Cena 3 K etju steklen od: SUt izhaja vsaki '.Iran /. dnevom laje nedelje. . la velja za Av-za celo lelo za pol in četrt i razmerno; za Ogr-M K ^0 vin. za celo K za Nemčijo stane I celo lelo 5 kron, za ^leriko pa 6 kron; Jigo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošl-. Naročnino je pla-li naprej. Posamezne I.seprodajajopo6v. Jjnišlvo in uprav-nahajata v liju. gledališko poslopje šlev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/» strani K 16, za '/s strani K 8, za »/., strani K 4, za Vsa strani K 2. za ' c. strani KI. — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. Na pomoč! Na pomoč! Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in levilita gorice, njive, polja, hiše in poslopja ti- lero naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene pajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? | kje naj pride pomoč? Treba je, da n a b i- jno denar za v boge žrtve te grozne ne- |nče Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse [jemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima Iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj ■ najmanjšim doneskom revežem pomagati, — la j n a m pošlje malo podporo. Ured- liiitvo .Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih Ijavilo v našem listu in izročilo najpotrebnej- po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj ilenkost, naj si bode še tako majhno svotico barja in jo nam v božjem imenu pošlje! .Pomagajte bitroi jvšiina je grozovita in večna usoda Vam bode pila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmeta se o godi! I Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak ar krajcarjev in nabrala se bode svotica, s ka-i se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu [taj erca". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak rajcir je dobro došel in bode z imenom daro-izkazan! Pomagajte! Uredništvo „Štajerca". I. Izkaz daril: Žnpan Jos. Ornig, Ptuj 100'— kron; — i.Radej, Rajhenburg 2-—K; —Alois Luschar, iens (Tirolsko) ;V— K; — Franc Arsenschek, inane p. Jelšah 1-— K; — Ana Reibenschuh, inarje p. Jelšah 2-- K; — Paul Lindenwirth, k Filip (Koroško) K 6—; Filip Streicher, faenwinkei p. Reifnigu 4-— K; — Franc Do-far, Megojnice p. Griže 4-— K; L. F. Slawitsch \ Heller, Ptuj 5- K; — Brata Slawitsch Ptuj |- K: - dr. E. Sadnik, Ptuj 5— K; — roke, Ptuj 5-— K; — Molitor, Ptuj K; — Behrbalk, Ptuj 10— K; Schulfink, 5-— K (sam od toče prizadet); — Lutten-t. Ptuj, 10— K; — Kaj. Murko, Ptuj §K; — F. Hickl, Ptuj 3-— K; — Maister, j, 2-— K; -- Muchitsch, Ptuj 5 — K; — ' , Ptuj 2— K; — Slavetič, Ptuj 2 — K; |lax Wegschaider, Ptuj 5-— K. — Skupaj " 203— kron. Srčna hvala! (Prihodnjič naprej.) Sramota! Kolikokrat smo spregovorili besedo, da so prvaške stranke skozinskoz farizejskega značaja. Kričati je lahko, obljnbovati zna tudikmalu človek, ki je na drugih troške, toliko in toliko let po šolskih klopeh hlače trgal... Ali d e 1 a t i, za ljudstvo kaj gospodarsko koristnega storiti, to ni tako lahko! Prvaki si seveda zaradi dela za ljudstvo niso nikdar pustili sivih las rasti. Odkar eksistirajp te prvaške stranke, niso imele nikdar zmisla za gospodarsko delo. Ali so prvaki za delavca kaj ..storili ? Ne, ne! Namesto boljšega zaslnžka dali so prvaki delavcu par na-rodnjakarskih fraz ; in kadar so slovenski delavci zahtevali košček kruha, takrat so se prvaki tudi s hudičem združili, da bi to stremljenje zatrli. Ali so prvaki morda kaj za obrtnike storili ? Naj nam le pride kdo in naj nam pove le en slflčaj pomoči! Prvaki so obrtnika bojkotirali, ako ni trobil v rog ujih politikujočih farjev m advokatov, — nikdar ua niso niti mezinca ganili, da bi revščini obrtništva odpomogli. In za kmeta ? Ali so prvaki kaj za kmeta storili ? To vprašanje je res predrzno. Kmetu so dali prvaki dvojezične pečate, ničvredne šole s politično hnj-skajočimi učitelji in pa falotsko sestavljena kon-zumna društva ... To je politika prvakov in to politiko smo tekom let s polno pravico imenovali slabo in sramotno. Seveda, dokler smo mi sami rekli, da je ta prvaška politika ničvredna, toliko časa je ta klavrna gospoda v svojih lističih kričala, da smo „brezverci" in ,,nemčurji" in ljudstvo — duševno kakor gmotno osiromašeno — je tem psovkam verovalo . . . Prišel pa je mož, ki ni ne »brezverec" in ne „nemčur", ki stoji visoko nad vsakim dvomom in nad vsako kritiko. In ta mož je dejal isto kakor mi! Ta mož je a v-strijski cesar in ta avstrijski cesar, Franc Jožef I. je javno povedal, da je vsa prvaška politika naravnost škandal in sramota . . . Kakor mi povedal je torej tudi avstrijski cesar prvakom v obraz, da njih brezvestna politika slovenskemu ljudstvu le škoduje. To je dejal cesar pred par tedni. Vedel je pač že takrat, da bode njegova vlada državni zbor razpustila, ako bi prvaški ožlindrani gospodi ne ostavili farizejsko-brezvestno svojo ob-strukcijo. In res, par dni pozneje je bila državna zbornica razpuščena. Stem je bila ljudstvu odvzeta edina pravica, ki jo ima za plačilo svojih davkov. Posledice so se kmalu, žalibog na grozoviti uačin pokazale. Suša z vsemi svojimi škodami in toča, ta prava šiba božja, dohitela sta naše kraje. Kakor bojno polje izgledajo kraji, kjer je divjala toča ... In ljudstvo je zaradi prvakov brez postavodajnega zastopa, — ljudstvo je brez pravice, ker so prvaki iz razlogov svoje politike to pravico oropali . . . Velikanska odgovornost zadene torej te prvaške poslance, ki so sedli na limanice tistega dr. Šušteršiča, kateri ima po sodnijskem izreku od „ žlindre umazane roke": oni so odgovorni za lakoto in bedo našega ljudstva . . . Seveda, k srcu si prvaki tega ne bodejo vzeli. To se vidi že zdaj, ko se naravnost norčujejo iz posestnikov, katerim jo toča vso lastnino pokončala. V svojih listih imajo za vse mogoče neumnosti dovolj prostora. Za vsak straniščni napis objavljajo dolge članke. Ali za ljudstvo, kateremu je vzela toča zadnjo upanje, nimajo niti besedice tolažbe. Za kakšne-, ga pijanega narodnjakarja bi napravili prvašk' poslanci v državni zbornici kar revolucijo i punt, ■— za tisočero kmetskih družin, ki stojij tu lačne in brez strehe, pa nimajo niti tolik časa, da bi šli njih škodo pogledati. Ali ni to škandal? Ali ni to sramota? 0 naš cesar je imel s svojo ojstro besedo pra on je govoril resnico ... In to resnico bo tudi ljudstvo, vbogo, izmozgano in zaničeva ljudstvo kmalu izpoznalo . . . Politični pregled. Politični položaj je doslej nespremenjen. Državni poslanci pasijo večinoma doma lenobo. ker se je ožlindrani prvaški gospodi zljubilo, razbiti državni zbor. Vladi sami to itak ne škoduje. Kajti zbornica ji je dovolila državni proračun in kadar ima vlada denar, takrat je zadovoljna s „svojimi" narodi. Ljudstvo seveda ne more biti s tem zadovoljno, da samo plačuje, medtem ko nima nikakoršnih pravic. In posebno ljudstvo v naših planinskih deželah, zlasti na Štajerskem in Koroškem, ne more biti s tem zadovoljno. Kajti to ljudstvo je v pretežni večin i kmetsko. In za kmeta je to leto grozovito slabo. Suša, mrčesje in toča so spravili kmetijsko ljudstvo na rob propada. In ako se kmetu slabo godi, potem ne gre nikomur dobro, kajti resničen je stari nemški pregovor: „Hat der Bauer Geld, hat es die ganze Welt". To ljudstvo bi potrebovalo zdaj od vlade, od države pomoči, kajti drugače bode šlo posestvo za posestvom rakovo pot, bode prišel kmet za kmetom na boben, bodo z vsakim dnevom hujša beda postala. V tem ravno tiči vso zločinstvo ožlindrane prvaške politike. Prvaški poslanci so krivi, da vlada ničesar za kmeta ne stori, kajti ti poslanci so razbili državno zbornico. Vsa beda, vsa revščina naših kmetov pade na te prvaške poslance ... In zdaj romajo ti siti, debeluharski slovenski poslanci okoli in prirejajo shode in brusijo jezike, češ kako veliki prijatelji ljudstva da so in kako bodejo ostali trdni, dokler ne priborijo slovenskemu narodu vse pravice . . . Res, naravnost norčuj ej o se ti ljudje iz bede in iz lakote zanemarjenega tega ljudstva. Za pravice slovenskega naroda se jim pač nikdar ni šlo; —• pač pa za lastne predpravice, za lastni žep, za ministerske frake ! In mi se le čudimo, da to revuo, izstradano ljudstvo tako mirno vso norijo prvaške gonje prenaša! Ali prepričani smo, da bode prišel pla-.čilni dan . . . Češki veleizdajalci. Kakor smo že poročali, vršila se je v Pragi velika razprava proti celi vrsti čeških radikalnih veleizdajalcev. Razprava je končala s tem, da jih je bilo več na dolgo-mesečno ječo obsojenih. Dokazala se jim je propaganda proti vojaštvu in veleizdajništvo. To so _ 2 — ^prijatelji" naših prvakov ... 4. t. m. pa se je v Pragi obsodilo voditelja izgredov v decembru, Rekaka, na 6 mesecev težke ječe. Prijateljska Italija. Poroča se, da namerava italijanska vlada obmejne trdnjave proti Avstriji povečati in nova pota skozi alpe za transport artiljerije napraviti. V ta namen zahteva vlada večje svote, o katerih se bode na tajni seji državne zbornice v Rimu razpravljalo. Nemiri V Lisabonu. Pri seji državne zbornice v Lisabonu so se pojavili hudi nemiri. Vojaki so morali galerijo izprazniti. Ljudstvo je kričalo: Živela svoboda!■ Pričakuje se hudih demonstracij in celo ustaje. Krvava Rusija. Od 14. junija do 14. julija, torej tekom 1 meseca, se je obsodilo na Ruskem 171 oseb na smrt; 25 se jih je tudi že obesilo. Tekem tega leta se je že obsodilo 721 oseb na smrt. In krvavi car-batjuška roma po svetu . . . Revolucija na Španskem je torej v splošnem premagana. Tekom te velikanske nstaje, ki se je porodila iz ljudskega nasprotja proti vojni v Afriki, bilo je 3.0 0 0 o s e b u b i t i h. Le v trdnjavi Montjuich se je 250 oseb obesilo. Ta prelita kri pač ne bode otrdila španski tron. Čeprav premagani, bodejo nstaši vendar naprej delali. Revolucija se obrača v prvi vrsti proti klerikalcem, ki so deželo zistematično oropali in izsesali. Ljudstvu so vse prostosti in pravice vzeli, dokler ni počila potrpežljivost. In potem so ljudstvo postrelili . . . Španija je jasni dokaz, kako daleč pride država, katera je izročena klerikalni vladi. Razmere na Srbskem. Najvišje sodišče na Srbskem se je izjavilo proti kralju ! List „Zvono" bil je namreč zaradi nekega članka proti kraljevi družini prepovedan. Pritožil se je na najvišje sodišče, katero ga je tudi oprostilo. V sodbi je to sodišče reklo: ,, Kralj se ni dovolj brigal za vzgojo in obnašanje bodočega vladarja (Jurja). Zato je dolžnost njegovih podanikov, da ga na to opazarjajo. Kralj ali prestolonaslednik, katerega postopanje budi v ljudstvu le sovraštvo in ki ne v živ a ljubezen ljudstva, zamore deželi le škodovati0.... Najvišje sodišče na Srbskem je torej izjavilo, da je revolverski kralj Peter le v škodo Srbiji . . . Ne trpinčite živine! Imejte usmiljenje z živino v tej strašni vročini; dajte jim v pravem času vodo itd.! Ravno tako ne pozabite na druge živali, n. p. pse, kateri so privezani, na perutnino, katera se pošilja po železnici! Pomisliti je treba: ako človek ne more prenašati vročine, da tudi živali hudo dene. S takim dobrim ravnanjem se dela lepi izgled! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dopisi. Iz Vičanec pri Veliki Nedelji. Žalostna vest se razglaša po spodnjem Štajerskem o grozni nesreči, ki jo je povzročila toča dne 24. julija tega leta. Dragi čitatelji, torej si tudi jaz dovolim Vam nekoliko opisati in naznaniti, kako je zadela in uničila v občini Vičanci in kako je divjala po mojem posestva. Pred sedemnajstimi leti sem kupil malo zanemarjeno posestvo v tej občini, katero sem od leta do leta povečal. Bilo je zapuščeno, skoraj popolnoma neproduktivno in večinoma obraščeno z nepotrebnim grmovjem, katerega sem izkopal, zavozil jame in prepadine, ga storil rodovitnega, olepšal in uredil z lastnimi rokami po moderni princi-piji. Posadil sem kakih 400 komadov žlahtnih jabolčnih dreves na stalno mesto. Pred štirimi in tremi leti sem posadil ednajst tisoč pet sto jabolčnih divjakov I. razreda na 50 cm. globoko zreguljeno njivo in ta drevesa so dandanes po-cepljena z dobrimi plemeni, ter bi bila prihodnjo -leto pripavna za prodajo. Uredil sem dva brezna travnika ki sem dva 50 cm globoko zrigolal, zagnojil in obsejal z dobro travno mešanico. Res veselilo me je to mojo 17. letno hudo in teško delo, ker je bilo lepo in krasno za pogledat. Ali žalibog, sedaj pa je podobno puščavi. Travnika sta pomlajena z zemljo, ki mi jo je vzelo na tudi zregnljeni njivi. Otava je bila čez koleno visoka. Sedaj je z blatom pomazana in tako poškodovana, da bom mogel iz nova posejati travno seme, ki je pa precej drago. Drevje, katero je bilo v najboljši dobi za roditi, je ras-česano, veje odbite in skorja odlupana. Drevesnica je polomjena in razmesarjena, katera je bila res ponos in kinč mojega posestva. Deteljo in vse poljske pridelke (razun žita in krompirja) je zabila v zemljo ta grozna toča roglata, debela ko kurja jajca in ki je padala v hudi vetrovni burji pol ure na zemljo. Med tem časom ni bilo mogoče obstati v hiši, ker je skozi okna letela toča s tako silo, da bi mi otroke ubila. Žena in otroci so bili prestrašeni in skoraj brez zavesti. Mogel sem jih zapreti v temno vežo (priklet, Vorhaus) ki so jokali in kričali da me je bilo groza. V kotu, ki se vežata hišno stanje in hlevi, sem imel voz, na katerem je bil tri-hektolitrski sod, je naletelo toče skupaj, da se je videl le komaj gornji del soda iz toče! Ta grozna škoda in nesreča ki jo je naredila toča v tem nepozabljivem dnevu in kako da izgleda en del občine Vičanci, to ni za povedat, ne da se popisati, pogledat se mora. Ljudje, ki prihajajo iz večih krajev, jočejo čez nas in našo živino, ki tuli na paši. Seno smo pokrmili vsled dolgotrajajoče suše, otava pa je popolnoma kaput. Mislite dragi bralci, kaj hočemo sedaj ? sami ne bodemo imeli živeža, kaj pa bo z ubogo živino? Ako je prodamo, potem so v kratkem času prodana tudi naše posestva. Zaslužiti ne moremo ničesar, ker moremo doma skrbeti in delati. Ako stavim pred sebe prihodnost, mi je res za obupati. Vsi sedamnajstletni trudi, morem reči grozno hudi trudi, kajti veliko in neštevil-nih britkih nr sem imel, da sem upal na srečne dneve v starosti, je pa pogreznila ta nesreča v globočino. Kdor ima trohico usmiljenja in kdor čuti žalost s ponesrečenci, naj stegne svojo do-brotljivo roko. H koncu še omenim, da najstarejše osebe ne pomnijo temu enakega slučaja. V soboto popoldan, to je sedmi dan po tem nesrečnem dnevu, smo našli še na večih krajih obilno toče v občini Vičanci. Franc Skerlec. Pod Plačom. Moj prijatelj Belec mi je tako špasno prigod bo pravil, da bi bilo škoda, če bi tudi drugi ljudje tega ne izvedeli. Zato pa le široko odprite nhe in oči! — Bilo je vročega dne, ko so oča cekmeštar od nekod peljali svojega gospoda fajmoštra. Razun njihovih žegnanih kosti sta še veliko glažov sladkega vina naložila. Po poti sveta moža tudi nista mogla mimo hiš, pri katerih prst božji vunta moli in tako se je zgodilo, da je pasažir iz voza na cesto padel; konj pa nima zadi oči in je zato le voznika naprej vlekel. Še-le črez nekaj časa je oča cekmeštar videl, da je sedež poleg njega prazen in obrnil se je iskat vinskega brata. To je le majhen špas, ki se letos večkrat zgodi. Največi špas je imela potem v nedeljo cela fara. Ta izgubljeni fajmošter je na kanceljnu sebe in cekmeštra tako pucal, da se je kadilo. Kregal se je nad pijanci, da bi bila ljudem srca v hlače ali v janke padla, če bi ne bili že vedeli, da samega sebe in pa svojega kimavca pegla. Nazadno je še za grešne pijance en očenaš zmolil. Tu se je pa hudo našmiral. Zdaj namreč tirja veliko ljudi, da jim mora plačati očenaš, katerega so v cerkvi za njega molili, ker tudi on za farane zastonj ne moli. Če pa ne bode hotel odpreti kaše in našteti zeksarje, si bodejo farani pri berji tisti očenaš zaračunali. — Pa ljudje božji, ne smete misliti, da se je to zgodilo v Svičini ali v kaki sosedni fari. Kdo tako brezverski misli, mora plačati 200 kron našemu ljubemu dušnemu pastirju, da bo molil 1000 očenašov za tistega klerikalnega falota, ki se je pred dobrim pol letom napil naše dobre kapljice, a potem iz črne hudobije po farovških listih tako nesramno lagal črez poštene in mirne Svičinčane, da bi bilo še najgršega cigana sram. Iz Slovenskih goric. Slavno uredništvo „Štajerca" v Ptuju! Znano je, da nam je lansko leto uničila suša vse pridelke. Marsikateri posestnik je vsled tega zabredel v dolgove, iz katerih se pri današnjih razmerah ne more rešiti, v obče zaostal je za več let v gospodarskem ozira nazaj. In dasiravno se je delila podpora,; vendar s tem ni nič pomagano ubogemu kmetu.'' In zakaj ne? Delila se je podpora, a kako! Pristransko! Delila se je krivično, tako da je do- nan bilo mnogo tistih posestnikov podporo, ki je potrebovali in bi si lahko z lastnimi zboljšali svoje stanje, dočim so mnogi dro^ so bili podpore res nujno potrebni, izostali; niso dobili ničesar. In posledica temu krivični postopanju pri delitvi je bila kletev med trpini. In letos je še slabše z razmerami kmeta! Razven suše, ki vam je uničila vse nike kakor tudi druge poljske pridelke n, žito, pšenico itd. je prišla še nenadoma s toča, ki je uničila vse vinograde v obče, n je vse, kar je dajalo ubogemu kmetu u] na boljšo prihodnjost. In kolikor ni na tra uničila suša, to so ugonobile kobilice, tako. otave ne bo ubogi kmet imel niti toliko, di preredil par telet in seno je že tudi večidel lagal živini. Tako zahtevamo mi, prizadeti k bodisi po suši ali po toči, da se nam od; davek vsaj za dve leti, nadalje prosimo, da tudi od dolgov blagovoli odpisati obresti za leta, ker če nima kmet nič za prodati, tudi; more plačati. In v slučaju da se bodo kake podpore vsled toče, bi bilo želeti delijo pravično, ne pa pristransko. V ta naj bi se izgotovil za vsakega posestnika znamek", namreč koliko meri posestvo, k ima posamezen posestnik dolga i. t. d. C bo to storilo, potem se bo zamogla tudi podpo-B ra deliti pravično, tako da se ne bo mogel pritoževati. Spoštovanjem Wisenjak. Ptuj. (Prvaška hvaležnost.) Franc Vidovi sin poštenih starišev v Poberžab, je služil 3 led kot učenec v trgovini bratov Slawitsch v Ptuju' Pri temu gospodu se je že marsikateri učentej izučil in ima danes svoj pošten kruh. Ta mty diček poln nehvaležnosti, pa ni poznal besed svojega gospoda, da mora človek ubogati učenec in tudi kot pomočnik in konec je bil: ga je trgovec izbacnil iz službe. Na to poln j poda se ta fant k zdravniku dr. Stuhecn ii zahteva zdravniško spričevalo ter hajd na tam zatoži svojega dobrotnika — in ta se in; zagovarjati, prvič zaradi razžaljenja časti in dn>| gič zaradi lahke telesne poškodbe Obrai nava se je vršila dvakrat in sodnija je g. ^laivii-scha od obeh točk oprostila; učenec pa jo z dolgim nosom popihal. To damo na znanj da ljudstvo sprevidi, kako nehvaležna je di nekatera mladina. Tako postopanje ni v njegovi bodočnosti in žalostno je, da se tab] spozabi človek, kateri je bil v dobri, pošten) službi. Novice. Au au au au! Vroči so dnevi in solnce da pač ni čuda, ako kakšnemu prvaku možgane zmeša. Ta nesreča je zadela nekega slovensko-narodnega komija v Ptuju. Možicelj bi nam drn-| gače sicer ne delal nobenih neprilik in bogve, da bi se zanj ne brigali, ko bi ne bilo njegovo ravnanje tako smešno. Naša sveta dolžnost jej da semtertja svojim čitateljem tudi kaj veselega,] smešnega in zabavnega povemo. Zato moramo ta-le slučaj objaviti: .V Ptuju imamo cesto, ki| ji pravimo „Anastasius-Grun-Strasse". Cesta je namreč imenovana po velikemu pesniku in pisatelju grofu Auerspergu, kateri je nosil tudi pesniško ime „Anastasius Griin". Dobro! Ali prave prvaške možgane ne morejo zapopaditi, da se ime osebe ne da prevesti na dragi jezik. Pri prvakih mora biti vse „ slovensko". To je omenjeni komi tudi razumel in zato je napisal zadnjič par pisem s sledečim naslovom: ,Naj sprejme gosp. X. Y. v Ptuju, Anastasius-zelena cesta" .. . Au au au au! Besedo Griin je prvaški komi hitro na „zeleno" prestavil. Bog se usmili tej duševni revščini! . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Velikanska toča: Besede in dejanja. Naši prvaki brez razlike strank dokazujejo pač z vsakim svojim činom, da so le frazerji in da jim ni nikdar za Besed celi koš dobiš pri tej gospodi, — " pa prekleto malo! To se vidi zdaj posebno dobro, zdaj ko je treba po toči v brezupnost pognanemu ljudstvu pomagati. Nemci se za to stvar zelo zanimajo in so pričeli takoj z nabiranjem denarja v svrho podpore. Tako nabirajo denar „ Nemški; ljudski svet za sp. Štajer." (pod na- želnt okra ijm lapr ol mu d litik-imer „ein tako No, stala spre svoji varo vsak vse svoj. slim niče skih neuf obči je v v ve slan prip preg tja pra\ pom prid si c „di< na jav.' ber got je Si, — 3 — Prom g. dr. Delpina v Ormožn), nadalje ijerčeva" stranka (pod načelstvom župana g. potem uredništva vseh nemško-napred-jtajerskih listov, nadalje poslanca Wastian ^larckhl itd. Takoj po nesreči se je pričelo jBibiranje. Brez da bi izgubljali praznih be-nemSki naprednjaki takoj v dejanju svojo lažen do nesrečnih sodeželanih pokazali . . . Ipivaki ? Oni nimajo časa za tako delo! V jeoskih listih je bilo komaj omenjeno, da se :a nesreča zgodila. Ti listi nimajo prostora dogodek, ki je pahnil tisočere kmetske drn-\ v nesrečo. Za „obmejne Slovence" nabi-prvaki, to se pravi: za prvaško gonjo v idnostni boj. Ali za kmete, ki so postali v uri berači, za slovenske trpine, ki nimajo Btrehe, ne grižljaja kruha, za te nočejo prvaki jiati. . . Vbogo ljudstvo, ki veruje še takim prerokom v prvaškem taboru! Heško in Ozmec. kje Sta? Pri zadnjih de-lOzborskih volitvah sta bila za ptujsko-ormoŠki raj kot poslanca kmet Meško iz Lahoneca in iošter Ozmec iz sv. Lovrenca izvoljena. Mi prednjaki nismo bili posebno navdušeni za to olitcv. Kaji o kmetu Mešku smo vedeli, da nikakoršnih posebnih duševnih zmožnosti da bode v vsakem ozira le igrača v roki po-cjoče duhovščine. In o Ozmecu, katerega je ienoval neki klerikalni poslanec sam zaničljivo |,fincn gewohnlichen Landpfarrer", smo tudi ;oj vedeli, da ne bode napravil zelje mastno. pomagati ni bilo, Meško in Ozmec sta po-deželna poslanca. V tistem hipu, ko sta fjela svoj mandat iz rok čeprav nezavednih iojih volilcev, prevzela sta pa tudi dolžnost, provati in zastopati interese svojih volilcev v :i obliki, ob vsaki priložnosti in uri ter na mogoče načine. Ali sta Meško in Ozmec to jo obljubo doslej držala in izpolnjevala? Mi-da ne, kajti od časa njune volitve pač še ar nismo slišali o teh dveh „vzornih Ijud-ih zastopnikih". Zdaj n. p. je pobila toča smiljeno vse pridelke cele vrste kmetskih n v ptujskem in ormožkem okraju. Škoda velikanska. Prebivalstvo je obupano. Vse je ve.iki vznemirjenosti in kriči po pomoči. Po-inec. Ornig se je takoj drugi dan po nesreči z okrajnim glavarjem v Ormož in si posledice nevihte. Istotako je prišel ||ja nemški poslanec Marckhl. Ti možji so napravili takoj potrebne korake, da se ljudstvu Obrnili so se na vlado, napravili, da [pide c. k. namestnik v prizadete pokrajine in ogleda škodo itd. ... Ali — M e š k o i n sme c pa spita za pečjo. Deveta briga vse to. Kmetu pomagati, kaj jima je to Ona dva sta zdaj „deželna poslanca" in [neumni volilci naj si pomagajo sami, — klerikalna stranka bode na vsak način ljudem a la c in Meško pomagala, da si obdržijo svoji (oskniški mandat . . . Kmetje, ali se vam zdaj oči ne odprejo? Ali še vedno ne čutite, take vas ti ljudje za nos vodijo, kako se vam klerikalni politikastri v najhujši vaši bedi le o in vas zaničujejo ? Ozmec in Meško, kje sta? K tej zadevi se tam še poroča: Dotično soboto, na kateri se je nHla toča, je praznoval fajmošter Ozmec v žup-nišču v Veliki nedelji god sv. Jakoba; zabaval »je prav dobro. V nedeljo popoldne je bil ta ,dični" poslanec na nekem pogrebu v Središču, na pondelek pa se je peljal v svoj vinograd v Isti pondelek popoldne se je mož zaba-ral v središkem farovžn, potem pa se je peljal Jomn v sv. Lovrenc. Poslanec Meško pa se je v nedeljo na božji pot na Kranjsko. P o [oči pri z a d etih krajev si ni nob e-jenteh dveh poslancev ogledal. vanje in romanje jima je več nego ljudska Ptuj za poškodovane posestnike. Mestni za-deželnega komornega mesta Ptuj je pod predsedstvom vrlega našega župana Orniga edno-dasno sklenil, da podari po toči oškodovanemu pelivalstvu Ormoža svoto 200 K. Čast občini! Toča in prvaški uradnik. Nemški listi ob-sledeče pismo g. tovarnarja Steinklau-a iz Pragerskega, ki označi najbolje strast gotovih prvaških uradnikov. Pismo se glasi: Slavno nedništvo! Poročati Vam moram o slučaju, ki je potreben, da se ga v javnosti označi. Rev-ki vlada sedaj v pokrajini Ormož, Mož- ganjce itd. je splošno znana. Pri vsemu temu nimajo prizadeti ljudje na svojih hišah strehe. Dobiti se mora torej čimhitreje materijal za pokrivanje. Pohvaliti je, da. so nemški železniški uradniki v Pragerskem skrbeli, da se je celo v nedeljo potrebne vagone dobilo. Jaz sem ostavil v svoji tovarni deloma promet, samo da sem imel dovolj ljudi za nalaganje opeke. Ali kakor izvem iz zanesljivega vira, napisal je neki slovenski uradnik na vsak „frachtbrief" opombo, da naj se vagone v Ptuju pretehta. Zaradi tega se je moralo 30 vagonov opeke v Ptuju 36 ur obdržati, vkljub temu, da so bili ednakomerno naloženi. Opeke neke slovenske konkurenčne firme pa so šli gladko, brez da bi se jih pretehtalo, na določeno mesto. Ne da bi se oziral na mojo lastno škodo, omenim le to, da so morali vsled tega počenjanja itak težko prizadeti posestniki dneve dolgo brez strehe biti in poleg tega še s konji, vozovi in delavci na kolodvoru na dohod opeke čakati. Kaj leži na tem ? Jaz sem nemški fabrikant in zaradi tega se muči itak težko oškodovanega posestnika, ki čaka vsako minuto, da bi prišel pod streho. Naglašam, da so nemški uradniki svojo dolžnost storili. Za resnico teh podatkov sem odgovoren. Franc Steinklauber". — Ali ni to res grdo? G. Stein-klauber je pomagal z vsemi močmi, žrtvoval čas in denar za vboge kmete. Ali zato, ker je Nemec, ga je sekiral prvaški uradnik ! Zapomnimo si to! „Siidmarkina" pomoč. Nemško društvo, Siid-mark" darovalo je za po toči tako težko prizadete prebivalce Ormoža in okolice svoto 2.000 kron in se je denar že v Ormož odposlal. To darilo naj služi sedaj za odpomoč v najhujši bedi. Vodstvo društva „Siidmark" pa je drage volje pripravljeno, podariti v svrho podpore še večjo svoto denarja, ako ne bi bila podpora države in dežele dovolj velika . . . Tako dela društvo „Sudmark", katerega prvaško časopisje vedno tako podlo napada in obrekuje. Zdaj pa vprašamo: koliko pa je dala „Ciril in Metodova družba" za vboge kmete? Koliko je podarila ,Mohorjeva družba"? ,.Nič in nič in zopet nič! Ta prvaška društva poznajo slovenskega kmeta le tedaj, kadar ga hočejo izmozgati in mu žepe izprazniti . . . Cast torej „Siidmarki"! Prijatelj v tujini. Velika po toči napravljena nesreča v ormožkem in deloma tudi ptujskem okraju je tako pretresljiva, da gani srce vsakega človeka. Celo v tujini se najdejo možje, ki čutijo z nesrečnimi poškodovanci in jih skušajo podpirati. Tako je n. p. gospod Jos. Ribitsch, stavbeni nadzornik v „B6hier-Werku" v Kapfen-bergu na zgornjem Štajerskem nabral med ta-mošnjimi zidarji in delavci svoto denarja za podporo po toči prizadetim kmetom in jo poslal v ta namen županu Ornigu. G. Ribitsch je poleg tega obljubil, da bode tudi prihodnjo soboto nabiranje nadaljeval. Cast takemu možu, čast pa tudi vsem, ki so čeprav z najmanjšimi zneski pripomogli! Za Ormož! Mestni zastop Slov. Gradec je sklenil, podariti po toči prizadetim prebivalcem v Ormožn svoto 193 K 20 h. Čast darovalcem! Točo so imeli pretekli pondelek tudi v Celju. K sreči ni naredila mnogo škode. Darila. Bednim posestnikom, ki jih je zadnja toča tako hudo zadela, darovali so še : gra-ščak pl. Rebenburg 500 kron, pivovarna brati Reininghaus 500 kron, direkcija kopališča v Rogaški Slatini 191 kron. Zopet toča! Iz Velike nedelje se nam z dne 2. t. m. piše: Pri nas je bila danes ob */*7. uri zopet toča. Vrtila se je od Zavrča čez Veliko Nedeljo, Haindeln, Šerding in še dalje naprej. Bila je debela kakor lešniki in vmes tudi kakor orehi. Škoda je seveda zopet velika. Kar je prva toča pustila, to je vzela sedanja. V Šerdninski grabi se še danes od 24. p. m. padlo točo najde in to pri tej vročini (40—45% G). Kaj ednakega se ne ve nikdo spominjati. * * Adio Vavpotič! Naša pobožna želja se je torej le uresničila: cerkvena oblast je prestavila dosedanjega gvardijana v ptujskem minoritskem kloštru Vavpotiča iz Ptuja v sv. Trojice v Halozah. Dobro tako! Vzroki tega premešče-nja so znani in ni nam jih treba zopet odkrivati. Vavpotič je spadal med one politične pe- teline klerikalne stranke, ki hočejo naravnost z glavo skozi zid predreti in katerim je v politi-kovanjn vsako sredstvo dobro. V njegovi politični strasti se je spozabil Vavpotič celo tako daleč, da je svojega lastnega škofa v nekem pismu nesramno opsoval in mu zaklical „hanba" (doli). Poleg tega je bilo zasebno življenje Vavpotiča tako, da se na noben način ne more strinjati s tem, kar pričakuje človek po navadi od duhovnika. Znana je zlasti Vavpotičeva „afera" z testamentom pokojne gospej Kunstek itd. Vse to je napotilo mestno občino ptujsko, da je napravila primerno pritožbo na škofijski ordinarijat in prosila za premeščenje Vavpotiča. Knezoškof je tej želji ustregel in tako nas torej „očea Vavpotič zapušča . . . Dobrega ne moremo ničesar za njim poročati. „Štajerca" je mož šele pred kratkem tožil; ali biamiral se je popolnoma, kajti naš urednik je bil oproščen. Mi izražamo oh tem veselem slovesu edino željo, da bode Vavpotič v Halozah miren in da ne bode zopet politike uganjal. Ako bi se ta njegova bolezen zopet pojavila, potem zna biti prepičan, da se bodemo zopet brezobzirno proti njemu borili. Ako bi pa postal pameten — star je zdaj že dovolj za to —, potem mu le mirne urice v lepih Halozah želimo. Adio ! Ali je to — duhovnik? Res žalostne so postale razmere pri nas na spodnjem Štajerskem. človeka naravnost srce boli, ko opazuje divjanje gotovih blagoslovljenih gospodov, katerih naloga bi morala biti, da razširjajo pravo vero in pravo ljubezen do bližnega. Vsaka stvar mora imeti gotove meje. Niti pri najprostejšem kočarju v hribih pa ne najdemo tako besnega in strupenega sovraštva, kakor pri gotovih gospodih v črni suknji. Potem pač ne bi bilo čudno, ako bi vera res pešala . . . Svojo trditev hočemo tudi dokazati. In sicer se tiče naš slučaj župnika Janeza Vogrin v sv. Barbari v Halozah. Imeli smo že opraviti s tem gospodom, ki ima tako rovtarske navade, tako ošabne lastnosti, da je res čudno, zakaj ni postal recimo rabelj ali kaj ednakega. Ošaben in prevzeten je ta gospod do skrajnosti, ošaben na svoje premoženje, na svojo posestvo, ki ni od njega pridelano in ošaben na svojb duhovsko oblast. Pri temu je seveda ta Vogrin tudi zelo smešen in otročji. Ali k stvari! Pred kratkem se je šlo pri sv. barbarski fari za neko volitev, pri kateri bi rad Vogrin vso komando v svojo roko dobil. Hotel je namreč svojim organistom bogve kako ustreči. Neki posestnik g. Janez Petis je uvidil krivico Vogrinovega počenjanja in je zato po svojem prepričanju za kmete in ne za Vogrina volil. G. Petis je bil in je poštenjak od pet do glave. Vogrin mu v tem ozira in sploh v nobenem ne more ničesar očitati. Ali tega čednega duhovnika je grozovito jezilo, da se mu kmet Petis v posvetnih rečeh ni pokoril. Zato mu je pisal pismo, polno najgršega sovraštva in najnižjih psovk. Mi se res čudimo, da je katoliški duhovnik zmožen, tako pismo pisati. In treba je v večni spomin to nizko, podlo pismo objaviti. Pismo se dobesedno glasi: Spoštovanemu g. Janezu Petis, Gormanu v Gorenjskem vrhu. Kakor Judež ste se dne 22. t. m. bližali meni pri šoli, se sladkali in zatrjavali, da bodete z nami volili! Potem pa ste čisto drugače v dejanju pokazali. Sram Vas bodi do dna Vaše hinavske duše! Vi ste dobro vedeli, za kaj se gre pri Sv. Barbari, za stanovanje organista. Sedaj se bode stavila pri nas mežnarija in Vi, ker niste za mene glasovali, da bi jaz kot načelnik napravil red, ste odgovorni pred svojimi soobčani, ki bodo tudi morali prispevati k novi stavbi! Škandal! Sramota za takega človeka, ki se vsiljuje v ospredje ter dela sicer dobri občini sramoto. Vedite, da bom jaz ob priliki pri sv. Barbari na prižnici faranom celo zadevo razložil, da bodo znali, kdo je kriv velikim plačilam. Ako naši dobri ljudje to zvejo — in zvedeli bodo — potem mislim, da se ne bodete upali več pri Sv. Barbari pokazati; takih ljudij iz tuje fare tudi ne potrebujemo. Marš, proč z njimi! Glejte, da ne bova skupaj prišla, sicer Vas zdelam, kakor psička na cesti! Zapomnite si dobro, kar ste dne 22. | 7. storili. To pismo pa si shranite do smrtne postelje, morda Vas bode radi Vaše nemožatosti in hinavščine pekla kedaj vest, ko bo morda kateri izmed naših orgatiistov moral umreti radi vlažnega, nezdravega stanovanja v šolski -kleti", kar pa bodete Vi imeli na vesti! Sv. Barbara v Halozah, dne 22. | 7. 1909. Jan. Vogrin, župnik in veleposestnik. To pismo je skozinskoz n e p o s t. a v n o in ravnotako nekrščansko. V pismu je toliko nesramnih psovk, da bi bil Vogrin gotovo zaprt, ko bi te psovke drugače ponovil in ko bi ga bil pošteni kmet Petis tožil. O tej zadevi se bode sicer še govorilo. Ali pismo je tudi od začetka do konca popolnoma nekrščansko! Iz pisma ne čutimo druzega nego najgrše sovraštvo. Takega sovraštva je po našem mnenju le b r e z-verski nekrščanski človek zmožen. ■Pa še več: v pismu grozi Vogrin kmetu Petisu, da ga bode na prižnici o p bo v al, da bode torej hišo božjo v zasebne politične namene zlorabljal, da bode torej iz p r i ž n i c e grdo sovraštvo širil. In to naj bi bil Kristovi namestnik ? Sovraštvo nezavednih klerikalcev, ki ne znajo misliti, bi Vogrin rad na Petisa obrnil; morda bi mu bilo ljubo, da bi na ta način nahujskani črni kmetje Petisa napadli in ubili, kajti druzega namena ne bi moglo imeti tako nesramno hujskanje. Ali Vogrin gre še dalje. V tem pismu pravi celo: »Glejte, da ne bova skupaj prišla, sicer Vas zdelam kakor psička na cesti." Katoliški duhovnik Vogrin grozi torej, da bode tega kmeta na cesti napadel in pobil. To je nevarno pretenje, ki se v zmislu postave kaznuje z več mesečno ječo. Lepo je to za katoliškega duhovnika, ko j ? Ali bodejo duhovniki res že zašli med ubijalce? Potem ne bi bilo čudno, da — vera peša. Mi smo o temu pismu slučajno izvedeli. Ali to garantiramo, da se Vogrin grozovito moti, ako misli, da bode na ta način kmete prestrašil. In mi bodemo vse storili, da se ta „župnik in veleposestnik" prisili poznati in izpolnjevati krščanske dolžnosti. Ljutomerski ,.Sokoli" so napravili preteklo nedeljo veselico, to pa seveda le s pomočjo -oseb iz Varasdina. Kajti domačini za te tiče ne marajo. Sicer se pa pri celi smešni komediji ni nobene nesreče zgodilo. Ljutomerski okrajni zastop ima, kakor znano, prvaško večino. Seveda izrabljajo prvaki to svojo večino na vse mogoče načine. Tako so na zadnjem občnem zboru nalašč dve točki iz zapisnika izpustili, kateri sta dovolj važni. Napredni člani okrajnega zastopa se tega seveda niso pustili dopasti in so zato raje zbor razpustili. Tako delajo prvaki tam, kjer so v večini. Ako pa kje niso v večini, potem kričijo takoj o zatiranju, ako jim kdo resnico pove. Ti ljudje pač nimajo in nočejo imeti nobenega zmisla za gospodarsko delo. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme. Dne 7. avgusta na Ptuju; v Brežicah ('svinjski sejem). Dne 9. avgusta pri Mariji-Svetini*, okr. Celje; na Spodnji Poljskavi*, okr. Slovenja Bistrica. Dne 10. avgusta v Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Radgooi**; v Brežicah**; v Slovenjem Gradcu**; v Lučah**, okr. Arvež; v Loncu**; v Ljutomeru*; v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Podčetrtku**, okr. Kozje. Dne 11. avgusta v Imenem (sejem s ščetinarji); v Mariboru. Dne 12. a v g u s t a pri Sv. Juriju**, okr. Sv. Lenart v Slovenskih goricah; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 13. avgusta v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 14. avgusta na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. avgusta pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 10. avgusta v Ko-strivnici*, okr. Celje; v Mozirji**, okr. Gornji-grad; v Lembahu*. okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu nad Mariborom*; na Gornji Poljskavi*, okr. Slovenja Bistrica ; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Sevnici**: v Uermiču** okr. Rogatec; v Vu-zenici**, okr. Marnberg. Dne 17. avgusta na Jarenini*, okr. Maribor; v Ormožu (svinjski sejem); v kapelah**, okr. Brežjce; v Šmarju pri Jelšah**; v Radgoni*; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Mostu ob Muri*; v Imenem (sejem s ščetinarji, okr. Kozje. Dne 19. avgusta v Peklu*, okr. Slovenja Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 20. avgusta pri Sv. Jurju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 21. avguotu v Rottenbergu, okr. Kozje. Dne 24. avgusta v Cmurekn**; v Velenju**, okr. Šoštanj; v Arvežu** ; v Rogatcu**; V Laškem**; pri Sv. Križu**, ekr. Gornja Radgona; v Slovenji Bistrici*': v Ormožu (svinjski 6ejem); v Središču**, okr. Ormož. , |Z Šoštanja se nam poroča: Pretekli torek vršila se je pri okrajui sodniji v Šoštanju razprodaja h konkurzni masi Vošnjakovi spadajoče usnjarske tovarne itd. Skupno maso nakupila je šoštanjska posojilnica za 150.000 K. Usnjarska tovarna biia je na 100.000 K cenjena. Od razprodaje izključena je bila neka gozdna parcela in neka hiša v vrednosti 4000 K. ' Kako je bil Korošec izvoljen? Seveda večidel s sleparijo ! To dokazuje tudi sledeči slučaj : Dne 7. maja prišel je ob priliki deželno-zborskih Volitev klerikalni posestnik Matija Rojs iz Desternika k posestniku Arnušu in zahteval tega volilno glasovnico. Arnuš ni bil doma in zato je Rojs glasovnico od njegove žene zahteval. Ta mu je glasovnico tudi dala in Rojs je takoj, brez da bi koga kaj vpraša), dr. Korošca napisal. Vslcd tega Arnuš sploh k volitvi ni šel. Rojs pa je bil obtožen po § 8 postave za varstvo volitev. Bil je obsojen na 50 K globe odnosno [5 dni zapora; poleg tega je izgubil za G let vsako volilno pravico . . . Pri temu je pa le vprašanje, kdo je pravi krivec ? Na lastno roko ni izvršil Rojs to volilno sleparijo, temveč mu je to gotovo kakšni dnhovni gospod nasvetoval. Pri temu gospodu so naj Rojs zdaj tudi zahvali. Vprašanje je pa tudi, v koliko neznanih slučajih je Rojs in z njim stotero drugih klerikalnih priganjačev isto sleparijo storil. Tako je kaplan Korošec pač lahko ponosen na svojo izvolitev. Bil je izvoljen — kakor to zasluži. Napredni poslanec Marckhl je pač vedno na svojem mestu, kadar se gre za zastopanje interesov naše kmetije. Marckhl je sicer mestni poslanec. Ali v slučaju bede ga to ne moti, da porabi vse moči za trpečo prebivalstvo. Z ozi-rom na slabo žetev krme v slovenjebistriškem okraju predložil je poslanec Marckhl' državni zbornici še pred zaključenjem zbornice predlog za podporo. V tem predlogu opozarja poslanec zlasti nato, da naj se revnejšim kmetom po najnižjih cenah mrvo in slamo izroči: boljšim kmetom pa se jo naj tndi po primerni ceni preskrbi. Tako bi bilo mogoče, da si kmetje svojo živino ohranijo. Hvala g. poslancu za njegov trud! Kaj pa je Pišek v tem oziru storil ? Ničesar! Ustreljen. V Wildonu je ustrelil delavec Andrej Posenjak od zadej svojega tovariša Jo-hana Sajko v hrbet in ga težko ranil. Vzrok je bilo staro sovraštvo. Boj V VOdi. V celjski okolici se je klatil zaradi tatvine žev večkrat kaznovani hlapec Rudolf Ferintz iz Šmarja pri Jelšah. Sumilo se ga je. da je ukradel dva vozova v vrednosti 140 K in ju prodal za 14 K. Vsled tega sta ga zasledovala dva orožnika. Našla sta ga pri kopanju v vodi. Tat ni hotel na suho priti. Zato je skočil stražmojster Rižma v vodo in ga pripeljal po hudem boju na suho. Oddali so ga sodniji. Utonil je v Savinji pri Severu šolar Franc Goleč. Kopal se je s tovariši, ki so pa zbežali, ko so videli nesrečo. Dva dni pozneje šele so našli mrliča. Z revolverjem .streljal je v Ptuju neki Emerschitz. Zadel je v okno vile g. Schvvabeja. Storilca so naznanili sodniji. Smodnišnica v zrak zletela. V Rpielfeldu je zletela v zrak fabrika smodnika A. Schah-hammerja. 20 letni delavec Jos. Oswald je bil daleč vržen in je mrtev obležal. Mrlič je bil popolnoma sežgan. Škoda je velika. Zopet uboj. Nezmerno pijančevanje zahtevalo je zopet žrtev. Preteklo nedeljo so popivali fantje Alojz Golob, Johan Arnuš, Franc Kovačič in Johan Šmid v „bušenšanku" g. Šeruge na Kica-bergu. Zvečer, ko so imeli že vsi dosti v glavi, so se sprli in končno stepli. V pretepu je vzel Franc Kovačič motiko in je z njo Alojza Golob tako grozovito po glavi udaril, da je ves krvav na tla padel in v par minuti Tndi Johan Arnuš je bil težko ranjen. Di učitelji, tu je vaše polje, delujte proti tej] zoviti posurovelosti. V Dravo skoči! je iz mosta v MariboJ letni krojač Johan Ferene in je utonil. malo pijan in se prepiral. V razburjenja vršil samomor. V službi ponesrečil je čuvaj Alojz R Mariboru. Padel je čez zid in si zlomil ni Vlom. V Križevcih pri Ljutomeru so * Ogri pri trgovcu Puconji in so mnogo b§ pokradli. Ponarejeni bankovci. 27. p. m. se je hot^ pri šparkasi v Arnfelsu izdati ponarejeni banj vec za 50 kron. Čuje se, da je še več bankovcev v prometu. Pazite, posebno na sejn Utonil. Dne 26. julija so se kopali okoliške šolo v Ormožu pori nadzorstvom Serajnika. Pri temu je utonil učenec 3, raz Kirič. Uboj. V celjski okolici so se sprli ruda] Zohar, Molan in Leskošek. Nakrat je prijel Žo) Molana, ga treščil ob tla in mu dal z veli) kladivom več udarcev na glavo. Leskošek prizadal Molanu še več težkih sunkov z t tako da je nesrečnež kmalu nato umrl. Iz Koroškega. Wernberg. Piše se nam: V našem dni« (Gau, kmetijska organizacija), ki obstoji članov, so člani raznih narodnosti in politico] mišljenja in nikdar ni bilo opaziti druzega st Ijenja, kakor skrb za kmetijstvo in napn kmetskega stanu. Za 25. julija sklical je nik shod, na katerem bi se imele glasom tudi volitve odbornikov izvršiti. Malo pred' ritvijo prišlo jo do 20 slovcnsko-klerikalnih : članov, deloma kmetov, kočarjev, malih ob kov in tudi takih, ki so pravzaprav I Kipci: ti možakarji so nakrat društvu pristopili. zamogli odbornike voliti. Stari člani, ki slutili to presenečenje, se niso udeležili ve ali pa so oddali prazne glasovnice. In tako] je voditelju te stranke, fajmoštru iz Stt ter sedanjemu županu posrečilo, da sta pri| to nepolitično društvo v prvaško-klerikalni i Mnogo članov, ki so že pri ustanovitvi clrušl vstopili, izjavili so svoj izstop, ker no:cjo v | keni društvu delati in pomagati. Od starih ^ nov oddalo je namreč le 6 svoje glasove: | klerikalce; h tega je to počenjanje pač i ceno. Za načelnika so moža izvolili, ki je ne I škega rodu in ki se je še pred kratkim čaaoj | za radikalnega Nemca postavljal ; nekateri, | so javno izjavili, da se ne zavzemejo za to vo-] j? litev, so pač v Celovcu poizvedovali in lažni« 1 pritožbe predlagali; s tem da niso k voliti | »rišli, so ostali v milosti voditeljev. Tu se zop | vidi, kako take stranke delujejo in — na i njaki naj bi spali? Ako bi stari člani polnoši ij vilno prišli, potem bi nt s črnuhi ne premaga ; Društvo je skrbelo, da se je pridobilo za nčitel ' in šolske vrtce „subvencije", pri taki pritožno] : pa se ne vidi ne učitelje, ne takih kmetov, i so s pomočjo društva že večkrat podpore dob ! Potolažimo se, da se bodejo pri volitvah po , stavi deželnega kulturnega sveta ljudem oči j prle. Potem bodejo posestniki pač izpravidli, to društvo ni in ne sme biti nacionalno ia ' litično taborišče, temveč le gospodarska on : zacija, ki ne pozna nobenih narodnostnih strankarskih razlik. Posestniki bodejo tem zmislu volili. Prvaški klerikalci pa so z vs tem počenjanjem le dokazali, da jim ni za gospodarsko delo, temveč le za politiko. Žalostno je le, da se pustijo kmetje od ž. in nežegnanih političarjev za nos vodil . Žihpolje. Piše se nam: Ljubi „Štajerc' prosimo te še za malo prostora, da ti «>pet znanimo par vrstic od našega skoraj sveti kraja na Zihpoljah. Stolpovi pri nas so že zgo- \ tovljeni in sicer prav lepo, da jo veselje pogledat; ali gospod Michl tega ni mogel zabranit, čeravno je napenjal vse svoje moči z svojimi sobrati črnuhelni, katere jo on iz prižnice na-hujskal na sv. Veliko noč ter je potem napravil na vlado rekurz. Vse to mu je splavalo po vodi in sicer že dvakrat; vbogi Michl. ali ne boš enkrat od jeze počil ? Moraš imeti silno dobro nabite obroče. Radovedni smo, koliko se je teh ronov zadnikrat v župniišču oglasilo laji gozda; mislimo, da le sami cer-čarji. Vbogi, vbogi Mičbl, si pa že koj i pri nas, že celo tvoji petolizci so gluhi, l ne čujejo več, če ravno jim tako lepo na voiiš. Samoumevno je, če bi bil naš (Mudil (a pardon) Miclil, pri polni pameti, raj rekel, da tega ne more storiti, da bi bi zoper olepšanje cerkve in stolpov, kar »bolj rabi in še zato ker ga ne stane še De, Radovedni smo, kaj bode zdaj naš storil, ker mu zopet rekurz na nekaj prost stoji in sicer na ministerij. Ali bode Bžnost zopet porabil, in se še enkrat vprl, ločjo svojih črnih pristašev, da bi nbranil (orjakom gozd prodati ? Ce se ne boji še ne blamaže. Pač zelo skrbljivi oče je ta to se mora pa že reči, kaj ne da?! Gozd fmorda že rad prodal, ker vidi da je pre-|Dn vreden, pa najraje bi jih mislimo ohra-tee. ali pa da bi napravil za tiste pobožne, lerco" kak „teater"; mislimo da smo ta ideli. Svetujemo ti, Michl, da bi bilo I če bi ti dobil par dni enega delavca, da gi gozd malo oznažil, ker notri raste sko-Etovico nerodovitnega grmovja. Tisto pa ne j pa mislimo, da tudi nočeš videti, kar to llo nese; le včasih gre kak cerkveni klja-■fliozd in ga osnaži, ali kako? napravi si mu poljubi, steljo in poseka tudi tisto, i dopade. Kaj se bodemo več jezili, ni vredno, ker bodemo tako skoraj rešeni : Ebode skoraj prodan in potem pojde g. Michl jod nas, kakor je že poprej rekel. Mislimo, pde ostal raož-besede! Njegovi lastni pod-ne marajo silno za njega. Kadar pa za-kakšnega naprednjaka mu pa kar jeza [Amen. Prihodnjič več. Vsevidni Zihpoljani. [\l Svetne vasi se nam poroča: (Požar in ])). V pondelek, 2. t. m. proti 2. uri pote, ko je solnce grozno peklo, začuli so se klici: ogenj! Alarmni signali poklicali so tlce. ki so večinoma na polju delali, v vas. »i plamen se je dvignil iz Monetove hiše. v sredi naše vasi. V hipu stala jo tudi na hiša v plamenih. Požarna hramba je [takoj na lici mesta in je delala v smrtni nosti z vsemi močmi; rešila je iz gorečih ob grozoviti vročini, kar je bilo še za Kaj bi zamoglo par curkov vode proti Hi, ki je divjal po lesenih, s slamo in mrvo »lojenih skednjih in šupah! Nakrat seje ivi. tudi veter, ki je ogenj grozovito zazširil. erjetno hitrostjo skakala so plamena od ipja do poslopja in so divjala že na raznih ktih, ko je prišla prva pomoč sosednih bramb. ženimi močmi se je končno posrečilo, (agati ogenj. 16 poslopij je pogorelo, ostali iTCši so je rešilo. Na požarišču so dospele ne hrambe iz St. Janža, Kaple n. I), Ko-pmra, Psinavasi, Bistrice. Borovlja, Podlju-ba, Medborovelj in Sveč. Opomniti se mora, feadene mežnarja iz Kaplje veliko krivde, da [je požar tako razširil; kajti ostavil je zvo-in s tem zmotil zunanje požarne hrambe. a hvala gre došlim požarnikom, nadalje teniški upravi za hitro izvršitev telefoničnih *il. Pogoreli so sledeči posestniki: Wieser , Hone, Krassnig p. d. Scheschel, Sablatnig lidremc, Kuresch p. d. Kremer, Fugger p. d. »tč, liulitz p. d. Michitz, Oblasser p. d. Wrulirli p. d. Wieser, Hafner p. d. sjiremičninami: J. Lirger, Jos. Ogris, Its sen., Wieser itd. Pri gašenju je bilo več farnih brambovcev ranjenih. Škode je za K", zavarovalnica pa znaša le 7.500 K. jih je izgubilo svo svojo lastnino in jih Ha brez upanja v bodočnost. I pajmo da se |jo dobrosrčni ljudje, ki bodejo pomagali olaj-jgrozno bfido! — V torek iS. L. m. popoldne !. mi nfflla je strela konja ravno v mlin ga posestnika Schlemitza p. d. Birmana na polju pred vozom. Posestnik in neki ki se je z njim peljal, sta ostala, k sreči ioSkodovana. Štrajk. V Celovcu so pričeli v tiskarni Jrteubeighaus" stavci štrajkati. Vzrok je, da [je nekega tovariša iz službe odpustilo. Ukradel je nekdo pri Plajbergu tovarnarju Kolin skoraj novi transmisijski jermen v sti 100 K. Električno cestno železnico bodejo zgradili v Celovcu. Občinski svet je dovolil zato 800.000 K denarj»a. Zaprli so v Arnoldsteinu ogrskega železniškega delavca Franc Eisenhammer zaradi nečistosti, ki jo je uganjal z moškimi. Po svetu. Smola tatov. V neko berlinsko fabriko so vlomili tatovi. Vzeli so 200 markov iz blagajne, medtem ko so 20.000 markov prezrli. Grozni samomor. Mlada žena kasirja ko-burške graščine v Leutscb.au si je polila obleko s petrolejem in jo zažgala. Našli so jo kot zgorelega mrliča. 400 oseb v morje padlo je v Mnggia pri Trstu. K sreči se je vse rešilo. mrcesju! Letos smo imeli grozovito veliko metuljev. Le-ti so zlegli jajčica, iz katerih se bodejo gosenice razvile. Preglejte drevje in sežgite nabrano listje s temi jajčici. Čistite drevje! Delati je treba, drugače bode vedno reč mrčesja! Telegrami. Krečansko vprašanje. Solonichi 4. avg. Turški vojni minister poklical je 50 batajlonov rezervistov pod orožje. Pričakovati je, da pride, na Kreti do bojev z Grki. Boji na Španskem. Madrid 4. avg. Listi poročajo o bojih z iistaši v Barceloni, zlasti o požiganju cerkev in kloštrov. Vojaki so se dobro držali. Glasom poročil bilo je pri teh bojih 90 oseb ubitih, 200 pa ranjenih. Barcelona 4. avg. Današnja noč je bila mirna. General Bonet je ujel 300 upornikov. Mellila 4. avg. Kabili so napadli neki španski tabor in ubili več oficirjev ter vojakov. Generalni štrajk v Švediji. Stockholm 4. avg. Na Švedskem so proglasili delavci splošni štrajk. V Schonenu jih Štrajka 45.000, v Malmo 8000, v Goteburgu 10.000. V Stockholrnuje tudi cestna železnica ustavljena. V zadnjem času se je zelo veliko revolverjev nakupilo. Kako prehraniti letos našo živino? (Nadaljevanj« in konec). zgodnjim krompirjem uspeva prav m ska pesa. ker ostane po prtih zemlja za razvoj pe^c jako važno Ko so je žilo spravilo z njive, naj se njiva takoj preorje brano. Nato naj se vzame krepke sajenice < take, katerih koren je debel kako >e jim večje liste in le nekoliko kot vici v vrste nainzeo po 30 cm a vi 60 cm. Za zgodnje krmenje ur, za pozno zimsko krmenj ali pa oberndorferca. Ak !' Za žitom dobro tudi k rahla, kai ali krompir in povleče i (najboljše s skrajša naj posadi ob \ yrste naj h rudeči man ekendotferc; pade dež, i tem ne deS dobro. Ko , zalije naj se ter večkrat koivskim ol ' Ako j umetnimi gi sebno in sit njivo prosto superfosfata sulfata. prst), n, ter a vrsta od ,aj se sadi pa rumena sajenju ne če tudi za e enkrat prav ičele poganjati, ali z gnojnico, s lahko tudi s P jih takoj zalije z vod uje, zahje naj se jih vsaj >o se saienice piijelc ali so ) jih 1 ali 2krat s straniščnih okopa in opleve. Okopava ropovalnikom. : zemlja bolj pusta, naj se njiva pognoji i lojili, ker ji svež hlevski gnoj ne ugaja po er raztrosi naj se pred oranjem na vsake ra 75 kg žvepleno-kislega amonijaka, 110 kf in če manjka zemlji kalija 90 kg kalijeveg; J5 stje nji lemljo "] mi s kapico vred i v kakem suhei ohrani lahko d. :ahko listja. pes Po: Ireže, k pa ne pole prezgodaj ne i v jeseni in i rahlem z no: *kor pti repi prehladnem apriia. Na . obira. Pobere naj icer o suhem vre-em odstrani, listje in jo shrani nato prostoru. Pesa se ni njivi se pridela kakih 100-200 kvintalov pese in 15—25 kv repa, ki strnišča v peščen bro ji pi se takoj hlevskeg: tera naj prosto.a povleče valjem splevc 30 cm ako in s sled laže repe zimske pa ni ili pa z. > glina; ija tudi raztrosi gnoja se pode 75 kg a naj se z b Potem ko n zrejša tal ter zalije i ibilo omon. seje nače: ploščato boljša, h e. Na nji- i krmo se seje mesto pese 1; tako tečna kakor prva. Seje a krompirjem. Posebno dobro i ti zemlji in ugaja ji vsakteri | gnojnica. Ko je njiva izprazi i hlevski gnoj in koj podorj se rabi lahko tudi umetna gr >rje, in sicer se vzame na vsi mon sti J« sulfata. K< seme poseje in pov: ivi repa 5—6 listom bo druga od drugi ibko tudi se jo na e obnese ;noj; dojena. naj •. Mesto ojila, ka-»Ico njivo preorana, potem z naj ščni( Za ;e pride! ščavlja. obilno ulfat. 2 kg semena n podolgasto r je slajša it . prosto 12 do 20 kvintal Po repi molzejo krave obilno Vs jo da lahko po 15 kg na dan in zadc poieg nje Še 6—8 kg sena. Avgusta ali septembra poseje se krmo laško deteljo ali inkarnatnico. posebno srednje zvezna, sicer pa tudi in ilovnata zemlja. Najboljša je seveda prelahka in ni lega prevlažna. Seje strnišče za krompirjem ali pa v činkv; Ako ni zemlja dovolj gnojna s> ali pa z gnojnice >sako njivo se pot Repe imamo dv< ali valjasto. Zi okusnejsa in ie jo i po ako buje vrsti krmo je jo tudi 50—70 kvintalov ikemu iča, da mu da njivo proster,-kostnega supe doseže se tudi prostora 75 k njivo se pot. semena. Ako s dobro pašo. krmo. Ce s 35—75 kg bsfata in ako lep uspeh ako g superfoslata in buje 5 in pol de kiil je kalij se vzan 15 kg za spomladansko Tej detelji ugaja peščeno ilovnata prva, samo če ni se jo lahko na ntin. : vzame za vsako kalija. 110 kg i v zemlji dovolj, ,e na vsako njivo jmon. sultata. Za in pol očiščenega jo je posejalo zgodaj, da aprila meseca se jo pa ke hoče pridelati zgodnjo suhi ufe aj se pobira tiiiu. i listje v posuši. pese i i da detelje in rži, krnie kolikor r : tudi muhvič, i] se smuka turšici č ne služi, in potem Prečisti naj se tudi Da b aj spomladi pokosi logoče veliko n: astoč po turšici ter ji vrhe po vse skupaj dobri listje, ki se je movju a! V :doje ga s sla n repe, posušili. Tudi sirčje naj se jese: v snope in spravi potem v s da se posuši. Pozimi naj s dene v kako kad, poškrop se nekoliko skisa. Vsak gospodar naj nac krme zametavalo, naj ampak tudi zel gre preveč v zguuo. . Kadar primanjk aj se poklada tud , ampak poišče naj nastilj ali pa če teg o veliko manj ih 10 kg klaj klajo tudi rezanico li. Rezanico naj pa spi eže tik : v jeseni za zeleno krmo, seje in posuši. razpolago, in Činkvan- leka, ko ji > na solncu >drezalo od i v kozolec, se bo suha, gače rezanicE malo, n s slame gozdni naj s!. Maja . Zeler a zelei m je, pc like kope aii k kratko razseki vodo in pusti, i vodi krmenje la se razreze r lorezivco. ke dod« krmi naj je reže ter i, da :. Da ne le dru-suha le še slamo. Zalo naj se ne nastilja >li n polije a oliko skis: i slame a v zdrobljen navedena okladati ž: sti laj s. ilam; na dan, in slamo, dan poprej ganj< kup g< vrže i poški . Pole; rh tega o zrnje. tudi kak. lanene krmila le malo apna v vini obenem tudi klajno Cl; im ir :nc d deloma i posuše stelja stane got buje govedo kal med zeleno klajo prihra kad. nekoliko po: ter pusti, da se nek poklada tudi nekolike krmilo, bodisi otrobe, move tropine. Ker imajo prej sebi, zato se mora p apno, ker drugače se poloti živine kostolomnica. Pomanjkujoča krma se frodjem ali s posekanim zeler Za frodelj naj se obseka zeli meseca julija ali avgusta, iu sicer čimpi ker je zgodaj pobran frodelj tečnejši od nega. Nabrane zelene veje naj se ha solni suše in spiavijo na suhem in poklada naj živini po malem. Ovcam in koz v večji meii, govedo pa ne mai nima nalašč za dobavo frodlja in senoŽetih, ta naj nabira fr. drevesam se smejo pa odsekati na vejni prstan. Dober frodelj se dobi od jesena vorja in gabra. Jesenov frodelj da dob katero žre rada vsa živina, lipov, t( gabrov frodelj je posebno dober za e kuje spomladi krme, so tudi hrastove z pomoč. žje ali oblanje, se šoto. Taka Ker potre- naj se meša da se drugo v kako o vodo naj se močno li seza- jih »m se jih poklada a veliko te krme. vsajenih dreves pc delj v gozdu. Ge le spodnje veje ir nadomestiti s lin vejevjem. veje z dreves ej teuiboljšu, pozno nabra-cu dobro po- goveji lahko Kdor polju z.-lnim še te , topole, o in teč: .polov ja i'ce. Ko primanj elene veje zdatna lipe, ja-j krmo, orjev in Ne pozabite nesrečnih kmetov, katerim je toča vse vzela! Nabirajte podpore! Vsakdo naj podeli vsaj malo svotico za te reveže! Gospodarske. Kako naj se hrani pomožna krmila? Pomožna krmila se mora hraniti v zračnem in suhem prpstoru. Kakor hitro so ta krmila vlažna, se pokvarijo. Zato naj se jih "nikar ne brani na vlažnem podu ali tlaku, pa tudi ne na podu nad kakim hlevom, ako nima hlev stropa. Ako se hranijo pomožna krmila na vlažem, se pokvarijo ali celo sptesne in taka krmila živini ško-dujejo. Ali naj se poklada brejim kravam oves? »Allg. Molkerei Zeitung«, ki izhaja v Stuttjartu, piše, da naj se poklada brejim kravam oves. Nekaj časa, preden se krava oteli, t. j. 14 dni ali 3 tedne proprej, naj se kravi odtegne del raznih močnih krmil, ki jih dobiva. Kajti mnogostranske poskujnje pokazale, da krave, s katerimi se tako ravna, laže storijo, da ne zdole tako zlahka na porodni mrzlici in da storijo zdrava teleta. Ako se je pokladalo toraj kravam oljnate tropine, moko iz tropin ali druga tečna krmila, odtegne naj se jim toraj proti koncu brejosti polagoma četrtino ali celo polovico in še večteh in nadomesti jih z ovsom. Dvojni ogljenčevo-kisli natron bi ne smel rranjkati v nobeni kuhinji, kajti kakor je marsikomu znano, se stročje, koleraba, fižol itd. ako se noče zlepa skuhati, mnogo prej in dobi tudi boljši okus, ako se doda vodi, v kateri se kuhajo, nekoliko dvojno oglj.-kislega natrona. Če se hoče skuhati razno zelenjavo, dene se na pol liti a vode za noževo ost, za stročje in zrnje pa na liter vode eno kavino žličko te sode. Soda odvzame prekislfmu sadju tudi kislino, zato pa se prihrani precej sladkorja, ako se mu doda sode, ko se ga kuha. S sodo se o vročem in soparnem vremenu tudi prepreči, da se mleko ne skisa. V ta namen se raztopi nekoliko sode v majhni množini vode ter zlije v zavreto mleko in pusti, da mleko zopet zavre. Ako se žollavo maslo v laki vodi, v kateri se nahaja ta soda, pregnete in spere, postane maslo zopet okusno. Zdravju pa seda ne škoduje. Loterijske številke. Gradec, dne 24. julija: Trst, di>e 31. jnlija: 50, 22, 76, 53, 15. 54, 7, 22, 19, (55. MT" Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. **šSm Povedim birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maksa BShiel na Dunaju, IV., Margarethenslrasse St. 27/27 nov cenik birmgkih ur, „zlalnine in srebrnine po najnižjih fabriskih cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franko. 278 Kučijaž k S konji se sprejme pri graščinskem obskrbništvu grada Neustein, p. IUdna na Kranjskem. Več se tam izve. 464 V tovarni za vozove Pergler v Mariboru, Muhlgasse 44, se sprejme 457 kovaški učenec. Tudi se tam gotove star* kakor nove \nzmr prodaja. Delavci pridejo do prepričanja, da dobro šivano periio, hlače, obleke itd. najbolje pri Wrssiaku v Maribora, Draugasse, kupijo. Damske bluzo, šosi, predpasniki itd. gotovi ali po meri, kupuje se kakor znano najbolje pri Wessiflkn T Maribora, Draugasse. 459 Neoženjeni krojač za trgovinsko delo pri prostem stanovanju se takoj sprejme pri J(8ef Pmker, Rotschach pri Konjicah. 467 Pekovski učenec se takoj sprejme pri gospej. Ani Kepa v Cirkovcih; star naj bode od 15 let naprej. 469 Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slovenščine, se sprejme pri g. Josd' Winkler, trgovina z mešanim blagom v Slov. Gradcu. 463 1909.suhejedilnegobe! Kupim vsak dan vsako množino gob ter tudi vse vrste lita) fižola, kokoši, jajca, sadje, zelenjavo po najboljši dnevni ceni. Oskar Hoses, lHuj, Unter-Draugasse 6; filijalka v Ra-goznici štev. 21. 452 Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo v to-vami niigalnega M h ga v Marija Rasta pri Mariboru trajno in dobro delo ter tudi prosto stanovanje. 359 Zanesljivi, trezni 483 PST Žagar s pomočnikom se išče za takojšni nastop službe. Stanovanje prosto plača po dogovoru. Franz Possek, Sv. Doh-Loee. Na prodaj je lepo srednjo posestvo, kije za vsako obrtnijo, se drži državne ceste, eno ura od Maribora, se proda po niiki ceni. Več pove Jusef Lešnik, gostilničar pri Sv. MiklavAu, poŠta Kotsch. 475 Lepo posestvo 3 s 3 hišami, 2 kleti, poleg je vinograd, pungret in veliki vrt, pa dobra voda, en četrt ure do cerkve in šole, stric pošte in kolodvora; potem je še lepi prostor za puvati. Proda Fran! JeSumifc, Pflllschach. Učenec, m zmožen nemškega in slovenskega jezika, iz boljše hiše in z dobro Šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri g. AUis Preaz, trgovcu v Rogatcu Mizarski pomočnik in en učenec se takoj »prejmeta pri mizarskemu moistru Hngo Sehiller v Laškem trgu. 4?8 LEPO POSESTVO, obstoječe iz ene njive eden gozd in pri hiši travnik. Hiša novo popravljena, obstoji iz treh sob, kuhinje, špeis, velb in klet, in pri hiši lepo sa-donosno drevje; se iz proste roke proda, eno uro od Maribora in 10 minut od železniške postaje Hoče; več se izve pri gospodu Kreitner'ju v Rogozi. 447 Učenka z dobro šolsko izobrazbo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se pod dobrimi pogoji sprejme v trgovini z mešanim blagom Adolf Orel v Šoštanju. 462 Mizarski učenec se takoj sprejme pri An;. Bratschitscu v Celju, Haupt- plalz št. 16. 466 — 6 — ZAHVALA. Podpisani se kot varuh maloletnih Regina, Johan in Olto Spiegel v Gornjem Porčiču c. k. vzajemni za-. varovalnici v Gradcu (po domače gragka zavarovalnica) najiskrenejše za točno izplačilo odškodnine vslcd požara, zahvaljujem in je posebno to moja dolžnost ker še letnega doneska nisem plačal. Lahko ta domači zavod, katerega zastopa gosp. Ferdinand Golob pri Sv. Trojici za ta kraj iz lastnega prepričanja vsakomur najtopleje priporočam. Gornji P o r č i č, dne 25. junija 1909. 484 Anton Habjančič. Kuharica katera zna sama kuhati, pridna, delavna in zvesta in priden UČeneC nemškega in slovenskega jezika zmožen, od poštenih starišev, z dobrimi šolkimi spričevali, najdeta dobro službo pri tvrdki brata Slavvitsch, trgovca v Ptuju. 483 Hiša 15 minut od Celja, na jako lepi legi ob okrajni cesti se takoj proda. Hiša je pripravna za več namenov, ima studenec z dobropitno vodo ter malo lepo gospodarsko poslopje, veliki vrt in travnik in je vse zagrajeno. Posestvo je v dobrem stanu. Natančneje informacije se izvejo pri Anton Topolak, trgovec, Celje. *8l Čudež industrije! Vsled velikega sklepa oddajam po smešno nizki ceni samo 464 K 4-60 eno krasno, tanko amerikanjko zlato-duble švicarsko žepno uro, ki se ne da razločiti cd pravega 14 karatnega zlata, s 36 urnim antimiignetičnem anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancij« s fino po- 1 kom. K 4.60 zlaeeno■veritico vred 3 kom. K 12.90 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrovje 1 kom. K 3.45 s P°5re>»e»° «•*» 2 kom. K 6.50 Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja se po povzetju ali nap rej-plačilu ^ote. IL ceniki zastonj in franko. E. Holzer, Krakova, Stradom 1826. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z-rjuho K —"60; postrežba K —"10. 200hektolitrovpristnegavina imam za prodati po nizkih cenah od 28 kron pri 100 litrih naprej; največ bela vina, Črna, rudeča in druga, na železnico postavljeno na postajo Ajdovščina ali pa Postojna. Tudi kupim vinske sode od 100 litrov naprej iz hrastovega lesa, najsibode stare ali nove, samo da so v dobrem stanu. Se priporočam 417 JOSIP CO T i C, trtničar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. štev. 704 Fiobert Teschin „Warnand", ka^er 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje s šrotom in kropijo, teža l!/4 kile, za K 14*—. Se pošlje edino po povzetju. — II. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamapusk Opočno štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 336 Učenec ..A Z., iz poštene hiše, z dobrimi šolskimi se sprejme v trgovini z mešanim bi VVegschaider v Radgoni. Stanovanje, trgovska šola zastonj. Starejši boljši pekovski mojstel samostojni, obenem dobri in izvedeni j v gostilničarstvu in kmetijstvu se išče.' in slovenski jezik neobhodno potreben. Poj pod „Lebensstellung" v Celje, poste r« Razpis Mesto občinskega rec v Spod. Poljskavi je do 1. septembra nadomestiti. Dohodki: Mesečna plača 60 K, obleka in p Stanovanje. Prositelji, nemškega in slovenj jezika v govora in pisavi vešči, naj pd svoje prošnje do 20. avgusta t. I. na podpaj predstojništvo. Obč. predstojništvo Spod. Poljska?!,] 29. julija 1909. r Ali hočete velezanimivo 9dST-50< knjig zastonj1 se na zdravja potrebne ntttj Pišite nam takoj in Vam bodemo. Mi imarooj podučno knjižico Vam na raipo-l lago, ki se peča v poljudnof jeziku in ilustriranih oddelkih* bistvom eleklro-terapije. Izpoadf bodete blagonosni Tpliv elektaolj rapije v boju zoper slabost iiriM revmatizniii, pomanjkanju spaiji glavobolu, utrujenosti hipnimi kanju eneržije. Ta knjižita lil cenik ali katalog, temveč stropi znanstvena razprava dobro ua-l nega zdravnika, Speci j ;il is ta eleklre-1 terapije. Nikdar Se se ni ul Avstrijskem občinitvu tako in-1 goceno knjigo zastonj iiumiitil*. I Elektro - terapeiitičDa] ordinacija '_ Dunaj, i., SchwangaGe 1, Mezzanin odd. 74.1 Kupon na brezplačno knjigo: N. . _. elektro-terapeutična ordinacija - DUNAJ, I., Schwangasse 1, mesz. odd. 7i m Prosim, pošljite mi knjigo: „ltuprura o moderni " elektroterapiji" zastonj in franko pod zaprto kuicrlo. —•. Ime:......... Naslov : Viničarskl ljudje za Gruškogoro (3 delavsko močil ia Podlebnik (2 delavski moči) se sprejmejo pri g. dr, pl. Fichtenau v Ptuju. Priporočamo našim gospodinjam pravi rf^^K^KOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. »1. Žaga II, T 1161, 6:91. V. _ 7 — I 27099 FlI 4184" deželni kmetijski soli s slovenskim učnim je- pt Sv. Jurju na južni železnici, katera se bode jiiačetkom oklobra t. 1., oddati je službo direk- sližbo strokovnega učitelja s službenim nasto- (l. septembrom 1909. :enčne prošnje 2a eno teh služb so po pred- pslubcnem potu do 15. avgusta 1909 pri štajer- Ideitlnemu odboru v Gradcu vložiti. pc o tej zadevi glej v številki tega lista z dne 11909. 45G Brata Slawitsch v Ptuju 1M priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — Singer Titanial 20 , - ...... 140 . - jiifchen za krojače . , . .180 , — lA.......... 100 , - pa C za krojače in čevljarje 160 „ — i C za krojače in čevljarje . 90 , — en Elastik za čevljarje . .180 B — IjBestandt^ile) za vsakovrstne stroje. Najine |n nižje kakor povsodi in se po pogodb i tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez plačno. In pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. s'vih Slišanih S K; boljjih 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h: Mih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, eneženo-belih, slišanih £6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flaumaiDau- ■— -»^-ssat-^nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; Ljtnejfi prsni 12 K. Afeo se vzame 5 K, polem franko. KO*- Gotove posteSfa ja, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga. it, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama^ »cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z novim, »ivim, femin llavmastim perjem za postelje 16 K; pol-dimne 20 K; ") 24K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; t blazine S K, 8 K 60, 4 K. Se posije po povzetju od ll naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Indopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis in franko. Jter od K 26-—, fiobert-puške od K 3-59, |e od K 2, samokresi od 5'—. Popravljanj« po ceni. Cenik s slikami franko. --- ■ ■■ f. Dušek, Opočno št. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. Pridni liimi 20—30 zidarji za kamenje (Brnchstein) iko dobi pri stavbinskemu mojstru Robert Smielowski v Ljubljani takoj delo. \m) ■ Čevlje! ■Dia svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor i, ženskih in otročjih čevelj domačega in Htera dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in |ri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 « Celju. S2i Fotografična mamifaktura FRDWIRTH & COMP. Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli m& fotografičnih aparatov Prizmen-glaži itd. Solventno olajšanje plačil za odjemalce. =^^ Cenik zastonj in franko. — Štiri novo zidane viles s 5 sobami, 3 kuhinje, veza, lepa klet, kuhinja za perilo, studenec, lepi veliki vrt, 12 let davka oproščen, stojijo v Studencih pri Mariboru na Lembaški cesti in je vsaka za 11.000 kron za prodat in za izplačat je 4.600 kron; ta drugi del je 4!/«% obrest. Za vprašat je v 'Maribori pri gospodu Joaefu Nekrepu. tesarski mojster, Maribor v Kcroškem predmestju ali pa v Studencih v »kavarni«. fSotni/ri t- ,s/.>//t>/-i/r<> Materi io/ijo livb/v, /><• coni trt mrtasl/iut*pi •tcuuii ua/ne cOr/tejb v JčJiiM/MHi '/d/i < S/ ,.,^/if vtica2&. ^ x£a/tLtcrxfrt£iC/\ytis/iiftt dtffcsel,/X.:ykfČTU% Štiri.tedne na poiskušnjo ■■'a Mg——Ji 'n °8-'e^ razpošiljam svqj« /SRBSKA /^^^. kolesa (bicikle) proti pot- ^M^^^a(^^^\ zetjn. Deli koles čudovito ww^ly*'*^ T&MM/ ceno in dobro. Cenik s aH-^Ssi^ — kami franko! Fran?. DUŠEK, tovarna koles, Opečno Nr. .$£ «. d SUatahahn, BShmsn i& Veliki cenik zastonj! Železniška - Roskopf ----- Patent K 5'—. =r 9«r Garancija 3 leta -*jb drugače denar nazaj. B Ura ima 8 kamenjev, lepa emajl-cifernica, gre 32 ur, pravo nikelnasto ohišje, ki ostane belo z drugim pokrovom za prah, gre garantirano na pol minute. Prave srebrne ure.........K 6 SO S 3 srebrnimi manteljni......„ 950 Srebrni-tula dvojni mantelj.....„ 13- — Zlate damske ure..........»19' — Srebrne verižice..........„ 2- — Stenske ure.............„ 2*— Največji cenik zastonj. i= A. KIFFMANN = največja fabrika ur, zaloga, eksport Maribor P. 1.________426 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pteji zr»Ten klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj nu-iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m spahati i. t. d. —--------------1------------------------------------------------ Vinogradniška z: =zadruga (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neoni. z. v priporoča oljudno naknp v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka naturna vina po ceni od K 32'— do K 50"— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-Ui mernih cenah. • # Varstven* marka pXnkGTu Liniment Gaspici coinp. nadomestilo za Mker-pata-expeilsr -SfcB je znano kot odpeljajoAe, livratne In boleolat odatraajajoce sredstvo pri prehlajcnju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, T40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega dorca&ga, sredstva nuj se pasi na origiualue steklenice v tkafcljah t našo varstveno znamko „Ankeru, potem se doki pristno to sredstvo. Dr. Ricutor-Jm apotek« ,M W 1 V Pragi, Ehsabetstr. it. S nov. Rar-poSilja S! vsak dnn. 690 Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppeldruck- werkom" za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejSi konstrukciji izborne vrste ter malino za pripravo krme, hekslerji, rez za repo, šrotai mlini, dempferji za krmo, en-pelini, vorgelo-flc iz fabrike poljedelskih maSin in pisarije železja Pranz EI8KNSC1IIMMEL & Coinp., Kandnitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franz MELICHAR, Rudolf BftCHER Dunaj II! 2. Lbwengasse 37. Natančni ceniki zastonj in franko. Išče se solidne zastopnike in naprej-prcdajalce. S39 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo i»-vrSujem že več nego 30 tet, »e mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk ia las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drug« kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvtJ-oic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K W M, 2 lonfika 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 8» co mamtfakturno trgovino ^ na kolodvorskem prostoru e na voglu (Stadt Wlen) === priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Občinska hranilnica (sparkasa) Osnovan« 1. 1879 Poštno hranilnifni konto st. 832030 prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ter daje vsakega dopoludne radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh sparkase se tikočih zadevah. 778 Ravnateljstvo. Ramburško platno za srajce B.....a K —'46 po metra resti za obrisalnike, (hantle), čisto platno in polovično platno . a K 3'— po 10 kom. žepni robci beli ... a K 250 po 10 kom. žepni robci barvani . . a K 150 po 10 kom. beli resti damast-gradl za postelje (Bettuberziige) prima kakovost 120 cm široko......a K—65 in 80 po metru beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost 85 cm široko . ii K—"46 in 65 po metra pošlje po povzetju tkalnica platnenega blagia'SMI na češkem. 3S9 Kar ne dopade, se radovoljno nazaj vzame in denar nazaj pošlje. FabriZa knustaicOi in viaog.is;Lai8kik mašin 'i laslei t m"' ftipetoiz najnovejše vitale mlatllne stroje, stroje U resaoje krme, šrot-mline, za rezanje repe, te-W«r za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerie, ftp«je sa ntah, grabijo za mrvo. ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračat), »troj sa košnjo trave in žitja, najnovejše glcisdorfske iiuiue mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične ■reio, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck BKferaiuial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo Mjroč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške možts {GKUmUbI), rezervne dele, prodaja mašin na čas i« garancijo. — Cenik zastonj in Iranko 14 Gilit, revmatiasem -----; in se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEncnlyptus-olja (avstralsko, natumi produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-borboni nedosezno zdravilni proti kaslju, oslovskemu n , .__, kaslju. astmi itd. Pred ponarejenjem ' ' !• - . aaj se varuje Mer«, EmSt HeSS, KI»tSgC3l£fc83 h S. Dobi se tudi v Ptuju 736 apoteka „zum Mohren" K. Molitor. postavo. WpttBI&mVfSz *ft 1 UB >-.;j (".•:. ■'■'■ ji ALKOHOL i W Reši ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela. uničil ali pa predr.o da napravi smrt rešitev nemogoči) Coom je surogat za alkohol in napravi, da zaničuje pij bolne pijače. Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako inteotii ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napravi je to sredstvo že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada. Coom je preparat, ki se lako raztopi, katcrc;>a torej n. p. gaa lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi kaj o . slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj rakrat špirit ne more vzoH^H misli, da je preobilo vživanje istega vzrok, kakor se mnogokq^B več jedila, katerega se je preveč vživalo. Ccom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, predno ta J kušnji propade: čeprav ni pijači picveč udan, oslabi alkoliol vendit|' gove možgane Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, da s«', vlivanja opojnih pijač, vzel dozo „Cooma". Le-to je popolno™ ni ljivo, Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mnogo dej katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil. Coorn-prcparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju ali naprej-plačilu samo po: Coom Institut, 170 Pisma se frankira s 25 vin., poštne karte z 10 vin. Najnovejša ura na nihalo z godbo in bilom, budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepšo komade v kateri koli uri in se zavežera uro tekora 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeli in vpošljem tudi celi znesek n&zajj Komad po K 14. Brez godbe K 10. 3 letna pismena garancija, pošilja se po postnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopfu ura iz nikelna K 3-—. Srebrna K 7'—. „Omegaa K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20— Zlati prstani K 6 — Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2—. Zahtevajte moj veliki cenik % nad 5000 podobami, li se vsakemu na zahlevanje vpošlje zastonj in franko. 272 1908 1. terrano krepko rdeče vino.......... K 28'— 1908 „ vino »Schiller" zrelo za točenje........ „ 32-— 1908 „ belo namizno vino Silvanec-ribola....... „ 36-— 1908 „ namizno vino rizling............. „ 40 — stara, fina namizna vina po............. „ 48-— 1908 1. I.issa rdeče, medicinalno, krvno vino..... „ 56 — pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike sparkase Otto KUSTER, Celje. § Tozički za oirc (Kinder- Sit z- und Licgcwagen},Tl teti h lahko otrok sedi, pa toJfl za ležati, imata vedno v piiporočata po 12, 16, 20S 35, 40-50 K. Cene so nizke, vozički so iiča močno Izdelani. Pismenim : se hitro, pošteno in točno ustrezaj Brata Slawitsch, trgovca v Ptujj Ponor! Citaj! Poz« Pakraške želodčni ■»- Staro slovito, iznj delujoče sredstti boleznih v črevih, — priporočajo — pfl pitju in nerednem! vajanju — pehuH kongestiji — kanju teka, krtih I Nedoseženo sredstvo vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Ceuaje| l'ž steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko nit i k« >.i»yi.o po povzetju ali če se pošlje de j>r«-j. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Pro te naroča naravnost od: rt ■_ • vn P. JK8N8IČ lekarnarja v Pakracu si. : priporoča se glad« vsakega med hranilsične aadere »pada-jočafa posredovanja, Mitotako tudi za posredovanje vssakor&nega posla z avat. ogerak. banko. StraakaEi se med uradsiKti vasmi radovoljno in brezplačno vsaka s&deva pojaeai in po vsem vstreže. da se ozira na to »arnostno marko. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blsnke v Phi