanskih brigad; 9.00 Za spomin na junaške dni; 9.45 Iz parti-tur jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 10.30 Borci XIV. divizije med mladino; 11.00 »Zapoj zdaj srce partizansko«; 11.20 Koncert pihalnih orkestrov JLA in Ljudske milice; 11.40 Skladbe za klavir in violino; 14.35 Igra zabavni orkester Radia Beograd; 15.30 Prizori iz opere »Gorski vijenac« Nikole Hercigonje; 16.00 Z jugoslovanskih bojišč; 17.00 Prenos reportaže z Zveznega zleta »Partizana« v Beogradu; 18.00 Zdaj pa kar po domače; 18.45 Okno v svet; 20.00 Potovalni urad; 21.00 Zabavni zvoki; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 5. JULIJA 7.15 Poskočne za pihalne instrumente; 8.40 Violinske skladbe za mladino; 8.50 »Polka je ukazana...«; 10.10 Se pomnite, tovariši — Stane Terčak: v Šaleški dolini so zažarele luči; 10.30 Naš koncert za letoviščar-je; 1100 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 11.30 Zvone Kr-žišnik: Državno posestvo Belje (reportaža); 13.30 Za našo vas; 15.30 Melodije za vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Pierre Daninos: Na počitnice; 16.20 Operetne melodije z orkestrom Hans Carste; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.35 Camille Saint-saens: Koncert a klavir in orkester št. 2 v g-molu; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Koncert slavnih pevcev. GIBANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročili so se: Anton Konic, mizarski pomočnik in Marija Smolej, uslužbenka; Franc Črv, metalurški tehnik in Stanisla-va-Marija Ažman, frizerka; Štefan Razinger, delavec in Marija-Terezija Jensterle, delavka. Umrli so: Marija Kert rojena Kalan, gospodinja; Ivan Peter-lin, pismonoša; Cecilija Med-vešček rojena Borštnik, druž. upokojenka. Kakšno bo vrentf v juliju in avgustu Poznani jugoslovanski orolog Boris Koljčicki pravi, M se na osnovi analize dosedanjega razvoja vremenskih P** javov, kot tudi stanja sončni peg in drugih vremenskih P^" javov lahko pričakuje, da bod« v juliju zelo pogosta in moč0* temperaturna kolebanja z n=* vihtimi, vmes pa bodo kratkotrajne vročine. — Po njegov prognozi bo v juliju skor aj vsak teden po nekaj dni P30-* dež. Deževalo bo predvsel* okoli 7., 12., 20. in 30. julija- ^ Nekako v istem času KoljČic*1 predvideva tudi precej viso* temperature — med 35 in stopinjami Celzija. Ustaljene!" vremena pa se po njegovi Pr0' gnozi lahko nadejamo šele k0' nec julija in v začetku avgust* ko bo zelo suho in vroče. Vte^ času bodo najtoplejši dnevi tem letu. V drugi polovici avgusta pa bo prišlo do manjš"1 ohladitev s povečanimi pada*1' nami. Iz te prognoze je razvid"* da bo pravo poletje pravzaP1"3,^ od 25. julija do 15. avgusta. nal' višie temperature ,okoli 37 st pinj Celzija, pa med 10. in ' avgustom. . 1 Tistim, ki gredo na le^ odmor, Koljčicki svetuje t kole: Kdor bo šel na letni o«j mor v juliju, naj gre v Ju* Primorje, ker bo v tem ca j srednje, posebno pa seven^ Primorje imelo precej dežja Od konca julija pa vse do ' 20. septembra pa bo na vse Jadranu lepo vreme. Skoraj enako prognozo mena daie profesor Ante 1'en. Čeprav predvideva, da julij zelo sončen in precej s ' pravi, da je v juliju Pri^ri vati dva izrazitejša Pr°d . vlažnih atlantskih zračnih 01 ^ in to okoli 8. in 22. julij3- ^ prodori bodo v kontinentain delu države povzročili kra traino poslabšanje vremena- Avgust bo po njegovih tje . dah imel samo eno kratkot w no poslabšanje vremena, i° ^ cer sredi meseca. Sicer P3 -j, skoraj ves avgust suh, vr ^, sončen. Tudi september bo razito suh in topel. 240 din kg. Sadje: fige 150, & relice 120 do 150. breskve 1 ringlo 85 in hruške 90 din ^ Cene ostalim proizvodom s°a[j-le nespremenjene, zaradi n^ va pa je bil dovoz zelo m^l V TRZlCU Kg Češnje 80, hruške 120 din jfl| borovnice 80. vrtne jagode ^ d ollO din liter; jaica 2 jca, komad, lisičke 30 din me p česen 10 din kom , korenče* peteršilj 10 din šopek, ^°wic» be 5 do 10 din komad, red* nj 10 din šopek, špinača 15 » ^ din merica, solata 10 do * glavica. NA JESENICAH ilata V KRANJU Fižol in ješprenj 70, krma za kokoši in koruza 35 do 40, proso 50, kaša 70 do 75, krhlji 40, šalotka 30, oves 20 do 25, lisičke 25 do 35. ajdova moka 60 do 70, koruzni zdrob 40. orehi 60 do 80, gozdne jagode 70 do 80, vrtne jagode 150 din liter; zelena in česen 10 din kom., korenček in peteršilj 10 din šopek, paraiižnik 2Q0. čebula 60 do 70, sladko zelje 30, solata 20 do 30. rdeča pesa 50 do 80. cve-tača 70 do 100. gobe 230 do 250, jabolka 90, hruške 60 do 80. grah v stročju 60 do 80. češnje 50 do 90, krompir 25 do 40. breskve 90, fižol v stročju 100 din kilogram: smetana 200 din liter, sir 90 do 100 din kg. surovo mi si o 400 do 560 din kg, kokoši 500 do 600 din, piščanci 200 do 300 din, zajci 200, jajca 17 do 18 din kom., por 8 do 10 din komad, koleraba 6 do 7 din komad. V RADOVLJICI Češnje in grah 60, jagode in stročji fižol 110, breskve 120, marelice 150, hruške 83, limone 200, slive 98, čebula 63, peteršilj 120, korenček 98, zelje v glavah 35, solata 40, krompir 38, česen 105 in paradižnik 150 dinarjev kilogram. V KAMNIKU Novi krompir 36. zelje 28, cvetača 70, pesa 65. koleraba 40, stročji fižol 90, kumare 80, korenček 60, paradižnik 100, čebula 60, česen 100 in paprika Zelje v glavah in s0i"V0ira3' novi krompir 40 din kg, jti ča in buče 60 din kg, kum3' jn korenje 100 din kg, čebU ^o1 hruške 70 din kg, stročj^ $ 70 do 100 din kg, ja dinarjev liter. V SKOFJI LOKI nler3: Solata v glavicah in t bice 30 do 40, čebula 70 ^ lt pesa 50, krompir 40. &Tj*^ (jj dinarjev kilogram, korerLjr)3^ peteršilj 10 din šopek. =p ^0-20 din merica, jajca 18 £ vrt' mad, suho sadie 40 do 5 ^g 4' ne jagode 80, češnje dorna^^; do 60 in borovnice 60 din ^ sirček 12 din kom., Peh.,rce & do 15 din šopek, ka"11 "dopr« dinariev šopek. Trš ie ^tffi založen s solato. koler^uje P' in krompirjem, primanja jajc. STRELA JE ZAŽGALA --------r,„n Dr>SLOJJ GOSPODARSKO POSL<- ^ p„. Med silnim neurjem, kl.jevCčefa nedeljek, 29. junija proti■ &^ divjalo pod Kamniškimi p1 ^ „čije strela udarila v popolno jt. vo gospodarsko poslopje h. panika Steleta v Tuniški M ^j«. gorelo je vse gospodarsko jlni' "a, živi"1"; le z,n^i med njim tudi zadružna ca, uspelo jim je rešiti 5OOO*? V svislih je zgorelo okrofl' - ,■ sena. Od vročine ,so Pop Talcef dovi v stanovanjski M*1- y ognja, ki so ga videli ce'.° pO""' niku, tod okoli prebivalci nijo. .jgjjžj kranj, 3. julija 1959 OB LETOŠNJI 40-LETNICI NENEHNIH BOJEV IN ZMAG KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE OZIROMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NAŠI DELOVNI LJUDJE POVSOD S PONOSOM OBUJAJO SPOMINE NA PREHOJENO POT. VSAK KRAJ, VSAKA VAS ALI NASELJE IMA SVOJE SPOMINE, SVOJE DOGODKE, KI SO DROBCI MOGOČNE ZMAGE. ZATO UPRAVIČENO S PONOSOM OBELEŽUJEJO TE KRAJE, PROSLAVLJAJO BOJE IN SE PRIPRAVLJAJO NA NOVE NALOGE. OSREDNJA MANIFESTACIJA NAŠEGA OKRAJA BO PRIHODNJE DNI NA JELOVICI. PREŽIVELI BORCI, AKTIVISTI IN DELOVNI LJUDJE IZ VSEH KRAJEV GORENJSKE BODO S SVOJO PRISOTNOSTJO POČASTILI POMEMBNE DOGODKE IZ REVOLUCIJE IN ZNOVA MANIFESTIRALI ZA GRADNJO NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE. ZATO JE TEMU DOGODKU NA JELOVICI, OZIROMA DNEVU BORCA POSVEČEN TUDI DEL VSEBINE NAŠEGA LISTA, KI SKUŠA SVOJIM BRALCEM OBUDITI SPOMINE NA NEKATERE DOGODKE DELAVSKEGA IN REVOLUCIONARNEGA GIBANJA V NAŠIH KRAJIH. Je borce ia vsaka naša vas..." Okupacija jo kaj kmalu začela ^dvajati posameznike iz javnega žlvlJenja in j;n silila v ozadje ali Cel° v ilegalo. Nekateri so se mo-rali umakniti, ker so kot znani re-v°Hicionarji zašli na policijske spiske. Drugi so se takoj na začetku »zamerili« okupatorju, ker *e niso hoteli pokoriti in priznati hlapčevstva na svoji zemlji. Tako so se porajali prvi ilegal-Cl. ki so se skrivali pred okupatorjem, in se zatekli v osamljene Kmetije, v gozdarske in lovske koče. *z takih posameznikov, ki so za-radi okupatorjevega terorja mo-raM zapustiti svoje domove, ki so sovražili nasilje in okupatorja — 12 takih posameznikov so zrasle prye partizanske čete, grupe in baloni. ^rva takoimenovana jeseniška ali Cankarjeva četa je nastala že 28. julija 1941 na Obranci (Me-žaklja), kjer je Jože Gregorčič zbral grupe ilegalcev in jih organiziral v udarno formacijo. Prvi komandir te čete je bil Polde Stražišar, komisar pa France Potočnik. Nad vasjo Cegelnica pri Naklem je 1. avgusta 1941 nastala prva kranjska četa. Njen komandir je bil Franc Mrak, komisar pa Stane Toplak. Julija 1941 je bila formirana tudi kranjska četa, ki je zbrala v glavnem delavce na desni strani Save. Tako je začela rasti partizanska vojska. Njti prvi neuspehi, kot je bila, na primer, nameravana akcija za osvoboditev političnih ujetnikov iz begunjskih zaporov, 6. avgusta 1941, ni mogla več ustaviti splošnega odpora. Svetina in Tomo Brejc, člani komiteja. Pokrajinski komite je prevzel politično vodstvo na Gorenjskem. Gregor j evcem na Jelovici, so bili ti partizani zbrani na Jelovici na planini Vodice. Tu je bila ustanovljena Jelovška četa 29. julija 1941, in sicer na gradišču, kjer je isti dan tudi zaprisegla. Komandir čete je bil Jaka Bernard iz Koritnega, komisar pa Jože Kranjc-Zakelj, jeseniški železar. Tvorili so jo trije vodi: prva dva sta manevrirala dice 5. avgusta 1941. leta v Cankarjev bataljon. Po formiranju bataljona je četa skupno z bataljonom krenila na Partizanski vrh ,kjer sta se obe enoti utaborili. Cez nekaj dni, 8. avgusta 1941, so bataljon napadli Nemci. Nato je četa krenila v svoje prejšnje področje. Bataljonsko poveljstvo in tovariš Žagar se je v tem času nahajal zdaj pri eni, zdaj pri drugi četi oziroma vodu. V oktobru sta četi na Mohorju prišli pod enotno poveljstvo bataljona in ostali v sestavu tega bataljona do reorganizacije, ki je bila izvršena dne 14. januarja 1942 v Dražgo-ški gori. cankarjev bataljon v letu 1941 Cankarjev bataljon je bil formiran 5. avgusta 1941 na Jelovici na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini. V svojem sestavu je imel Jelovško in Jese-niško-Cankarjevo četo. Bataljon je štel okoli 120 mož, med Po tej borbi sta se četi umaknili nazaj na svoja operativna področja, kjer sta ostali vse poletje. Jeseni, oktobra sta zopet prišli pod enotno poveljstvo bataljona na Mohorju. Od tu je konec novembra krenila skupina 12 partizanov v jeseniški in blejski kot, da bi tam dvignila množično vstajo. Bataljon je krenil v Selško in Poljansko dolino. Ko je sredi decembra 1941 prispel v Poljansko dolino, je vključil v svoj sestav četo, ki je v prvi polovici decembra 1941 prišla čez mejo Ljubljanske pokrajine. — Sestavljali so jo preostali borci I. Kranjske čete, Tržiške čete, Rašiške čete, Mengeško-moravske in Kamniške čete. Ta četa je v bataljonu sestavljala samostojen vod. Bataljon je v Poljanski dolini dvignil množično vstajo in številčno narastel na blizu 300 mož. Organizacijsko stanje bataljona se ni menjalo, številčno so se povečale čete in vodi. Tu ZAČETEK VSTAJE Prve partizanske enote na Gorenjskem . v prvih dneh okupacije, ko Je Partija začela s pripravami Za NOB, je na Gorenjskem od-Sral Zelo pomembno vlogo v°Jno revolucionarni komite, ki |.a Je junija 1941 organiziral CK 5^S, in ki so ga predstavljali: Marie Žagar, Lojze Kebe in To-1,10 Brejc. Voj no revolucionarni komite **t Gorenjsko je povezoval prožne vojno revolucionarne ^0rniteje, koordiniral njihovo, j|*Jo in jim pomagal izvajati direktive CK KPS za organizacijo ljudske vstaje . , Okrožne vojno-revolucionarne komiteje so sestavljali, in sicer 2a okrožje Jesenice: Jože Gre-!°r&ič, delavec z Jesenic, Polde tražišar, delavec z Jesenic, ,Van Bertoncelj, delavec iz Donave pri Kropi, Alojz Hrovat, plaveč iz Begunj, Joža Ažman, V1 ali kmet iz Bohinja; za okrož }e Kranj: Franc Vodopivec, de lav del ec iz Kranja, Franc Mrak, avec iz Kranja, Franc Nart- pllc> delavec iz Kranja, Rudi ^aPež, delavec iz Kranja, Jože Janežič, delavec iz Tržiča; in za okrožje Kamnik: Marijan Der-mastja in Anton Sturm, delavec iz Kamnika. Vojno-revblucionarni komite za Gorenjsko je s pomočjo Okrožnih revolucionarnih komitejev organiziral sestanke po terenu in pripravljal politično in organizacijsko ljudsko vstajo. Zbirali so orožje, municijo in ostali material, ki je bil potreben partizanom za oboroženo vstajo . Povezoval je delavce in kmete ter ostale sloje v OF na terenu, kakor tudi tiste, ki so vstopali v ilegalo, bodisi, da so se umikali okupatorju pred selitvijo, zapiranjem, terorjem, ali, da so prostovoljno vstopali v partizane. Organiziral je čete in vode, ki so prerasli v bataljone in odrede, kot so pač zahtevale takratne prilike. Okoli 20. decembra 1941 je bil organiziran Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko, ki so ga tvorili: Anton Dolinšek, sekretar komiteja, Lojze Kebe, Mira Legenda O Vrve cjrupu. portizanov 1941 (D VartizonsUu čete (JI) rtartizonsUi bataljoni — •— odredi ' Partizanske? brigada jelovška Četa ali Četa »ilije gregorica« v 1.1941 Jelovška četa je zrasla iz ilegalcev, ki so od začetka junija do konca julija 1941 stopili v ilegalo na področju Dobrave, Otoč, Krope, Cernivca, Begunj, Lesc in Bleda. Po sklepu, ki je bil sprejet 17. julija 1941. leta pod Malim na področju Krope, Dobrave, Lipnice in okolice ter sta ju vodila Alojz Pečnik in Franc Stu-lar, oba iz Ljubnega. Tretji je bil na področju Ribnega, Kup-ljenka, Boh. Bele in okolice. Vodil ga je Franc Dacar, delavec iz Lesc. Četa je bila vključena na Pogrošarjevi plani pri planini Vo- temi je bilo okoli 40 neoboro-ženih. Komandant bataljona je bil Jože Gregorčič-Gorenjc, jeseniški železar.. Komisar je bil Ivan Berton-celj-Johan iz Dobrave pri Kropi. Prvo večjo borbo z Nemci je vodil bataljon na Partizanskem vrhu 8. avgusta 1941. Takrat je padlo okoli 30 Nemcev, partizani pa so izgubili samo 3 tovariše. je prišlo tudi do hujših borb z Nemci, nato pa se je bataljon umaknil v Dražgoše. Po dražgoški borbi 9. do 11. januarja in v borbi na Mošenj-ski planini 13. januarja 1942 je bilo zborno mesto bataljona na Dražgoški gori, 14. januarja leta 1942. Zaradi zimskih prilik in lažjega manevriranja je bil bataljon razdeljen na tri grupe oziroma čete: Selško, Poljansko in Jeseniško. r • Do Jej«ryi o« uh1 »Trata Legendo • Osnovne org KPi v predvojni Jugoslaviji »Osnovne oraj KP3 v iRI LIPNIŠKI PLANINI ena prvih večjih borb med Nemci in partizani. To je bilo za naše prve enote izredno velik uspeh. V bojih je padlo kakih 30 Nemcev, medtem ko so naši izgubili le tri ljudi. V boju je sodelovalo čez 500 Nemcev. JELENJI VRH Tam je bilo poleti 1942. leta vali so opremo, hrano in se konč- dalj časa taborišče Selške čete. Še no umaknili proti bohinjski dolini. MARTINČEK Ob cesti, ki vodi od Martinčka proti Lipniški planini, stoji spominski kahien. Tam so Nemci po izdajstvu našli, zverinsko mučili in postrelili 11 ranjenih neoboroženih Tu je bila 1. avgusta 1941. leta Sa odbora UROJ Slovenije tov. odredov so še podrobneje po- di. Priključena bo tudi mladina, ročali, kako potekajo priprave v ki gradi vodovod Bašelj—Kranj- vsaki občini posebej. Udeležence bodo prepeljali « Bohinj: Vsa podjetja v bohinj- 30 kamioni in 20 avtobusov. Od' ski občini in kmetijske zadruge nod Prvih kamionov bo že ot> bodo na ta dan organizirali iz- 4- urj zjutraj, lete na Lipniško planino. Z last- Skofja Loka: Tudi iz te obci- nimi kamioni bodo preskrbeli ne se bodo kljub pohodu ves prevoz. Pohoda na Lipni- m^Saš udeležili proslave na Lip' ško planino se bo iz Bohinja nižki Planini polnoštevilno. udeležilo preko 300 ljudi. Tržič: Tržiški odred bo sestavljen iz dveh bataljonov in °a Bled: Tudi v blejski občini bo štel 80!) ljudi udeležence bodo udeležba zadovoljiva. Tu so bili prepeljali z 10 kamioni med pot' zadolženi vsi predsedniki mno- jG ^ bodo ustaviii že v Strahi' žičnih organizacij, da mobilizi- nju> na okroglem in Podbrezjah, rajo svoje člane za pohod na kjer bodo položili vence na kraj* Lipniško planino. Rezervni ofi- kjer so bile med NOB hude danes so vidni obrisi šotorskih mest in ležišč ter partizanskih ognjišč. Tam so imeli tudi orožne vaje in zaprisege novih borcev. POGROŠARJEVA PLANINA Na tej planini je 5. avgusta 1941. leta Stane Žagar ustanovil /r dela OhO Zveze ho~ce'> R doilifca Zaslužnim priznanje in pomoč V turistični Radovljici smo se jih prošnjah, večkrat opozarjajo na stveno ogroženi. Enega člana so ustavili pred poslopjem občin,ske- zgodovinske dogodke, ki so bili letos poslali na tritedensko zdrav- ga ljudskega odbora. Ob vhodnih nejasni ali pa sploh nepoznani, ljenje na morje in čeprav je to za vratih na levi nas je razveselil na- Nasprotno pa že vsestransko raz- organizacijo precejšnje breme, bo- pis »Občinski odbor ZB in NOV«, iskani podatki lahko pomagajo ko- do letos poskrbeli še za dva. Med Prišli smo na cilj. Naš namen je misiji za priznavanje delovne dobe njima tudi nekega kmeta, ki ni so- Naloga Zveze borcev je, da ohranja žive in nepopačene tradicije narodnoosvobodilne borbe, ki bodo le tako lahko trajno vplivale na nove generacije. Zveza borcev navaja člane, da bi vplivali na naš družbeni razvoj z vse kvalitetnejšim delom v družbenih organih. Pri reševanju socialnih problemov borcev in zlasti še otrok padlih borcev dobiva Zveza borcev vso podporo komunistov in celotne naše družbe. (Iz poročila CK ZKS na IV. kongresu) cirji v blejski občini bodo imeli en dan predpriprav za borbo na Lipniški planini. Udeležence bodo prepeljali z 11 kamioni. bitke. Jesenice: Iz jeseniške občine se bo pohoda udeležilo 1200 1JU' di. Prepeljali jih bodo s 17 ka- Danijel Lepin. V uvodnih bese dah je predsednik pripravljalne Železniki: V tej občini izgleda, mioni in 13 avtobusi da bo udeležba še enkrat večja, Radovljica: V Radovljici ga odbora tov. Dolenc prikazal kot so pričakovali. Predvidevajo budnica že ob 4. uri zju bo traj- pomen prireditve, ki je predvsem nad G00 udeležencev, katere bodo pričetek vzgoje izvenarmadnega prepeljali z 10 kamioni. bil, da se s člani Zveze borcev pogovorimo, kaj delajo in s čim se največ ukvarjajo v organizaciji. Toda, na katera vrata naj potrkamo? Na nobenih ni želenega napisa. Zato smo vprašali v tajništvu, kjer ima uradne prostore Zveza borcev. Prijazen odgovor tajnice: »V pritličju, kjer je uprava za dohodke, je sekretar, tovariš Koman.« 2e smo bili pri tovarišu Komami. Le-ta je po telefonti poklical še administratorja občinskega od- pri ugotavljanju resničnosti in upravičenosti nekaterih prosilcev. Skratka, komisija in odbor, ki pripravljata koledar, sta v teknem sodelovanju, zato so člani ObO ZB prepričani, da je uspeh obeh zagotovljen. Prav v teh dneh si preživeli borci in z njimi vsi občani prizadevajo, da jim bo uspelo do 28. julija, ko ima komuna Radovljica svoj občinski praznik, postaviti in odkriti spomenik v spomin svojim padlim tovarišem. Prepričani so, bora Zveze borcev in kaj hitro da jim bo predvideni načrt uspel smo se zapletli v razgovor. jn da bodo že v prihodnjih dneh Komisija za priznavanje delov- lahko prinesli iz stare v novo ne dobe pri ObO ZB ima trenutno grobnico posmrtne ostanke 72 to-največ dela. Lani se je komisija varišev, med katerimi je tudi na-sestajala vsak ponedeljek, letos rodni heroj Jože Gregorčič. Grobima sestanke na štirinajst dni. Ko- njca jn spomenik, ki bo visok misija zelo skrbno opravlja svoje io,5 m, bosta v lepo urejenem par-delo in le redki so primeri, da bi fcu s površino 1 ha. Park bo na njene predloge zavrnil Okrajni zemljišču nekdanjega cialno zavarovan, vendar mu bo letovanje na morju, predvsem pa njegovemu otroku, močno koristilo. Prav tako bo 20. julija odšlo na letovanje v Verudico pri Puli okoli 20 otrok staršev, ki so člani ZB. Nič manj kot za preživele borce, skrbi organizacija za vojne sirote. Le-teh je v radovljiški občini precej, vendar jih je le 6, ki jim uredbe ne morejo zagotoviti denarnih sredstev. Za te skrbi ObO ZB, ObLO pa jim daje redne mesečne podpore. B. Fajon Hkrati pa bodo tudi nad Radovljico priletela vojaška letala-Odred iz Radovljice so bo ustavil med potjo pri spomeniki0 padlih borcev, kjer bodo pol°' žili vence. Skratka, vsa Gorenjska se ie resno pripravila za to veliko Prl' reditev. Skupaj se bo udeležil^ pohoda 12.000 borcev in rezervnih oficirjev. Vse je pripravljf' no, organizirali so 9 desantnib Motiv z Jelovice — Selška planina i" Krajevni prazniki - kronika nreinklnsli Zveza borcev sistematično zbira in objavlja gradivo, ki osvetljuje našo narodnoosvobodilno borbo, skrbi za muzeje in spomenike NOB, pripravlj8 predavanja in organizira izlete v partizanske kraje. Zveza borcev je skrbela za splošno 1° strokovno izobraževanje borcev in za njihovo vključevanje v različne poklice. Dala je P°" budo za organizacijo tečajev 1° šol za borce. Tako delujejo kmetijske, gozdarske in ekonomske srednje šole in posebna dopisna šola, v kateri *e šola veliko število borcev. Razvit sistem štipendiranja omogoča mnogim borcem študij v rednem šolskem sistemu. (Iz poročila CK ZKS na IV. kongresu) Ne le skrb za otroke padlih lice Jesenic in na samih Jese- šli vse pomambne poti in kurir-grajskega borcev, temveč tudi skrb za nicah. Predsednik Občinskega ske postojanke. Največ zgodo-odbor ZB. Toda vse kaže, da ko- Vrta in bo dokončno urejen pri- prenos tradicij in izkušenj iz odbora ZB na Jesenicah tovariš vine pa posredujejo mlajšim miisija svojega poslanstva že dolgo hodnje leto. Pri vsem tem imajo NOB na mlajšo generacijo, je Podviz je povedal tudi to, da rodovom ob vsakoletnem krajevne bo zaključila. Lani je na pri- največ preglavic z denarnimi sred- prevzel Občinski odbor ZB Jese- zlasti ob priliki raznih državnih nem prazniku 27. julija. Takrat ■— ptvi. Doslej so plačali za sporne- niče. 2e nekaj let posredujejo praznikov in ob praznikih naše imajo vrsto prireditev. Tudi na grup na katere bodo napadi' nik 1,700.000 dinarjev, nadejajo pa starejši člani ZB, zlasti prvo- revolucije, vključujejo v prire- letošnjo se že pripravljajo. Na odredi, ki bodo prišli na Lipni' se, da bodo za preostalih 600 ti- borci, svoja doživetja mladini in ditve mladino in pionirje'. Ob podobne načine tudi v ostalih §ko planino Dinamika borbe °° soč dinarjev lahko uredili z ob- pionirjem. Ta sodijo med najbolj takih priložnostih se mladina, ne krajih jeseniške občine sezna- zelo žjva g" • irnaj0 dovolj Pri' činskim ljudskim odborom. Nato obiskana predavanja na šolah, če le spozna z dogodki, temveč tu- njajo mladino z nedavno pre- pravljenoga streliva Vsak °d' smo se še razgovarjali, kako or- jih lahko tako imenujemo. di z načinom partizanskega bo- teklostjo. Ponekod bolj, drugje red bo imel &. 't'elefon) med ganizacija skrbi za svoje člane in Zo lani, ob mladinskem festi- Jevanja. Tudi za letošnjo pro- manj uspešno. seboj pa bodo povezani tudi * Prav delo omenjene komisije pa za vojne sirote. Pogovor o prvem valu jeseniške mladine, so orga- slavo na Jelovici so vključili v j\ja Koroški Beli so za zaklju- UKV mrežo. Napad bo traja* kaže, da se bo organizacija ZB v in drugem je bil prijeten. Vsi bor- nizacije ZB sodelovale, pred- brigado precej mladih ljudi, so- gek šolskega leta pripravili pri- nekaj minut. Zelo dobro je Pre" radovljiški občini v prihodnje še ci, predvsem pa invalidi, so dobro vsem v pohodu na Pristavo. Le- delovali pa bodo tudi 22. julija reditev »Pokaži, kaj znaš«, kjer skrbljeno tudi za hrano, bolj okrepila, čeprav ima že sedaj preskrbljeni in zadovoljni s svo- tos je ta prireditev zaradi sla- na proslavi na Pokljuki, občin- j0 sodelovalo več kot 50 otrok. Brezhibno bo delovala sani' nad 1100 članov. Istočasno pa ko- jimi službami. Čeprav zaradi tega bega vremena odpadla; vendar skem prazniku 1. avgusta itd. Dvorana je bila nabito polna, tetna služba, urejen bo promet, organizacija ni imela večjih pro- je to ena od uspešnih oblik obu- Tovariš Pintar iz Hrušice nam Zanimiv je bil zlasti spored te za kar bo poskrbelo AMD KranJ blemov, se je vendar zavzela za janja spominov, prenašanja iz- je povedal, da so imeli poleg prireditve, ki je obsegal politično in TNZ. Pričakujejo pa tudi ude- vsakega posameznika, da bi mu kušenj in borbenosti. Z vsako predavanj na šoli lani tudi po- zgodovino in revolucionarno gi- ležence iz Ljubljane, predvsem njegove življenjske pogoje še iz- skupino otrok sta šla po dva ali hod na Rožco. V pohodu je so- banje na Jesenicah in okolici, borce II. grupe odredov, in lZ boljišala. Organizacija pa še pose- več članov ZB, spotoma so jim delovalo okoli 50 pionirjev, ki so Odgovori so bili razveseljivi. ostalih krajev Slovenije, bej skrbi za tiste, ki so zdrav- pripovedovali o dogodkih iz oko- pod vodstvom starih borcev ob- -k M. ** mer rešila okoli 100 prošenj za sprejem v organizacijo ZB iz NOV, letos pa približno 50. Seveda bi imela komisija precej manj dela, če bi bili nekateri prosilci bolj objektivni in ne vlagali neutemeljenih prošenj. misija pomaga s svojim delom tudi posebnemu odlboru, ki pripravlja zgodovinski koledar predvojne, medvojne in povojne dejavnosti naprednih sil v Radovljici. Podatki, ki jih navajajo prosilci v jsvo- KRANJ, 3. JULIJA 1959 »GLAS GORENJSKE« 7 PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE vanje na Mosteh Sredi maja 1944. leta je bilo na kosteh (Jelovica) širše posvetova-*le članov Partije iz vseh krajev Gorenjske. Na dvodnevnem posvetovanju so se pomenili o nekate-rih- smernicah in tudi o konkreten problemih, ki so jih čutili ko-**n«ti bohinjskega in gornje-•*vskega kota, o težavah na Jericah, v Kamniku, v Kranju in "^god. Razen sekretarja oblastne-" komiteja Bogdana Osolnika so Posvetovanju govorili tudi Bo- sa rt« Krai Hrib vi>To Je najvišji vrh Polje 9raJsk'h dolomitov. Visok sneg Jali 79'' **e stežka smo se prebi- ' Zato smo sklenili, da se usta- vimo. Okrog 280 nas je bilo. Kar lepo število za tiste čase. Nemci so zvedeli za nas. Zoper nas so naščuvali močne oddelke. Z dveh smeri so krenili — iz Sk. Loke in s Črnega vrha. Komandir Jakob Bernard (padel na Stirpniku v Selški dolini 1942. leta) me je poslal z obvestilom o prihodu Nemcev v Glavni štab, ki je bil na Valterskem vrhu. Žagar je poročilo prebral, nekaj časa premišljeval ter dejal: Kar vrni se in sporoči vse komandirju!« Vrnil sem se. Nemci so »srdito napadali naše položaje. Svinčenke so žvižgale nad glavami in klestile veje. Boj je bil silovit. Med sovražnikovimi vrstami smo slišali: »Vorwartz! Vorwartz! Nihče se ni ganil iz zaklonov. Nihče ni hotel tvegati življenja. Bali so se naših ostrostrelcev. Potem pa je po zasneženem pobočju zagrmelo: Huraaa! Kot plaz so se borci usuli proti sovražnikovim položajem. Streli pušk in brzostrelk so se mešali s klici ranjencev. Takrat je padlo precej Nemcev. V tisti neenaki borbi je padlo tudi več naših tovarišev. »Veliko srečo sem imel tudi takrat v Poljanah, da sem se rešil,« je naprej pripovedoval Rafe. Zgodilo se je 21. janarja, teden po veliki dražgoški bitki. Njihov vod, 14 ali 16 ljudi, je prišel iz Kala v Vinharje pri Poljanah. Se pred svitom so se ustavili pri hiši Pavla Kalana. Komandir 1 Rudolf Robnik in še nekdo sta š!a v hišo, da poskrbijo za zajtrk, ostali pa smo šli v hlev. Utrujeni in izmučeni smo takoj zaspali. Nihče ni vedel, da so nas Nemci opazovali. Okrog hiše so sklenili obroč. Potem . . . nenadoma so se odprla hlevska vrata. Zunaj so odmevala težka nemška povelja. Na vratih se je pojavil nemški oficir, vendar se je takoj umaknil. Pred vrata so postavili strojnico. Vsakdo, ki bi se prikazal na vratih, bi padel. Nemška strojnica se je pojavila tudi v zgornji odprtini za krmljenje živine. Pognali smo se in poskušali prebiti obroč. Nekdo se je pognal skozi vrata. Omahnil je pod snopom svinčenk. Druge rešitve ni bilo. Pognali smo se skozi vrata na drugo stran. Pokalo je in . . . Kdor je imel srečo .. . Ko smo se pozneje zbrali v Ho-tavljah, ismo ugotovili, da nas je ostalo vsega še — sedem. Komandir si je vzel življenje v hiši, ko. je videl, da ni rešitve. Taki so bili dogodki, ki se jih spominja Rafe. Kolikokrat si je re- šil življenje s prisotnostjo duha, z odločnostjo in pogumom. Včasih ga je rešilo zgolj golo naključje. Nekaterih dogodkov se spominja iz Blegoša, Jelovice in Dolomitov, kjer se je v ognju svinčenk, v odmevu jurišev prebijal iz obroča, da so vsi onemeli. Potem je utihnil in se spet zamislil. Nekaj časa sva še kramljala o vsakdanjih stvareh, potem sem mu iz srca zaželel zdravja in zadovoljstva, mu stisnil roko in odšel v tihi poletni večer. L. Mrak strani. Na kolono se je vsul pravi ogenj. Polovica je bila žensk. — Oboroženi so bili večinoma le s samokresi. Kritja na čistini ni bilo. Kolona je bila razbita. Svinčenke iz mitraljezov so rahljale zemljo na njivi. Nekateri so se kotalili proti Zalemu Logu, nekateri na drugo stran. Vsak se je moral znajti. Izpostavljati se rafalom s samokresi je bilo nesmiselno Spodaj, nekje v grmovju se je kmalu zatem zbrala prva skupina. Kje je ta, kje je oni? Je mar kdo ostal ranjen na čistini? Tako so se spraševali in bili v skrbeh za ostale, ki jih ni bilo za njimi. Proti večeru so se vsi našli na Mosteh. Nihče ni bil ranjen ob tistem napadu. Niti praske! Prava sreča! Nemci so bili verjetno »a slučajni patroli iz Zirov, kjer so imeli postojanko. Ko so potem ugotavljali in se razgovarjali o tistem ognju z Jesenovca, ki je za nekatere pomenil prvi ognjeni krst, so se kaj kmalu spet vrnili na nepovedane šale in sestavljali nove dovtipe okrog tega zadnjega dogodka. Na Jelovici so se čutili varne. V senci košatih jelk in smrek so bili v miru. Nabrali so smrečja in si uredili ležišča. Po vrhu so na-tresli še slame in počitek je bilu prijeten, udoben. Tako so bili razporejeni vsi udeleženci iz vseh krajev. Posvetovanje pa je bilo v nekem poslopju, ki je bilo podobno nekdanjemu skladišču za lubje. Bilo je lepo okrašeno, za tiste čase celo svečano. Dolge deske pa so služile udeležencem za sedeže. Poteklo je že 15. leto od tega zgodovinskega dogodka. Razen nekdanjih udeležencev tega posvetovanja, pa političnih delavcev in aktivistov in borcev NOB se bodo misli mnogih naših ljudi v teh dnevih spet zatekle na tihe, prijetne jase Jelovice, ki so bile kot zibelka, kot mati nekdanjih junakov, partizanov Kova lovska koča na Taležu v Lovska družina »Jelovica«, s sedežem v Radovljici, je že vseskozi dokaj delovna. Člani družine so si lani zadali nalogo, da lovsko kočo, ki je bila potrebna popravila, povečajo in obnovijo. Koča stoji na robu planote Talež, z lepim razgledom proti Bledu, Karavankam, prav tja do Radovljice in Tržiča. Trud, ki so ga vložili člani družine, ni bil zaman V slabem letu se je stara koča s prostovoljnim delom spremenila v lepo in prijetno zavetišče obiskovalcem tega kraja. V letih 1941 do 1945 so se na tej planoti zadrževale partizanske enote, obenem pa je bila javka za novo prispele partizane. Nihče ne ve, koliko sto tovarišev je šlo preko te planote v razne edinice širom po Gorenjski. 4. julija 1959 ob pohodu »Po stezah partizanske Jelovice« na Lipniško planino imata odreda »Staneta Žagarja« iz Radovljice in »Borisa Zvana« z Bleda tudi svoj razhod. Planota bo ta dan sprejela bivše borce, ki so se v času NOB zadrževali v tem kraju. 5. julija bo lovska družina »Jelovica« izročila novi dom prijateljem narave in ljubiteljem nedeljskih izletov. M. P. I J Čarovnica" v Žabji vasi ^L_J JBLi I H^l IVA JELOVICO Ni borca ali aktivista v Poljanski dolini, ki ne bi poznal Marije Petričeve. To ime pa marsikomu ničesar ne pomeni, kajti borci so jo poznali v glavnem pod imenom »čarovnica«. Ime »čarovnica« so ji menda vzdeli že 1941. leta in poslej ga je obdržala vse do danes. Napak bi storili, če bi v njeni hiši iskali skrivnostna zelišča v velikih kotlih ali zastrupljena rdeča jabolka. Morda ne bi v hiši našli niti igralnih kart, niti skodelic s kavi-no usedlino, iz katere bi prerokovala prihodnost. Njena »čarovnija« se je izkazala na čisto drugem področju; znala je prevarati belčke, Nemce, iti v postojanko po podatke za partizane itd. in je nikdar niso zasačili. Mnogi borci trdijo, da je prav zasluga »čarovnice«, da v Žabji vasi, med Gorcnjo vasjo in Poljanami ni bilo večjih žrtev ob partizanskih prehodih, da se je tam blizu lahko zelo dolgo zadrževala partizanska tehnika itd. Res je, da borci, ki so se prebijali skozi sovražne obroče, borci, ki so imeli na svojih puškinih kopitih po pet ali šest zarez (znak ubitega sovražnika), borci, ki so bili vajeni gledati smrti v oči, vsi priznajo, da je »čarovnica« povsem zaslužila Medaljo za hrabrost, da je zaslužila odlikovanje Zasluge za narod, kar oboje tudi ima; še več; da je zaslužila Spomenico 1941. Ondan smo jo obiskali. Zelo je bila iznenađena. Smejala se je kot vedno in začela pripovedovati. Sleherni prehod partizanskih enot, kurirjev in podobno je zmeraj skrbno pripravila. Prav blizu njene domačije je most čez Po-Ijanščico. Malone vsak dan je čezenj organizirala prehod. Seveda je prej vse pregledala, zbrala podatke in šele potem dala znak: če je šla po vodo s škafom na glavi, je pomenilo nevarnost; s škafom pod roko pa je bil znak, da lahko prosto pridejo v dolino in gredo m'ez most. Mnogo takih dogodkov je vedela povedati. Toda večkrat je bila tudi sama v nevarnosti. Zgolj z zvijačo in hladnokrvnostjo je reševala sebe in druge. Nekega zimskega večera med 1942. in 1943. letom je domovala v njeni hiši partizanska četa. Kakih 25 borcev je bilo. Skuhala jim je večerjo. Po večerji so borci hoteli na pot. Marija je šla na oglede. Ura je bila okrog enajstih in vsa zasnežena dolina je že davno :pala. Tudi iz bližnje nemške postojanke v Poljanah ni bilo slišati ničesar. Napotila se je čez most, poslušala, opazovala . . . Nenadoma se je znašla pred nemško patruljo. Ustavili so jo. Kričali so nad njo, da je že zdavnaj policijska ura, da ne sme nikamor, ji grozili s puškami in zahtevali, naj pove, kam gre. Marija je bila pripravljena na vse in je brž odgovorila: »Hčerki nesem to-le, kar sem ji zakrpala. Tja grem v tisto hišo, kar vprašajte! Čaka me, kdaj ji prinesem. Čez dan ne utegnem . . .* Govorila je tako prepričljivo, da je, kot je ondan rekla, bila sama trdno prepričana, da je to res. Hkrati je mislila na domačo kuhinjo. Kaj bi bilo, če bi jo spoznali, da je v zadregi, če bi kaj zasumili. Nepripravljene borce bi lahko iznenadili in . . . Nekaj časa so jo zmerjali, potem so se začeli smejati, zmigo-vati z rameni in jo nazadnje spustili domov. Obvestila je borce o dogodku in nekoliko pozneje so borci varno odšli. Lepega jesenskega jutra l. 1943 so prišli Nemci nenadoma okrog hiše. V kotlu nad ognjiščem je kuhala velik kos mesa za lačno četo, ki je čakala v gozdičku nad hišo. V kuhinji je bil tudi neki borec iz intendanture Prešernove brigade. Ta je komaj utegnil skočiti skozi vrata. Pognal se je v breg. Na srečo ga Nemci niso dobro videli, le njihov pes je planil za njim. Slutili so, da je nekdo zbežal. Vdrli so v hišo. Toda preden so prišli, je »čarovnica« že skrila samokres, ki ga je pozabil borec na mizi. Tudi meso je izginilo iz kotla. Nemci so strogo zahtevali, da jim pove, kdo je bil pobegli človek. Marija pa je imela že ves načrt. Znala je povedati, da je bil pri njej neki »švercar« z živino, povedala je, koliko ji je ponujal za kravo, kdaj je prišel, kakšen je bil itd. Vedela in pripovedovala je vse, tudi najmanjše podrobnosti. Gledali in spraševali so jo. Toda ona je samozavestno trdila vedno eno in isto. Preden so Nemci odšli, so ji še naročili, naj v prihodnje vsakega »švercarja« takoj prijavi. Seveda jim je to z vso vnemo obljubila. Večkrat so se pozneje oglašali Nemci pri njej in povpraševali, če so še kaj prišli »švercarji«. Nekoč so našli v njeni hiši precej partizanske literature. Zahtevali so, naj pove, kje je vse to dobila, kdo ji je prinesel, komu je to namenjeno itd. Trdila je, da je sveženj našla ob cesti, da rabi papir v hiši in podobno. Naslednji dan so jo poklicali v postojanko. To je »čarovnica« vnaprej slutila. Zato se je pripravila. Ob cesti je skriva) razmetala več papirjev partizanskega propagandnega gradiva in drugega. Tako je imela »dokaz«, da so tu pa tam razmetani taki papirji, in da ona ni vedela, da je to pre povedno pobirati. Ob priložnosti je bilo treba spraviti večjo količino knjig VKPlb iz tamkajšnje tehnike do Medvod. Celotno organizacijo so zopet zaupali »čarovnici«. Vzela je nekaj otrok in najela voz. Vse so naložili na voz in peljali skozi Poljane mimo Nemcev. Voznik je bila njena 12-letna hčerka Tončka. Ta je v Poljanah celo povabila nemškega vojaka, naj prisede. Nihče ni opazil, da so ti otroci vozili partizanski tisk. Take in podobne je pripovedovala »Čarovnica«. Toda zmeraj je bila pripravljena na najhuje. S seboj je nenehno nosila bombo. Brž ko bi videla, da ni izhoda, bi jo uporabila. »Glavno je bilo to, da sem bila zmeraj mirna, da sem imela vedno vnaprej pripravljena pojasnila in da niso našli dokazov,« je povedala na koncu Marija. Gotovo je še več takih »čarovnikov« in »čarovnic« po jeseniškem, tržiškem, bohinjskem kotu in drugod. S puško ali z delom in organizacijo v zaledju so vsi ti »mali« ljudje, nekateri več, drugi manj, prispevali k skupni veliki stvari. K. M. SMOKVE Dolga, dolga in pošastna je baraka, leseni pogradi s pritličjem in prvim nadstropjem. Pesem lesa, slame in umazanih barak. Iz umazanije se ni mogoče izkopati, od vseh strani sili prah, ki duši, in pajčevine se razpletajo pod stropom, kakor ujeto življenje v teh barakah. Rudi je že eno leto v tej leseni stavbi, ki jo sovraži, z zobmi bi raztrgal vsako desko posebej in populil žeblje, samo, da je ne bi bilo več, da bi ga ne strašila njena pošastna senca v dolgih nočeh, ko se premetava po ležišču. Mnogokrat sedi pred barako in zre v daljavo, z rokami brska po zemlji, ki je ne mara, oči pa se mu pno vedno višje, in pogled mu prodira vedno dalje, vedno dalje, vedno bližje domu. Navadno ga v razmišljanju zmoti brca ali klofuta stražnika »Izgini, paglavec,« mu pravi. In vse spet utone v njegovo dušo, hrepenenje pa je zato še večje in želja biti doma še večja. Vrne se v barako in stopi do materinega pograda. Ze dva meseca leži in vsak dan je huje. Ustavi se ob postelji, nato ga mati prime za roko in njen pogled ji z materinsko toplino zdrsne preko njegovih igrivih las, ustavi se na otožnem obrazu in se izgubi v njegovi zakrpani obleki. Krpa pri krpi raznih barv. Še močneje mu stisne roko in ljubeznivo reče: »Kaj je, moj fant? Ze spet si žalosten. Vse bo minilo, le potrpi. Spet bomo doma kot nekoč in takrat boš na vse pozabil.« Rudi ve, da ne bo pozabil, da ne more pozabiti in reče, gledajoč materi v oči: »Ne bom pozabil, ne morem pozabiti.« Zazre se v materin obraz, hoteč razbrati, kaj misli. Za trenutek ji je izginil nasmeh s shujšanega in velega obraza, kakor izgine sonce za oblake in že znova zašije smeh na obrazu. Rudi čuti spremembe, ve, da nasmeh ni tak, kakor je bil doma. »Kaj me tako gledaš?« pravi mati. »Nič,« ji odvrne Rudi in pogleda skozi okno na prazen taboriščni prostor, kjer veter dviga prah in umazanijo ter jo vrtinci v zraku. . »Nič ne more Ibiti. Nekaj mora biti,« pravi mati. »Povej mi. Vedno si mi vse povedal.« Toda Rudi se je odločil, da ne bo povedal. Prej bo odgovoril nekaj drugega, samo tega ne, kar je mislil in kar ga že dolgo boli in plaši, plaši tako, kakor mladega ptiča pred prvim letom. »Mislim, da sva daleč od doma. Vedno mi brni po glavi, da je sedaj moj dom nekje v bližini Ca-serte, mesto, za katerega nisem prej nikdar čul, ali da bi kaj vedel o njem,« je nerodno povedal in begal z očmi po materinem obrazu, misleč, da mu bo verjela. »No, no, Dudi,« je dejala in v svoj pogled ujela njegovega. »Spremenjena se ti zdim. Mar ne, sine?« »Ne,« je odvrnil Rudi in zbežal iz te dolge barake, kjer je pod koci ležalo shujšano telo njegove matere. Bal se je smrti, ki se je bližala, ker bo ostal sam v tuji deželi. Zaloputnil je vrata, da je reklo »bum« in hotel zbežati, toda ni imel kam. Ko je bil doma in ga je trla žalost v srcu in se je kamen drobil v njegovi duši, je šel v gozd za hišo in sedel med smreke na igličasta tla in se zagledal v daljavo. Ljubil je Savo. ki se je vila po ravnini in z očmi je božal njene valove, ki so se srebrno zvijali v sončnem siju. Potem je taval z očmi ob toku gor in dol in žalost se je razlezla na vse strani, kakor je vodna struga izginjala v daljavi. Sedaj ni ime) kam iti. Naslonil se je na rjave deske barake, ki so bile že sive od prahu, in zajokal, ne glasno, tiho, tiho, neslišno. Ni bilo gozda za njihovo hišo in v ravnini ni tekla Sava in se vila v daljavo. Ostala je samo baraka, bodeča žica kot ograja okoli taborišča, stražarski stolpi in Rudijeva žalost in bolečina, zaprta v srce. Tu ni mogel dolgo ostati in je zato odšel v sosednjo barako, da bi poiskal Majdico. Doma v vasi sta bila soseda. Majdica je bila nekaj let mlajša in zelo, zelo lepa. Rudija je imela rada, ker jo je dostikrat pestoval in vodil za roko čez travnike. Posebno je bila vesela, ko sta se ustavila ob potoku in je Rudi začel metati kamenje v tolmun, da je voda brizgala visoko v zrak in so se takoj nato širili vodeni krogi na vse strani in zopet izginjali v vodi. »Se ti vrzi,« ji je rekel Rudi, pobral kamen in ji ga dal v roko. Vrgla je. Pa ni priletel v vodo. »Ne morem. Ne znam,« je začeb-ljala in se smejala svojemu neuspehu, pri tem pa kazala dve vrsti enakomerno raščenih zob, ki so se svetili kakor slonova kost. Na licih pa so se naredile globoke jamice, ki so izginile, brž ko se je zresnila. K njej se je napotil Rudi, k Majdici z dolgimi kitkami in modro pentljo v laseh, sedaj že vso obledelo od pranja in vročega južnega sonca. Stopil je čez prostor, ki je ločil obe baraki in z negotovim korakom meril pot. Odprl je vrata in obstal. V obraz mu je udaril duh po umazaniji in človeških telesih. Za trenutek je ne-, hal dihati, toda nič ni pomagalo, iz tega ni mogel pobegniti. Zakoračil je med pogradi in se ustavil sredi barake ob pogradu, na katerem je spala njegova prijateljica. »Je tu Majda?« je vprašal njenega brata Jurčka. »Kaj vem,« je rekel Jurček. »Nisem njen varuh.« Vedno je tako osorno odgovarjal. Rudija je sicer imel rad, toda bil je po otroško ljubosumen na svojo sestro. V tem se je oglasila Majdica, ki se je bila potuhnila na zgornjem ležišču. »Jurček ti ne bo nikoli povedal, kje me boš dobil. Zato je boljše, da ne sprašuješ to kislo je-ro, ki se me vedno drži za krilo, kakor da bi ne znal sam hoditi.« Bratec ji je od jeze pokazal jezik, nato fige in zbežal iz barake. »Sedi,« je rekla Majdica in si popravila kite na hrbet. Rudi je sedel na spodnje ležišče, k njemu se Je spustila Majdica. Tako sta nekaj trenutkov tiho sedela in se opazovala. »Kje pa Lmaš mamo?« je vprašal deček. »Delat je šla,« je odvrnila deklica. Potem je bilo zopet tihp. Rudi je pobral slamico in se začel z njo igrati. Majdica pa ga je ogledovala. »Pa pri vas?« je vprašala deklica in pogledala proč, kot bi se bala srečanja z očmi. Ni hotela gledati Rudijeve bolečine, za katero je dobro vedela. Ce bi ga gledala, bi se spustila v jok. »Kot vedno,« je odvrnil deček. »Mama je bolna. Leži in leži.« »Je sama?« je rekla deklica. »Sama,« je odvrnil deček in zopet ga je stisnilo v grlu, ko je slišal besedo — sama. »Sam« je dejal v srcu. »Da, sam bom ostal,« si je zopet dejal in želel si je, da to ne bi bil on, ali pa, da sploh nikdar ne bi bil na svetu. Majda ga je pogledala, ko je toliko časa molčal in videla, kako mu je zatrepetala ustnica, kakor list v nežni sapi, in še bolj se ji je stisnilo srce. Ni vedela, kako naj onu pomaga, kako naj ga odvrne od črnih misli, ki so glodale po njem. Prijela ga je pod roko in mu rekla: »Greva k tvoji mami! Morda naju poirebuje. Pojdiva!« Rudi se ni premaknil. Sedel je naprej in pogled se mu je zapičil nekam v tla. Ni občutil stiska njene roke. »Ali slišiš?« ga je vprašala deklica in ga potegnila za rokav. Zbegano jo je pogledal in rekel po daljšem premisleku, ki je trajal tako dolgo, da se je zdelo, kakor da je ostal brez besed: »Prav praviš. K mami pojdiva.« Na to je vstal in stopil pred Majdico. Bil je bolj podoben prazni vreči, kot dečku. Ko je mati slišala, da so se odprla vrata, je poklicala sina po imenu. Deček in deklica sta stekla k postelji in njune bose noge so votlo udarjale ob lesena tla. Slišati je bilo kakor dva bobna, ki bobnita pod tolkali, odmevata v leseni baraki v dolgo, enakomerno vrsto dvojnih pogradov. Rudija je kratek tek poživel, razgibal si je ude in tudi črne misli so začele izginjati, kakor da bi jih med tekom odvrgel. Znova je začelo rasti upanje. Obstala sta ob materinem pogradu. Spredaj Rudi, za njim Majdica. »Kje si bil?« je vprašala mati. V glasu ni bilo očitanja, le skrb zanj. »Pri Majdici,« je odvrnil in se nasmehnil materi. Potem ji je sedel k vzglavju in jo pobožal po laseh. Majdica se je hotela neopazno umakniti, da ne bi motila ljubezni, a jo je mati zadržala: »Ostani', Majdica! Sedi sem na posteljo. Tako nam bo lepše.« »Bom pa ostala,« je odvrnila deklica. Potem je sedla k njenim nogam in se pogledala v okna, ki so se krvavo rdečila v sončnem zahodu. »Spat gre,« je r.ekla. »Kdo?« je vprašal deček. »Sonce,« je odvrnila. »Tudi vidva bosta šla kmalu spat,« je rekla mati in si popravila odejo, ki se je vsa polegla nanjo, kakor da bi hotela pokazati upadle ude njenega telesa. Noč je prihajala z gore in pokrila lepo in grdo. V temi je bilo lepše, ker se ni videlo vse grdo, toda tedaj ni mirovala glava, ki je kuhala misli v velikih loncih, teh in misli pa ni hotelo zmanjkati in glava je kuhala, kuhala vse dolge noči. Potem je prišla tista noč, ki se je Rudi še danes spominja. Nič ni bilo drugače, kakor prejšnje dni. Sonce je vzšlo in zašlo. Življenje v taborišču je teklo naprej kot vedno, dan je bil podoben dnevu, kljub svetlobi in toploti je bil siv in temačen. Rudi je ležal skoraj nepremično na pogradu in spanec mu ni hotel zapreti vek. Ko je le že padal v globoko brezno spanca, je zaslišal, da ga nekdo kliče: »Rudi!« in še enkrat: »Rudi!« Sprva se ni zavedel, a je že takoj nato tiho, spretno in hitro zlezel s pograda in obstal na tleh ob materinem ležišču. Prvi krajec je srebril mamin obraz in njene plave lase, ki So ležali razprostrti po vzglavju. »Žejna sem,« je komaj slišno dejala in gledala sina, ki je stal pred njo in ni vedel, kam naj gre po vodo. »Ko bi imela vsaj eno jabolko z našega vrta!« je znova rekla in poskusila sesti na posteljo. Sin ji je hotel pomagati. »Kar pusti,« je rekla. »Ne morem. Bolje je, če ležim.« 'Potem je stopil stran, si nataknil hlače in rekel: »Mama, počakaj, takoj ti prinesem vode. Le počakaj, takoj pridem nazaj.« »Hitro se vrni,« je rekla mati, ko se je obrnil, da bi odšel. »Bom,« je odvrnil sin in jo v mislih poljubil na čelo. Tiho je stopil med pograde. »Ko bi imela vsaj eno jabolko,« si je zašepetal. »Prinesem ji ga,« si je rekel. »Prinesem, a ne jabolko. Prinesem ji smokve. To ji prinesem. Moram ji prinesti.« Pri izhodu je postal in poslušal, potem je tiho odprl vrata in pogledal pred barako. Nikogar ni bilo, ni slišal hoje, le od znotraj mu je udarjalo na ušesa enakomerno dihanje spečih. Dihali so skoraj v zboru, le eden med njimi je od časa do časa zasmrčal in nato je-njal. Zaprl je vrata in pocenil, potem je pogledal navzgor proti mesecu, ki se mu je počasi bližal oblak, kakor samotna ledena gora in se zadela ob njegov rob, ga preskočila in zakrila. V temo je padel teman madež, da se je še bolj stemnilo. »Sedaj moram naprej,« si je dejal Rudi. Splazil se je ob baraki. Neprestano je mislil na mamo, ki ga čaka, da bo prinesel vodo in že vnaprej se je veselil, da ji bo prinesel smokev, ne eno, mnogo smokev. Na vogalu je zopet postal, poslušal in se odpravil naprej. Misli so šle daleč pred njim. 2e je pobiral in trgal smokve onkraj žične ograje, že je napolnil žepe in že hitel nazaj. »Samo še nekaj metrov,« si je rekel. »Potem bom pri ograji.« Prihulil se je k tlom in oprezoval. Nič se ni zganilo. Daleč nekje je slišal, da nekdo govori. »Najbrž stražarji,« je dejal. »Da bi bili tudi danes pijani,« si Je zaželel. »Vsaj še danes,« si je še bolj močno zaželel. »Potem četudi nikoli več. Samo še danes.« Govorjenje je utihnilo. Bil je pri ograji, postal je in nato legel, se skoraj zlepil z zemljo in se začel prerivati pod ograjo v vrt, kjer so bile smokve. Samo žice so ju ločile. Se bolj se je stisnil k tlom tako, da mu je prah in redka trava silila v usta. Se en premik, še dva in glava je bila v sadovnjaku. Tam so bila smokvina drevesa, dolga vrsta jih je bila, strašno dolga in vrste po dolgem in povprek. Na drevesih je bilo vse polno smokev in tudi na tleh. Zrele so kar same odpadale. Ograja je bila za njim. Po kolenih je prišel do prvega drevesa in nato naprej. Skril se je med debli in v listju. Okoli je zadišalo po smokvah, bili je sladak in opojen duh, da bi najraje sedel na tla, kakor doma v gozdu. Najedel bi se jih do sitega in potem tekel, tekel, da bi ga nikdar več ne privlekli nazaj. Toda to niti ni bila misel, bil je samo podzavesten utrinek, ko je že polnil žepe in tlačil smokve za srajco. V vetru ohlajene so ga prijetno hladile po koži. Vse to je delal hitro. Roke so mu švigale sem in tja. Smokev je imel dovolj. V roko je vzel dve in se jel vračati. Mimogrede je eno hitro stlačil v usta, za drugo pa že ni bilo več časa. 'Pred njim je zrasla ograja, bodeča žica, ki mu je zastavljala pot. Ze se je hotel vreči naprej, ko se je spomnil, na se ne sme. »Vse bi pomečkal,« si je dejal. Sedel je in se zvrnil na hrbet. Tako se je začel pomikati pod žico. Ko je bil že skoraj na drugi strani, je opazil, da bo mesec zdaj, zdaj odkrit. Se hiter sunek z nogami. Žica je zapela. Preveč je sunil. V stražarskem stolpu se je nekaj premaknilo. Zaškripale so deske. Obležal je. Srce mu je zastalo v pričakovanju. Mesec se je plazil po njegovem telesu proti obrazu. .»Počakam,« si je dejal. »Morda se znova skrije. V tem pa je s stražarskega stolpa zasijala mlečna svetloba žarometa in začela polzeti po zemlji proti njemu. Popolnoma se je umiril. Prvič ga je preskočila. Bežno ga je oblila svetloba. Ni se ustavila. Potem pa se je vračala počasi, počasi, po isti poti nazaj, kakor da bi vedela, da mora nekoga najti, da mora nekoga odkriti. Ze ga je zajel stranski soj žarometa in nato je na njem obstal glavni snop svetlobe. »Skočiti moram,« si je zašepetal. »Skočiti moram!« Toda noge ga niso hotele poslušati. Vse se mu je zdelo strahotno dolgo, čeprav je preteklo le nekaj trenutkov. Mesec nad njim se je izgubil, ko ga je zaslepila luč. »Chi e?« in še enkrat: '»Chi e?« »Kdo je,« je zaslišal glas stražarja, ki je vpil na vse grlo. To ga je zdramilo. V enem zamahu se je obrnil in skočil naprej, želeč čimprej priti iz svetlobe. »Ven iz svetlobe, ven,« si je dopovedoval. Za trenutek mu je to uspelo, bil je v temi. Toda že je hitela svetloba za njim, zasledovala ga je kakor volk sledi v snegu omaganega jelena in čaka, da do kraja omaga, da ga potem naskoči. »Ujet sem,« si je dejal. »Teči moram. Mama mora dobiti smokve. Mora jih dobiti.« »Stoj,« je zavpil stražar. »Stoj!« In nad njim je zažvižgala krogla, da bi ga opozorila, naj stoji. »Ne bom stal. Ne morem, ne morem,« si je govoril. »Mami sem obljubil, da ji bom prinesel vode. Želela si je jabolk. Nesem ji smokve in moram ji prinesti.« Tekel je v svetlobi, ki se je sprehajala po njegovem telesu. Se enkrat je stražar zavpil: »Stoj!« In Rudi je tekel. Potem je zabobnelo nekaj strelov drug za drugim. Štiri krogle so zažvižgale mimo njega. Ze je bila tu baraka. Mislil je, da bo ušel, toda peta krogla ga je zadela v levo ramo. Vrglo ga je naprej, padel je in obležal. Žaromet je ugasnil. »Moram naprej k mami,« si je dopovedoval. Sprva pekoča bolečina pa se je razlezla po telesu v čudno toploto, kri je začela lepiti Srajco na hrbet. Pobral se je na kolena in nato vstal. Zamajal se je proti vratom, ki so se odprla. Na vratih je stala mati in ga klicala: »Rudi! Kaj se je zgodilo? So na tebe streljali?« Potem se je prijela za podboje in se sesedla na prag. Slabost jo je začela obhajati. Rudi se ji je zgrudil k nogam in rekel: »Mama, prinesel sem ti smokve. Na, vzemi jih!« Položil ji jih je v naročje in čakal, da jih bo vzela. Obraz mu je pačila bolečina, grizel si je ustnice, da ne bi zavpil, telo se je stresalo v krčih. Mati mu ni odgovorila. Potre-sel jo je za roko, vzel je njeno v svojo roko in ji dal vanjo smokve. »Mati,« je poklical. »Mati, prinesel sem ti smokve, ko si si tako želela jabolk z našega vrta.« In pred njim je vstala jablana, ki jo je posadil še stari oče. Njihova jablana, ki je rodila prav vsako leto. Odgovora ni dobil. Sklonil je glavo in jo položil v mamino naročje. Bolečina ga je zvila in zajokal je od žalosti. Strašno ga je Iz resolucije IV. kongresa ZKS Naloge ZKS v boiii za socialistično kulturi o politiko V razdobju med III. in IV. kongresom ZKS smo se bolj sistematično lotili reševanja vprašanj, ki so v zvezi z vzgojo, šolstvom, strokovnim in družbe-no-političnim izobraževanjem, z razvojem znanstvenih ustanov in sploh znanstvenega dela, kakor tudi drugih kulturnih ustanov. Razmahnila se je dejavnost društvenih, strokovnih in amaterskih organizacij, kar daje našemu kulturnemu življenju posebno obeležje. V tem smo zabeležili pomembne uspehe, predvsem pri organizacijskih problemih in pri uveljavljanju organov delavskega upravljanja v kulturi, pro-sveti in znanosti. Vendar pa hkrati ugotavljamo občutne pomanjkljivosti v vsebinskem pogledu, se pravi, v spreminjanju teh organov v torišča boja za socialistično kulturno politiko'. Predvsem komunisti, ki delajo na teh področjih, se bodo morali temeljiteje in bolj principialno spoprijeti s temi negativnimi težnjami. Tri tem naj izhajajo iz dejstva, da raste prava kultura samo iz najtesnejše povezanosti s potrebami delovnih množic in zahtevami materialno-ustvarjalnega dela . Metoda boja naj bo še vnaprej in še bolj kot doslej javno razpravljanje in mobiliziranje organov delavskega in družbenega upravljanja za ta vprašanja. Rastoči interes delovnih ljudi za vse probleme prosvete, šolstva, kulture in znanstvene dejavnosti podpira ta boj in mu daje vse širšo osnovo . Razvijanje našega sistema družbenega in posebej delavskega upravljanja povzroča čedalje večje potrebe po izobraževanju delovnih ljudi. Le-,ti zahtevajo celoviten sistem šolskega in izvenšolskega izobraževanja, ki jim bo omogočal neprestano zviševanje njihove kulturne ravni in strokovne kvalifikacije. Dejstva tudi dokazujejo, da je težnja po izobraževanju in po znanju med našimi delovnimi ljudmi veliko večja, kakor jo lahko zadovoljujemo z obstoječim sistemom šolanja izven rednih šol (n. pr. z ekonomskimi dopisnimi šolami, raznimi strokovnimi šolami za odrasle, s poukom tujih jezikov in podobno). Z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Treba je koordinirati napore gospodarskih organizacij in ustvarjati možnosti za porast strokovnega šolstva kakor tudi strokovnega izobraževanja na delovnem mestu preko raznovrstnih oblik izvenšolskega izobraževanja. Ni namreč mogoče in tudi smotrno ne bi bilo, da bi dobile gospodarske organizacije vse kvalificirano osebje preko rednega šolanja v sistemu strokovnih šol, tudi če bi bil ta sistem bolj razvit, kot doslej. Strokovno izobraževanje moramo postaviti na sodobno bazo, prilagoditi ga potrebam razvitih proizvajalnih sil. Celoten sistem šolanja mora prispevati k skladnemu oblikovanju socialistične osebnosti. Truditi se tudi moramo, da se bodo vzgojitelji sami idejno-poli-tično jasno orientirali. Skrb za čimbolj popolno in pospešeno izvedbo šolske re* forme pomeni tudi skrb za m*' terialno osnovo šolstva. P°se * no pozorno je treba pomaga, pri izbori in šolanju prosvetni pedagoških kadrov, treba jih je vključevati v celotno družben« dejavnost, toda ne tako, da m jih obremenjevali z drugi"11 nalogami, ampak jim morajo omogočiti, da bodo ob drugi družbenih činiteljih postali nosilci enotne šolske in izvensol-ske izobrazbe socialističnih državljanov. Tudi naše najvišje znanstvene ustanove se bodo mora čedalje močneje vključevati izvrševanje nalog naše socialistične kulturne politike. Za uspešno ostvarjenje soci»" listične kulturne politike je v* likega pomena množično k"' turno-prosvetno delo, ki ga Prl nas opravlja zlasti Zveza Svobod in prosvetnih društev, njenem okviru ali kot sam0' stojne ustanove pa tudi dela*"' ske oziroma ljudske univerze-mladinske, sindikalne, zadru^' ne in druge kulturno-prosvetne organizacije. V tem delu sm° dosegli pomembne uspehe, vej1' dar pa se bomo morali hori tudi za nekatere pomanjklj'v0^ sti, ki še vedno nastopajo kulturno prosvetni dejavnost-Med te pomanjkljivosti s°7 predvsem sektaška ožina, ^ še srečujemo po posamezni Svobodah, kjer imajo za turno udejstvovanje samo °e' posredno udeležbo v posamei' nih skupinah, zbori ali kfflgj* Prav tako se posamezne U" ske oziroma delavske univerz* včasih omejujejo na ozke str«' kovne tečaje, medtem ko P0<:' cen ju jejo široko seznanjal" delovnih ljudi z aktualni^9 ekonomskimi, političnimi kulturnimi problemi. Kulturno-prosvetno delo »g ra postati eno glavnih tof . boja za dviganje splošne W S turne ravni socialističnih žavljanov, za nenehno vzgaJf nje novih moralnih kvalitet ,0 proti cenenemu malomcŠčaH' skemu »zabavanju«, ki moral"0 kvari in razkraja. Komunisti morajo zavra^* sleherno podcenjevanje lJu sko-prosvetnega dela in s ljudskih množic samih. Po tefl1 seb' no pa je važno, da se ne orfle^ jujemo samo na delovanje nekaterih ljudsko - prosvetn' društvih, ampak naj skrbijo j? vse oblike zabave in razve0* la, ki so primerne svobodne1''' državljanu socialistične druz°" Razliko med ročnim in "J19 skim delom in med mestom vasjo moramo v izgradnji s°. cialistične družbe zmanišev* in omogočati njeno končno kvidacijo, kar je vsestrans j proces, predvsem proces voja produkcijskih sil, đv» produktivnosti dela na vafj uvajanje in ustvarjanja n°Vje oj« novih generacij brez podcenJe^ tehnoloških procesov -To hkrati proces skladne vtf novih generacij brez podcei vanja ročnega dela. proces bolelo ranjeno telo, še huje ga je bolelo srce. Mati pa se ni zganila na pragu. Slabost jo je do kraja obšla. Sin ji je jokal v naročju in telo mu je stresal krčevit drget. V maminem naročju, v žepih in za srajco pa so bile smokve, ki jih je prinesel za njo, da bi jo razveselil, da bi ji izpolnil željo, čeprav ni mogel tako, kot je želela. Surove roke vojakov so ju raz-družile. Odvlekli so vsakega na svoj konec. Na tla, ki so bila namočena s krvjo, so se zavalile smokve in se okopale v krvi. Njih meso je postalo še bolj rdeče. Na nebu je sijal mesec in božal oba, ki sta bila tako daleč od njega. Daleč okrog njega je plaval okrogel žareč soj, kakor bi hotel vse to, kar je videl na pragu barake, ujeti in ponesti s seboj, ponesti naprej in povedati tistim, ki jih bo srečal na svoji poti. Rudi je ozdravel, toda mame ni več videl. Zadnjič sta bila skupaj na pragu barake, ko ji je prinesel smokve. Otmar Novak katerem se ljudje zbliZujeJ0-. katerem se dviga njihova sp." na kulturna in tehnična lt ^ braza. Temu namenu najh0^ ustrezajo najraznovrstneJ oblike kulturno-prosvetnega la. LETOŠNJI USPEH META''1*?' SKE INDUSTRIJSKE SOt* NA JESENICAH Letos je dosegla Metalu^ industrijska šola na Jes^1^ lepe uspehe. Tretji razred je gj 66 učencev uspešno izdelal0 ^ učencev, ki so bili prepušče^1^ polaganju zaključnega izpit-11-61 kandidatov je opravilo ,{ ključni, to jo pomočniški 1 0 50 učencev kovinarske, 0 in metalurške stroke. Takoi^j .sprejemu pomočniških sPrlc.^se' je odšlo 80 mladincev iz '.^ ni&ke metalurške šole v je-scn''.(<). mladinsko brigado na avto c MATURA V KAMNIK^ Na gimnaziji v Kamniku je P^. komisijo, ki ji je predsedova verzitetni profesor dr. Grad °^ed ljajo maturo 19 kandidatov. 11 njimi je bilo 18 uspešnih. ,?. kandidati so opravili zrelostni^ pit odlično, eden pa ima pop izpit. Nagradna križanka ***** +ar namiznoteniSki tur Vodoravno: 1. oznaka za politično sumljivega v stari Avstriji 3. praznik 4. julija; 9. solmi-Zacijski ton; 11. glavno mesto Norveške; 13. vas pri Ljubljani; 14. dvojina (latinsko); 16. država zahodno od Indokine (2. sklon); 18. vol (hrvatsko); 19. ulnjaki; 20- ime poznane slovenske igral-ke Kraljeve; 21. skupnost; 22. vPrašalnica (si., prišel); 23. pred- log; 24. dva soglas.! 24/a moško ime; 25. japon. merska enota; 26. vzklik; 27. okrajšava za bivši ljudski odbor v mestih; 29. morski prekop; 31. rana na želodcu; 33. priimek predsednika kranjskega okraja; 35. odobravanje; 36. božanstvo; 36/a karanje; 37. dva sosednja samoglasnika in dva sosednja soglasnika; 38. ptičji glas; 40. ploskovna mera; 41. egipčansko božanstvo; 43 skrajni konec kopnega; 44. priimek in ime našega umrlega slikarja impresionista; 45. dva enaka soglasnika; 46. zaplodna žleza; 48. dihalni organi; 49. veznik; 50. poznana partizanska postojanka (proslava 4. julija)! 51. prvi črki abecede; 52. biblijska puščavska hrana; 53. močno zveni; 54. enota dela; 55. poziv (pri telefonu); 58. zadetek pri športni igri; 59. tuja oznaka za število; 60. glej 41. vodoravno; 61. osebni zaimek. Navpično: 1. opravek; 2. dosežem s silo; 3. širok maškeradni plašč; 4. medmet; 5. prehod čez potok; 6. okrajni ljudski odbor; 7. izraz pri kvartanju; 8. priimek dveh slovenskih skladateljev; 9. prosjak z muziko; 10. mesto na polotoku Krimu (obratno); 12. lev (hrvatsko); 15. bivši premier Burme; 17. nadav; 19. vrtna zelenjava; 24. šepeta-lec; 28. zanka; 29. vetrič; 30. poglavar grških bogov; 32. vrsta naših cigaret; 33. medmet; 34. dva soglasnika; 36. kovinska zlitina; 38. junak Levstikove povesti; 39. arhitektonsko lepa veža; 40. delaven, prožen; 42. pristanišče na jugu Arabskega polotoka; 44. srbsko moško ime; 45/a prijazen poziv; 47. turški bog; 48. poznani namiznoteniški igralec (Madžar); 52. začetnici našega akademskega slikarja z narodno motiviko; 53/a vas pri Ljubljani; 54/a grška črka; 56. glej 40 vodoravno; 57. romanski spolnik; 58/a središče vrtenja. Nagrade: 1. — 2000 din; 2. — 1000 din; 3. do 8 — po 500 din. Rešitve pošljite na uredništvo Glasu Gorenjske do 10. julija. Javno žrebanje bo 11. julija ob 15. uri. NAMIZNOTENISKI TURNIR ZA 90-LETNICO ŽELEZARNE V soboto in nedeljo je bil na Jesenicah namiznoteniški turnir v počastitev 90-letnice jeseniške železarne in 40-letnice KPJ. Na turnirju so sodelovali igralci Železarne Ravne, iz Zenice in z Jesenic. V ekipnem delu tekmovanja so zmagali Jeseničani, ki so v finalni borbi premagali Ravne s 5:2, pred tem pa Zenico s 5:1. Drugo mesto so osvojile Ravne s tesno zmago nad Zenico 5:4, zadnja je bila Zenica. V tekmovanju posameznikov je sodelovalo 16 tekmovalcev. Zmagal je Jeseničan Strumbl, ki je v finalni borbi premagal Valentarja z 2:1 Tretje in četrto mesto si delita Ravenčana Pandev in Bavče. Za favorita turnirja je veljal znani igralec Vinko Krašič, ki pa ga je že v polfinalu Bavček izločil. Udeležence turnirja so pozdravili predstavniki direkcije, upravnega odbora ter sindikalne organizacije jeseniške železarne. -k SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR NA POKLJUKI V Sporthotelu na Pokljuki je bil minulo nedeljo pokalni spominski šahovski turnir v počastitev 40-letnice jeseniške Svobode in 27-letnice turnirja v Pokljuški luknji. Turnir je pripravilo Šahovsko društvo Jesenice. Sodelovalo je 87 DVA NOVA PLANINSKA DOMOVA Planinsko društvo Kranj gradi na Kališču in Krvavcu planinska domova, ki bosta služila predvsem turističnim namenom. Kako potekata gradnji, nam je povedal predsednik gospodarske komisije pri PD Kranj tov. Likar. Prvotno je bilo mišljeno, da bo koča na Kališču služila predvsem planincem. Z otvoritvijo umetnega jezera Crnava v Preddvoru pa je bilo nujno, da so kočo razširili v pravi planinski dom. Otvoritev doma na Kališču je bila predvidena za 4. julij, ker pa so nastale še druge težave, je otvoritev preložena na občinski praznik občine Kranj 1. avgusta. Dom na Kališču bo sodobno urejen in bo imel 7 sob s 30 ležišči in skupno ležišče, kjer bo lahko prenočilo 30 ljudi. Lepo urejena restavracija in okolica doma bosta dali domu še lepšo podobo. Dom bo veljal 6 milijonov dinarjev. Tu je treba predvsem pohvaliti šole, čete predvojaške vzgoje ter enote JLA iz Križev, ker so s prostovoljnim delom prihranili preko 3 milijone dinarjev. Gradnja doma na Krvavcu se bo pričela ta teden. Računajo, da bo letos že pod streho. Drugo leto 29. novembra pa bo otvoritev. Dom na Krvavcu bo grajen zelo sodobno, sredstva bosta prispevala občina in republika. M. 2. šahistov iz vse Slovenije. Med njimi mednarodna mojstra Puc in inženir Vidmar, mojster Lešnik, nadalje 10 mojstrskih kandidatov, 17 prvokategornikov m drugi. Igrali so v treh skupinah. V mojstrski je zmagal Lešnik z 10 in pol točke, drugi je bil Grosek z 9 in pol, tretji Puc z 8 in pol, četrti Parma s 7 in pol točke itd. V drugi skupini — sodelovali so prvo in drugokategorniki, skupaj 27, od teh se je uvrstilo v finale 10 — je zmagal Sila s 6 točkami, drugo in tretje mesto si delita Brgles in Horvat s po pet in pol točke, sledi Ivačič itd. V tretji skupini so sodelovali vsi ostali, 47 po številu, v finalu pa 12. Zmagal je Saradjen z 8 in pol točke, drugo in tretje mesto si delita Mihelčič in Vošpernik s po 7 in pol točke in tako dalje. -k PRETEKLA NEDELJA UGODNA ZA TRŽICANE Čeprav je enajstorica nogometašev iz Tržiča preteklo nedeljo počivala, sta bili obe nedeljski srečanji v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v enotno slovensko ligo nepričakovani in ugodni za Tržičane. Ker je ljubljanska Ilirija premagala Novo Gorico s 3 : 2 (1:1) in Drava velenjskega Rudarja s 4:2 (2:2), je položaj na lestvici dokaj nejasen in daje Trži-čanom spet precej upanja na srečni konec. Ilirija 3 2 10 9:4 5 Tržič 3 1118:5 3 Nova Gorica 3 1116:6 3 Velenje 3 1115:6 3 Drava 3 1 0 3 7 :14 2 PIONIRKE MLADOSTI PRVE, PIONIRJI DRUGI V nedeljo je bilo v Vevčah pri Ljubljani republiško rokometno prvenstvo za pionirje. Mladi rokometaši Mladosti iz Kranja so se odlično uveljavili in z zmagami nad Mariborom 10 :9 in Papirničarjem 8 :5 ter porazom proti Odredu z 11:8 osvojili drugo mesto. Se uspešnejše od svojih tovarišev so bile pionirke, ki so z zmago nad Papirničarjem osvojile naslov republiškega prvaka. Vsem Gorenjcem ob 4. juliju - Dnevu borca - iskrene čestitke in borbene pozdrave z željo, da bi bili v prihodnje še uspešnejši v graditvi socializma Okrajni ljudski odbor in vse množične organizacije Kranj Vsem delovnim ljudem ob 1. j u i i j u pošilja iskrene čestitke delovni kolektiv Tovarne kos in srpov Tržič Obrtna delavnica „Instalater" Kranj iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu borca Delovni kolektiv Elektro-Kranj Kranj pošilja ob Dnevu borca vsem delovnim ljudem iskrene čestitke Čevljarna 9StorŽIČc Visoko pri Kranju pošilja vsem delovnim ljudem ob 4. juliju borbene pozdrave Ob dnevu borca -4. juliju - pošilja vsem delovnim ljudem iskrene čestitke, delovni kolektiv 99 tovarne tiskanega blaga TISKANIMA" KRANJ Delovni kolektiv rastlinskih in oljnih izdelkov i LJASiCA BRITOF-KRANJ čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu borca Vsem priporočamo svoje kvalitetne proizvode! r Haoradna anketa o „Giosu Gorenjske" Naročniki In bralci so v prejšnjih ankelah večkrat predlagali, da naj bi vsebino lisla še bolj približali docajanju v naših mestih, vaseh, občinah, posameznih tovarnah, podjetjih in ustanovah. Obseg lista nam tega ni dovoljeval, da bi lahko v celoti izpolnili upravičene želje naših bralcev in naročnikov. Izdajateljski svet »Glasu Gorenjske< je zato r.a predlog uredništva sprejel sklep, da bi »Glas G:>renjske« v drugem polletju 1959 izhajal trikrat tedensko, predvsem z nalogo, da bi lahko še usp ešneje obravnaval prav lokalno problematiko posameznih krajev in tako izpolnili želje naših bralcev in naročnikov. V zvezi s tem sklepom pa želimo vedeti za mnenje naših bralcev in naročnikov. 1. Ali odobravate sklep o trikratnem izhajanju na teden? 2. Na katere dneve želite sprejemati naš časopis? Ponedeljek, sreda, sobota ali torek, četrtek, sobota? 3. Naročnino bi za letos povečali samo za 150 din, sicer pa bi bila nova letna naročnina 900 din. Za to novo naročnino boste še vedno prejemali najcenejši časopis, obenem pa boste bolje obveščeni o vseh dogodkih doma in v svetu. Zvišana naročnina predstavlja komaj eno četrtino sredstev, ki jih potrebujemo. Izgubo bomo morali kriti z oglasi in drugo dejavnostjo podjetja. Najbrže boste radi prispevali del sredstev v obliki naročnine, kot naš stalni naročnik, da pripomore k trikratnemu izhajanju? 4 Kaj vam v »Glasu Gorenjske« najbolj ugaja? 5. Kaj vam v »Glasu Gorenjske« ne ugaja? 6. O čem bi bilo treba s področja vaše občine še pisati, katere probleme bi bilo treba podrobneje obdelati? 7. Koliko ljudi čita vsako številko »Glasu Gorenjske«, ki jo prejemate vi? 8. Ali v redu prejemate »Glas Gorenjske«? 9. Ostale pripombe in predlogi. Prosimo, da na vprašanja odgovorite čimbolj izčrpno. Vse pripombe in predloge bomo z veseljem sprejeli in na osnovi njih skušali list izboljšati. Zaradi velikega števila izpolnjenih anket, ki jih vsak dan dobivamo, smo prepričani, da ideje naših bralcev v zvezi s časopisom »Glas Gorenjske«, še niso izčrpane. Zato podaljšujemo rok ankete do petka, to je do 13. julija. Nagrade: 1. nagrada 4000 dinarjev, 2. in 3. nagrada po 2000 dinarjev, 4., 5 in 6. nagrada po 1000 dinarjev, 22 nagrad po 500 dinarjev. Uredništvo ta uprava Dunajski proces Obtožen je Johann Gassner maja 1958. leta odšla z doma. Očividci so kasneje izjavili, da so jo ob 10. uri videli, ko je odhajala iz kina. Ta večer se ni vrnila domov. Starši in njena kov, med njimi 6 žensk, mlajša sestra so bili zaskrbljeni, Obravnavali so umor ne- ker se to do sedaj še ni zgodilo, ke ženske. Naslednji dan, 15. februarja Gassner ni mirno sedel, so našli njeno truplo. Ko so ga pripeljali v sobo 2RTEV V PARKU POLEG SPOMENIKA Trg Schwarzenberg je eden najbolj znanih velikih trgov. Na trgu stoji spomenik v čast 1 sovjetskemu vojaku, postavljen po vojni. Za spomenikom je Pred porotnim sodiščem na Dunaju je 15. junija sedel na zatožni klopi 31-let-ni Johann Gassner. Za mizo je bilo 12 porotni- v grobi zaporniški obleki, je pričel na ves glas vpiti: »Jaz sem nedolžen!« Primer je zelo zapleten. Gass- in se ves čas brani proti obtožbi z vsemi silami. Dunajska javnost, ki je lani osupnila spričo strašne dekletove smrti, je razdeljena v dva tabora; eni so za Gassnerja, drugi proti njemu. park. Okrog spomenika je podnevi in ponoči dovolj policistov, ki pazijo na red tod okoli. Tega usodnega jutra je policist opazil na prekopani zemlji, vlažni od nočnega dežja, pri- Porota je pred težavno nalo- pravljeni za poletne nasade, nego, ker imajo mnogo podatkov, kaj strašnega: iz zemlje je gle-ki zgovorno pričajo, da je mla- dala človeška glava! denič ubijalec. Ugotovili so, da je bil zločin Žrtev je 21-letna Ilone Faber, storjen ob pol enajstih zvečer hčerka dr. Faberja — visokega takoj po odhodu Ilone iz kinn, funkcionarja v avstrijskem mi- ki je bil oddaljen od tega mesta nistrstvu, ki je s svojo družino le 200 metrov. Truplo je bilo leta 1947 prišel iz Budimpešte golo in ugotovili so, da je bila na Dunaj. Ilona je bila dobro deklica zadavljena, vzgojena, lepa deklica, ki je Karakter zločina je bil jasen, končala srednjo šolo, in ni ime- Zločinec je prav gotovo patolo- la nikakršnih zvez s sumljivimi ški tip, ker obseden od bolezen- moškimi. To je ugotovila tudi skih nagonov toliko tvega — da policijska raziskava. Ilona je obiskovala tečaj za manekenke. Tako je tudi 14. Uspelo zdravljenje z elektroterapijo Pred kratkim je strokovnjak za vprašanja ljudske prehrane izjavil: »Debelina vsekakor skrajšajo življenjsko dobo, nevarnost pa je večja, če se človek prične mlad debeliti. Debelušni ljudje proti različnim boleznim niso odporni. Debel človek ima 3 do 4 krat več možnosti, da dobi visok pritisk, hitreje dobi pljučnico in sladkorno bolezen. ALI SE LAHKO DEBELINA ZDRAVI? Po mišljenju nekaterih zdravnikov je stoodstotno zdravljenje šele treba odkriti. Do sedaj so uporabljali različna zdravila in — dieto. Mnoga zdravila so nevarna, dieta pa povzroča razne težkoče. V zapadnih državah so trgovine polne zdravil, ki prinašajo koristi samo njihovim proizvajalcem. Dieta prinaša bolezni in povzroča, da človek nekaj časa hujša, nekaj časa pa se debeli. Včasih se dogaja, da se človek 9 dni vztrajno drži bolniške hrane in seveda pri tem tudi zgubi na teži, a se deseti dan tako naje, da pridobi vse, kar je prej izgubil. Dieta zahteva močno voljo in vztrajnost, a jo spremljajo mno- ge težave, najprej utrujenost, zatem istalna živčna napetost, kar debelim ne pomaga pri izgubi odvečnih 20 do 30 kilogramov. Dieta pa je še vedno boljša od raznih drugih zdravljenj. Tako je n. pr. pretirano ukvarjanje s športom (ali drugimi fizičnimi napori), kar povzroča znojenje in utruja organizem. Francoski zdravnik prof. Bargo-nie se je dolgo bavil z mislijo, kako bi za zdravljenje debeline uporabljal električno energijo. To svojo zamisel je tudi uresničil. — Električno strujo spusti skozi bolnikovo telo in ta proizvaja ritmično gibanje glavnih telesnih mišic in ustvarja neke vrste pasivno mišično gimnastiko. Elektroterapija sprva ni bila dobro sprejeta, predvsem zaradi stresanja, ki ga bolnik, ki ga tako zdravijo, občuti. Razen tega se je slabo počutil in v enem mesecu shujšal samo za 2 kg. Sedaj pa so v Franciji aparat tako dovršeno izgoto-vili, da bolnik v času terapije sploh ne čuti nobenih tresljajev, na teži pa izgubi mesečno od 5 do 8 kilogramov. Največji rekord je bil dosežen, opravi zločin na takem mestu. Policija v takih primerih vedno pregleda vse mimoidoče, ker pregovor »zločinec se vrne na mesto zločina« ni brez osnove. Istega jutra se je za spomenikom v parku pojavil človek, ki je na vprašanje policistov, kaj tu išče, odgovoril, da je prišel po svojo torbo, ki jo je skril v grmu. Prijeli so ga. Piše se Johann Gassner. STVARI, KI GOVORIJO PROTI GASSNERJU To je človek iz vasi, brez stalnega poklica, nešolan in grob. Za seboj nima povsem čiste da iso v času Mednarodnega preteklosti: večkrat so ga že na- ko so nekomu zmanjšali težino za 42,5 kg. Z elektroterapijo se je do isedaj zdravilo že 1000 oseb. To je do sedaj najboljše sredstvo za shuj'ševanje in se bo verjetno kmalu razširilo tudi izven Francije. Ali it vtstt... geofizikalnega leta izračunali, da znaša prostornina ledu na zemeljski obli 18 milijonov kubičnih kilometrov. To je približno za 40 odstotkov več, kot so poprej domnevali. šli pri manjših krajah, znan je tudi kot lažnivec, a to je neznatno proti umoru Ilone Faber. Neverjetno je, da bi Ilona, dostojna in inteligentna deklica, odšla s takim človekom, ali da ... da so v Sovjetski zvezi iz- bi mu sploh dopustila, da bi jo delali napravo, ki točno oceni ka- cpremljal. kovost glasu. Z njeno pomočjo v prid njegovi trditvi, da je preverjajo glasove v opernem nedolžen, govori tudi dejstvo, zboru; da je prišel po svojo torbo, če- ... da je astrolit novi gradbeni prav je znano, da pride zločinec material, ki je izredno odporoa običajno na mesto zločina. Ce proti visokim temperaturam do je on v resnici zločinec, ki sku- ša celo zakopati truplo, ali je lahko tako neumen, da zaradi roke poli- 5500 stopinj Celzija, in ga moramo po trdnosti primerjati z jeklom. Uporabljajo ga za zunanje neke torbe pride oklepe raketnih izstrelkov. Sestoji cije? iz kremenčevih vlaken, ki so mre- Ali je mar to neobičajno, če žasto razporejena v nezgorljivi nekdo, ki pride v park, skrije v umetni masi; grm svojo torbo? Morda pa je bila zanj torba le važna? Mogoče se je bal, da bi ga po njej policija lahko odkrila? Tudi druge stvari govorijo proti njemu. Velikost stopinje na zemlji v parku ustreza številki Gassnerjevega čevlja. Pregledali so tudi njegove zobe in pokazalo se je, da so odtiski enaki odtisku zob na dekličinem telesu. Obtožuje ga tudi to, ker ni mogel točno pojasniti, kje je bil to usodno noč od 10. do 12. ure ponoči. Nadalje so ugotovili, da je imel Gassner to noč pri sebi 10 šilingov, to je prav toliko, kot so jih pogrešali pri Iloni. Njeni starši namreč trdijo, da je imela njihova hčerka pri sebi prav toliko denarja. Glede na težko kazen, ki čaka zločinca, porotniki ne morejo z mirno vestjo glasovati prUi Gassnerju. TRDITVE GASSNERJU V KORIST V dunajskem Novem mestu se je neki pijani človek pričel ram obtoževati za umor Ilone Faber. Odtod je na dunajsko policijo prišlo tudi pismo, v katerem oče obtožuje svojega sina, da je zakrivil umor. Ta piše: »Do sedaj nisem hotel izdati svojega sina, a sedaj, ko sodite nedolžnega človeka, nisem mogel drugače.« Ce je to resnica ali samo izmišljotina, ki so v takih primerih pogoste, še ni jasno. Prišlo je namreč še eno pismo, ki pravi, da Gassner v ta zločin ni vpleten, ki so ga izvršili — Madžari. To je, kot pravi pismo, politični zločin. Temu ne verjamejo. Družina Faber se ni nikdar ukvarjala s politiko. Proces še traja in nihče ne ve, kdaj bodo odkrili pravega zločinca. Prva knjiga, ki je vzbudila praV tolikšno zanimanje kot »Dnevnik Ane Frank«, je bilo delo mlade Židinje »Drugi obraz Ariele Ron«« To je bržkone autobiografija mlade deklice v izraelski vojni in Je za njeno domovino zelo zanimiva-Na sliki vidite Yael Davan v Parizu, ko uživa prijetne dneve P° končanem enoletnem pisateljskem delu. Kot 17-letma deklica st; je Ameriki borila pod svojo zasta^0' ko je njen oče, Izraelski genera Moshe Dayans leta 1956 pričel *1' najski vojni pohod. ---—J 1: Anekdote Sokrat stoji z gručo mladih ljudi na trgu. Mimo pride človek in ga namenoma sune z nogo. Sokrat se naredi, ko da se ni nič zgodilo. Tu ga vpraša nekdo iz družbe: »Ali boš surovost mirno požrl?« »Kaj pa hočem?« odvrne modrec, »mar naj osla tožim, če me brcne?« Lani umrli nemški pisatelj Thomas Mann je še mlad stopil k znanemu prijatelju umetnosti in mu izročil svoje prvo pisateljsko delo. Bil je prepričan, da ga bo znanec priporočil kakemu založniku, a se je bridko zmotil. Ko je Mann spet prišel k prijatelju umetnosti, je ta brezbrižno zmajal z glavo in mu odklonil vsako pomoč. Mann niti ni bil na jasnem, ali je bogataš prebral njegovo delo ali ne. Vendar ni obupal. »Imel sem vas za dobrotnika in prijatelja umetnosti,« je previdno začel Thomas Mann. »Jaz pa vas ne za pisatelja,« mu je pikro odgovoril bogataš. »Potem pa oprostite, gospod, sva se pač oba motila,« je rekel Thomas Mann in odšel. J ROMAN II. del I 41 Mtmi Malenšek Konic Ana je pobledela in se zamajala. Ustnice so ji zadrh-tele, toda ni zajokala. Davno že ni bila več ona mehka žena, ki se je pustila strahovati njegovi okrutni samovolji. Samo tesneje se je oklenila naslonila pri stolu in izzivalno rekla: »Torej si ga le... ? Vedela sem. Zdaj si sam priznal.« Stal je pred njo in bil tako presenečen, da ni mogel niti odgovoriti. Ta stara ženska, ki je videti tako mirna in ji samo temne oči gore od sovraštva, naj bo njegova žena? To naj bo tista Ana, ki je zmeraj tako mirno hodila po hiši in skrbela samo za svoje gospodinjstvo, posedala pri šivanju, se ukvarjala s knjigovodstvom in je že leta in leta ni bilo lahko razjeziti? Tako je razmišljal nekaj trenutkov, potem pa dojel, da je prav ta tista Gašperinova Ana, kakršna je v resnici in da je bila ona druga, krotka in ponižna tista, ki se je pretvarjala. Ta Ana, ki ga tako sovražno gleda, je tista, ki se je nekoč uprla stricu Filipu in si izkljubovala možitev z njim! Ta je tista, ki se je hotela pognati v vodo, ko ji je naredil sramoto! Ta je kakor levi-nja grizla in se upirala, kadar je hotel vzeti premoženje, za katero se je ubijal! škrtnil je z zobmi in siknil: »Prekletnica!... Pojdi, žandarje pokliči!« »Čemu?« je rekla mirno, a s takim sovraštvom v glasu, da ga je pretreslo. »Zdaj je prepozno! To bi bila morala davno storiti in bolje bi bilo, kot da sem se mučila ob tebi in nisem niti za trenutek mogla pozabiti, kdo si in kaj si storil! Misliš, da je bilo meni lahko? Sovražila sem te! Ti si sovražil mene in lastnega sina, ker si se naju bal! Mučili smo se drug ob drugem, in še kako smo se mučili!« »Ti si mučila mene!« je zahropel Dominik. »Ti! Dan za dnem, leto za letom si me mučila! Vse si storila, da bi me mučila in poniževala!« Glas mu je rastel, postajal je visok in drhtel kakor prenapeta struna, ki se lahko vsak trenutek utrga. »Zapisala si fantu Aleševo dediščino, samo da si me ponižala! Obesila si to prekleto sliko na zid, samo da bi me mučila! Štiriindvajset let si me mučila z njo.. . Zdaj je tega konec!« Dominik je planil k sliki in jo snel s stene. Treščil jo je ob tla, da so se drobci stekla razleteli na vse strani, nato je zlomil okvir in začel trgati trdo lepenko. S strastjo, kakor bi trgal živega sovražnika, je cefral Aleševo lice. Potem je sunil z nogo v kupček raztrganega papirja. »Na, zdaj bo konec tega! Ne bom je več gledal, nikoli več!« Ana je še zmeraj stala pri stolu in opazovala njegovo početje, pri tem ji je šel srh po hrbtu. Samo nekajkrat v življenju ga je videla takega in bilo jo je groza, kakor vselej, kadar je opazila, da je iz njega privrelo nekaj pr-vinskega, tako močnega kot lavina, ki odnese s seboj vse, kar se ji skuša upreti. Ni se ganila, ko je trgal sliko, vedela je, da je razdražen kot pobesnela zver in da bi se mu bilo nevarno približati. Toda ko je nehal in je stal v nekakšnem žalostnem zmagoslavju nad svojim razdejanjem, je prezirljivo rekla: »Prava reč, če si raztrgal sliko! Njegovega lica le ne moreš raztrgati! Pavle ga ima, zato ga ne moreš trpeti! A zdaj ti poslednjič rečem, da pusti sina v miru in se ne mešaj v premoženje, ki ti nič mar!« »Meni nič mar? Tako, meni ni nič mar? To premoženje, za katero sem... Da, da, za to premoženje sem storil zločin in zdaj naj pustim, da bo šlo v nič? Jaz, ki se nisem ustrašil... Jaz, ki sem ga odplačeval štiriindvajset let! Ne bom pustil, da bi kroparski berači bogateli iz njega! Zdaj je tako vseeno...« Videti je bil kot bi se snel z uma, razdražen kakor zver, z razdejanim obrazom, komaj še podoben samemu sebi. Ano, ki je doslej pogumno kljubovala, je spreletel strah. »Ničesar več ne boš storil!« je rekla s poslednjimi močmi. »Ničesar več! Dokler bom jaz tu, ne!« Izpustila je stol in visoko vzravnana odšla iz zgornje hiše. Zunaj Pre. vrati je klecnila, obšla jo je slabost. Kakor skozi meglo 3e tipala po mostovžu in se znašla v Vidini sobi. Sedla je na dekletovo posteljo in strmela predse. Bila je spet stara žena, ki je v boju izčrpala poslednje moči. Oči so jo pekle» pa ni mogla niti jokati. Dejala je, da se ruši nanjo tis*0 težko, kar je strahoma pričakovala leta in leta. Ni moS1 misliti, kako se bo končalo. Dominik je priznal zlOC*JJj toda kaj se bo poslej spremenilo? Ni mislila, da bi žara0 tega odnehal. Nenadoma jo je postalo strah lastnega P0' četja. Jezus, čemu sem ga izkušala tako dolgo, da je priznaj je pomislila. Ali bi ne bilo bolje, ko bi se to ne bilo zgodil0' Kdo ve, česa je zmožen in kaj bo storil zdaj, ko je stva prišla tako daleč? Začutila je strah pred njim, da je hlastno vstala lt[ s tresočimi rokami zaklenila vrata. Potem je sedla nazaj in trpela, kakor da se ji duša para na dvoje. Kakor da smo prekleti, ji je žgoče prešinjalo m0" žgane. Ali nisem dovolj trpela, dovolj žalovala, ali se sem dovolj pokorila? Nisem dovolj morila? Vse sem storila, vse, vse... in vendar nisem mogla pomagati. Vs gre svojo pot in jaz ne morem storiti ničesar ... Ko bi Pavle odnehal? Ni še prepozno... Ne! Ana 3 vedela, da to ni mogoče. Pavle ne sme odnehati. Ce popustil, bi se vse začelo znova. Muke, ki so jih presta^ doslej, bi bile zaman; nekoč pozneje bi se ponovile. P° sebno zdaj, ko je Dominik priznal svoj zločin, sin ne mo nazaj. Da bi popustil Dominik, na to ni niti misliti. Ano 3 objela bojazen, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Zri o je videla Dominika, kako se je znašal nad sliko svoje Žrt in zbala se je, da bi morebiti... Zgrabilo jo je, da m0 vstati, poiskati sina in ga obvarovati pred nevarnost3°^ Nihče ne more vedeti, česa je Dominik zmožen, posebri zdaj, ko je kakor stekel in brez uma! Kljub temu Pa 3^ obsedela na postelji, sklenila roke v naročju in si ponav ljala: