GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA G • 6. JUNIJ 1978
VARNOSTI IN GOSPODARJENJU
S seje občinske skupščhe
Vsekakor je bila druga seja delegatske skupščine sedanjega sklica “a vse delovna. Že na skupni seji so delegati vseh treh zborov poslu-* <*ve Pomembni informaciji o delovanju postaje milice Vič za leto ! ,er 0 poslovanju organizacij združenega dela prav tako za leto '• “ uvodnih besed komandirja milice lahko na kratko povzame-™°’ ua je bilo delovanje viških miličnikov v preteklem letu uspešno Ju težavam, ki jih iz leta v leto vse bolj pestijo.
V ospredju je namrečše vedno :	*em nezadostne zasedenosti
| "kovnih mest, saj je na splošno P^'«, da zanimanje za ta poklic ; Pada* kar pomeni, da bo treba v ri odnje namenjati večjo druž-I eno s*4r^) tudi življenjskim po-sojem delavcev milice. Ob šte-1 n>h nanizanih podatkih o gi-
| Dan^U vse^ vrst kriminalitete in remetnih nesreč ter prekrškov 1 f a*'*co ugotavljamo, da na ža-naši občani še vedno vse 5e®mal° upoštevajo (kar še po-I ej’zadeva prometno varnost), i '"Pozorila, V minulem letu so
amreč potekale števj|ne
ntivne akcije v širšem dntžbe-rez7i°bSe8U’ žal Pa učinkovitih Ptav so Ht"’ bil° 0pazi,i' In če'
oih na področju uveljav-
(planirano 5,8 odstotka), odstopanja so zabeležena tudi pri uvozu in rasti cen, dočim se produktivnost giblje v predvidenih mejah in s tem tudi rast osebnih dohodkov.
Nekoliko večja je tudi zaposlenost — povečana za tri indeksne točke, oziroma v negospodarstvu za 4,2 — kar pa v glavnem pogojuje izgradnja novih varstvenih in šolskih objektov v občini. Spodbudna ostaja struktura izvoza, saj je bila v preteklem letu orientacija v dežele v razvoju precej poudarjena. Sicer pa se viško gospodarstvo še vedno srečuje z nekaterimi že znanimi težavami. Tako je tehnologija v nekaterih organizacijah združenega dela še vedno za-
tudi, v okviru danih možnosti, primerjalne podatke o poslovanju organizacij združenega dela v mestu Ljubljani kot celoti.
Čeprav je v teku že podpisovanje samoupravnih sporazumov o opravljanju komunalnih storitev v naši občini, so predlog programa opravljanja teh storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne porabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za drugo polovico leta, delegati vseh treh zborov na ločenih zasedanjih tudi sprejeli. Čeprav delegati zbora krajevnih skupnosti niso bili seznanjeni s samim predlogom po neposredno poslanem materialu, so po izčrpni obrazložitvi predlog le sprejeli. Na zasedanju zbora združenega dela pa je bilo podanih še nekaj vsebinskih predlogov k samemu programu. Predlagali so, da bi bilo potrebno v ta program vključiti večkratno pranje ulic — tudi stranskih, namestiti več košev za smeti, saj je onesnaže-jvanje našega mesta iz dneva v !dan večje, da se davek od registracije motornih vozil namensko uporablja za gradnjo novih cest, ob tem pa seveda ne gre prezreti, da bi lahko slabša kvaliteta komunalnih storitev navsezadnje pomenila tudi manj prižganih svetilk v nočnem času, nezadostno vzdrževanje zelenic in druge komunalne infrastrukture.
Oba zbora sta nato sprejela še dva predloga odlokov o spremembah in dopolnitvah urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane ter za območje nekaterih naselij v občini Šiška. Prav tako sta potrdila tudi sklep o zaključnem računu sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za to leto.
Po obravnavi na vseh treh zborih pa je bil v javno razpravo dan osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Uifeležba na drugi seji občinske skupščine
j^žbenopolitični zbor “°r krajevnih skupnosti 0r z4mženega dela
30 del.mest 29 del. mest 49 del.mest
23 prisotnih 26 prisotnih 39 prisotnih

nt:ifruž^ne samozaščite že
Po2,eni koraki naprcJ’ b°
je n ' n° Varnostn° kulturo, ki in 0e.našetn delovnem človeku skuDnimU še vedno v povojih, s še U£Vr.Prizadevanji v bodoče
Posln?>n0 bd° tudi poročilo o združ, .'ln^U v'*kih organizacij ZuIS -83 dela v letu 1977. Re-mičnj in ' rn'nu*° leto so dina-volucii v sl<ladu z osvojeno re-leto jy^8o^P°darskih gibanj za nje je „ ' ^am obseg proizvod-Porastel za 9,3 odstotka
starela in prehod na modernizacijo obstoječih zmogljivosti prepočasi poteka. Izgube v gospodarstvu so sicer nekoliko manjše, pojavljajo pa se tudi v prvih treh mesecih tega leta. Kakšni so sanacijski programi in kako poteka ukrepanje v posameznih organizacijah, v informaciji ni bilo zajeto. Zato so delegati soglasno podprli predlog, da se le-ti programi predložijo občinski skupščini v vpogled in razpravo. Prpv tako pa bi bilo zanimivo v tovrstne informacije vključevati
OB ZADNJEM SLOVESU Z NAŠIM CEDRIKOM
Kratka, a težka bolezen je neusmiljeno pretrgala nit plemenitega življenja našega tovariša in prijatelja, dr. Rudolfa Obračunča-Cedrika. Za nas vse je bila to osupljiva vest, trenutki boleče resnice, ki so zbrisali z naših obrazov nasmeh in vedrino, ki nam jo je tudi on nemalokrat s svojim optimizmom in prepričanjem tako nevsiljivo razdajal.
Dr. Rudolf Obračunč se je rodil pred 73 leti v Zidanem mostu. Že ko je obiskoval nižjo gimnazijo v Kranju, je bil član panslavističnega krožka, ki je propagiral združitev jugoslovanskih narodov. Po končani klasični gimnaziji je ob razsulu Avstrije začel aktivno delovati v Svobodi. Ta dejavnost pa je bila takratnim oblastem zadosten dokaz, da je njihov sum o »komunistu« utemeljen. S svojim delovanjem je kot levičar nadaljeval tudi med študijem medicine. Tako je sodeloval v Triglavu, v petem semestru pa je bil kot kompromisna osebnost v ostri borbi s klerikalnimi študenti na Medicinski fakulteti izvoljen za predsednika medicinskega društva. Študij je nadaljeval v Gradcu, kjer je bil zaradi svoje aktivnosti izvoljen za predsednika graškega Triglava, po razpustu te organizacije pa za predsednika jugoslovanskega združenja, vse dokler to društvo ni bito razpuščeno. V tem mestu je ostal vse do leta 1940 v polovični ilegali.	V
Razpad jugoslovanske vojske je doživel v petem polku, s katerim se je umikal do Novega mesta, kjer je ta formacija razpadla. Vrnil se je v Ljubljano in nadaljeval svoje delo v splošni bolnici, kjer je stažiral.
Ko se je formira! zdravniški odbor OF, je takoj v začetku pristopil k tej organizaciji. Že oktobra 1941 je po odločitvi tega odbora odšel v Zagorsko četo, ki se je po razbitju umaknila na italijansko stran. Upoštevajoč nalog vodstva se je vrnil v Ljubljano in se legalizira! v porodnišnici, kjer je nadaljeval svoje delo. Že v tem obdobju je torej dr. Obračunč, kot nam je sam pripovedoval, »bil že povsem prepričan, dasvet neizogibno drvi v II. svetovno vojno z vsemi grozodejstvi vred, da je napočil čas borbe proti okupatorju in boj za dosledno in dokončno osvoboditev slovenskega naroda.« Bil je aktiven sodelavec OF, po nalogu katere je nato januarja 1942 prevzel dolžnost šefa zdravnika zaporniškega oddelka, od koder je skupaj s sodelavci organiziral vrsto pobegov ljudi v partizane. Ko ga je neki tajni policist, katerega je po-preje zdravil, opozoril, da mu pričenja goreti pod nogami, se je partizanski vojski priključil 7. maja 1942 tudi sam. Odšel je na Dolenjsko v l/. grupo štajerskih odredov, s katero je nato odšel na Štajersko, novembra pa je bil zaradi slabega zdravja poslan v Polhograjske Dolomite. Prav prebivalci Dolomitov ga ne bodo nikoli pozabili, za njih bo ostal partizanski zdravnik, ki jim je v tistih težkih časih pomaga! na vsakem koraku, kjer je bila pomoč potrebna. Prav tu je prevzel dolomitsko bolnico in postal šef sanitete NOV Slovenije. Z vodstvom OF je odšel februarja leta 1943 na Rog, kjer je ostal vse do konca vojne, nazadnje kot komandant bt\ze 80. Več kot leto dni je bil Vodja slovenske centrale vojne partizanske bolnice v Kočevskem Rogu, nemajhnemu številu partizanov aktivistov bo ostal v trajnem spominu kot pravi partizanski zdravnik, ki je kljub svoji bolezni vedno nudil pomoč svojim sotovarišem. Julija 1944 je bil izvoljen za člana Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Takoj po osvoboditvi je opravljal dolžnost načelnika splošnega oddelka ministrstva za socialno politiko Slovenije in kmalu zatem postal pomočnik predsednika komisije državne kontrole SFRJ v Beogradu. Ob svojem dragocenem strokovnem delu je ves čas politično deloval predvsem kot predavatelj. V izgradnji skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je bil potreben prav zaradi svojih pomembnih organizacijskih sposobnosti pri vzpostavitvi zdravstvene službe v Bosni in Hercegovini. V tej republiki je leta 1951 prevzet dolžnost republiškega sekre-
tarja za zdravstvo in socialno politiko. Zavzetost, s katero je opravljal to nalogo, ga je polno angažirala in tu ga je prvič izdalo srce. Vrnil se je v Ljubljano in bil vse do upokojitve leta 1963 svetovalec izvršnega sveta za socialno zdravstveni sektor.
Dr. Rudolf Obračunč-Cedrik
r	: .,1
Ves čas je tovariš Cedrik aktivno deloval v domala vseh družbenopolitičnih organizacijah.
Še posebno odločno in zavzeto je vseskozi deloval za ureditev borčevske problematike ter s svojimi bogatimi izkušnjami v boju in pri povojni graditvi domovine pomagal ustvarjati tak koncept SLO, ki danes poudarja varnost življenja in dela pri nadaljnji izgradnji. Prav za to se je kot dolgoletni podpredsednik zveze združenj borcev naše občine in republiškega odbora ter delovni član Zveze združenj borcev mesta Ljubljane tudi zavzemal.
Ob tem pa kot zdravnik ni zanemarjal skrbi za zdravstveno varstvo borcev kot tudi za človeka nasploh. Prav te odlike so mu pripomogle pri uspešnem vodenju slovenskega zdravniškega društva, katerega predsednik je bil od leta 1960 do 1964. Njegova vsestranska družbenopolitična aktivnost je bila prisotna v KS Milan Česnik, kjer je živel oziroma v občini Ljubljana Vič!-Rudnik, h katere razvoju je nedvomno prispeval tudi pomemben delež. Bil je dolgoletni član v izvršnem odboru oziroma predsedstvu občinske konference socialistične zveze naše občine ter predsednik skupščinske komisije za odlikovanja.
Naša družbena skupnost ga je za njegovo požrtvovalno delo odlikovala. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, reda hrabrosti, bratstva, zaslug in enotnosti druge vrste, zaslug za narod s srebrno zvezdo, in zaslug za narod z zlato zvezdo, s partizansko zvezdo redom dela z rdečo zastavo in partizanskim križem. Leta 1972 pa je prejel najvišje priznanje republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstvu Slovenije — zlato priznanje OF slovenskega naroda.
Dr. Obračune — naš Cedrik, je bil predvojni revolucionar, nosilec partizanske spomenice 1941, organizator partizanske sanitete, pobor-nik organizirane zdravstvene službe, neumoren družbenopolitični delavec, resničen tovariš, prijeten sogovornik, vedno jasen, preprost in odkrit.
Pogrešali bomo njegove preudarne z življenjskimi izkušnjami prežete razprave na sejah naših družbenopolitičnih organizacij, toplino in nasvet v vsakdanjih srečanjih, toda nemalokrat ve nam bodo ob našem delovanju utrnile misli na življenje revolucionarja, ki nas je na vsakem koraku plemenitilo z borbenim duhom, akcijo, zanosom, vedrino in nesebičnim tovarištvom.
NAGRADA MESTA LJUBLJANE ING. SLAVKU KORBARJU
LJUDSKA OBRAMBA JE STVAR VSAKOGAR
Nagrado mesta Ljubljana je dobil naš občan inž. SLAVKO KORBAR, ki ga pozna vsak Vičan kot dolgoletnega predsednika občinske skupščine Ljubljana Vič - Rudnik, kot sekretarja komiteja OK ZKS Vič - Rudnik kot predsednika republiškega odbora ZRVS in kot zelo prizadevnega delavca v ZRVS in sploh na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za to področje je tudi prejel nagrado mesta Ljubljane.
»Čeprav sem po imenu dobil nagrado jaz, mislim, da je to priznanje usmeritvi, za katero smo se vsi v političnem aktivu Ljubljane zavzemali in jo tudi speljali v teh zadnjih letih,« pravi inž. Slavko Korbar, ki je sedaj sekretar komiteja OK ZKS Center. »Eden izmed vzrokov za priznanje, ki sem ga dobil pa je tudi delo v ZRVS.«
Kaj se je spremenilo na področju ljudske obrambe v Ljubljani?
»Nova usmeritev je očitna po 21. seji in po spremembah v Ljubljani. Proces podružbljanja se je začel pospešeno in ljudska obramba ni več tako osredotočena in centralizirana kot je bila prej. Vse združeno le v okviru mesta je v bistvu odtujevalo ljudsko obrambo, saj je manjkala vez med mestom in krajevno skupnostjo, to je občina. Na tej ravni ni bilo ustrezne aktivnosti, ki bi bila dovolj celovita. Tudi organov, ki bi se globalno v občini kot zaokroženi celoti ukvarjali z ljudsko obrambo, ni bilo. S tedanjo organizacijo ni Bilo rešeno več stvari, saj v občini ni bilo občinskega organa za ljudsko obrambo. Z novimi statuti smo to v občinah uredili in tako zapolnili vrzel.«
V kakšni fazi je delo na tem področju danes?
»Smo v fazi, da smo organiziranje izpeljali. Teritorialna obramba je dobro razvita. Tudi družbena samozaščita je že vrasla v okolje. Mislim, da sedanji rezultati kažejo, da ne bo ostalo vse skupaj le v odborih in raznih svetih na ravni občine. Mislim, da bo treba proces podružbljanja nadaljevati in širiti krog vključenih ljudi.«
Kako bo šel proces podružbljanja dalje?
»Doseči moramo v prvi vrsti, da ne bo prihajalo v nobenem primeru do zapiranja v ozke kroge. Delo bo treba prenašati tudi na konference delegacij, na zbore delovnih ljudi, skratka na takšno raven, da bo čim širši krog ljudi aktivno vključen, da se bo vsak pri delu zavedal, da gre zanj.«
To je torej le stvar časa...
»Ne! To je v Ljubljani tudi stvar organiziranosti. Sedaj je namreč težava v tem, da-sedanja organiziranost krajevnih skupnosti ne ustreza, ker so prevelike. To je posebej važno pri družbeni samozaščiti. Družbeno samozaščito je potrebno tudi po velikih OZD organizirati ustrezno. S tem, da delovna organizacija nastavi profesionalnega referenta za družbeno samozaščito ali človeka s podobnim nazivom in delovnim področjem
Inž. Slavko Korbar
in mu »obeši na vrat vse«, ni narejeno kaj dosti. Tak človek mora biti organizator dejavnosti, ne pa začetek in konec in le »primerek za pokazat.« Kako doseči premik v prevelikih krajevnih skupnostih, se še nismo odločili v Ljubljani. Alternativi sta dve: ali zmanjšati krajevne skupnosti ali pa se drugače organizirati. Problematiko vse ljudske obrambe in družbene samozaščite je potrebno ljudem čim bolj približati. Ne sme biti odtujenosti!«
So v razgovorih že predlagani kaki modeli?
»Za družbeno samozaščito in ljudski odpor vsesplošnega značaja imamo izkušnje že v praksi v zgodovini. Le poglejmo primer Ljubljane v NOB. Ta vzorec je gotovo dober, seveda ustrezno prilagojen. V času NOB je bila Ljubljana prekrita z znanimi trojkami. Torej imamo že izkušnje.«
Kakšno mesto bo dobila narodna zaščita?
»Ne bom ponavljal že oguljenega dejstva, da to ni podaljšana roka milice, saj to ve že vsak. Mislim, da je potrebno v gledanju na narodno zaščito preseči sedanjo miselnost, da vidimo to le v enotah in določeni uniformirani obliki. Pripadnik narodne zaščite naj bo vsak državljan na terenu, vsak naj bo osveščen in vsak naj varuje družbo in sebe samega,« pravi inž. Slavko Korbar.
MILOVAN DIMITRIČ
168 PODPISNIKOV
DO 29. MAJA 128 PRISTOPNIH IZJAV
Še vedno poteka izredno pomembna akcija na področju samoupravnega sporazumevanja, in sicer obravnava in spre- • jem aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1978 ter samoupravnega
sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev v naši občini. Javna razprava o obeh planskih dokumentih je trajala do 20. maja.
Do vključno 29. maja je od 168 podpisnikov pristopne izjave podpisalo 128 oziroma je
znašal odstotek 76,2. S področja gospodarstva je anekse k samo.upravnim sporazumom o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti podpisalo od 83 upravičencev 59 ali 71 odstotkov, s področja negospodarstva pa je izjave od petinosemdesetih upravičencev dalo 69 de-
lovnih skupnosti ali 81,2 odstotka. Odstotek podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev znaša 74,3, kar pomeni, da je od 168 podpisnikov pristopne izjave podpisalo 123.
!
BOLJ ALI MANJ ORIGINALNI STATUTI
V krajevnih skupnostih občine Ljubljana Vič-Rudnik so sprejeli nove statute. Novi statuti so večji del dopolnjeni stari in seveda so tudi nekatera povsem nova poglavja, ki so usklajena z novo funkcijo krajevne skupnosti, z novo ustavo, zakonom o združenem delu, zakonom o planiranju, zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakonom o notranjih zadevah, zakonom o samoupravnih sodiščih in s stališči RK SZDL. V krajevnih skupnostih so se spreminjanja statuta lotili zelo različno in ugotoviti je treba, da velikokrat zelo odvisno od razpoložljivih kadrov v okviru krajevne skupnosti. Ponekod so očitno pojmovali vzorčni statut KS, ki so ga dobili na vpogled (gre za statut KS Nove Jarše v Ljubljani) kot edino pravi in zveličavni in so tako očitno razumeli, da ne smejo spreminjati niti števila članov niti zaporedja niti česarkoli razen imena KS in tistih stvari, ki so vezane povsem in izključno le na njihovo KS. Tako so v mnogih KS nastale prave kopije statutov Novih Jarš in temu primerno so statuti tudi neprilagojeni konkretnim razmeram, saj niso pisani na kožo prebivalcev našega področja.
Preučevali smo nekatere primere statutov posameznih KS. Statut KS Velike Lašče se skorajda ne razlikuje od vzorčnega statuta. Zato seveda pozablja na to, da je področje Velikih Lašč kmetijsko in da bi potrebovali ustrezne komisije za kmetijstvo, ki so v mestni KS Nove Jarše seveda nepotrebni. Zato je statut Velikih Lašč brez takšne komisije. Kmetijstvo tudi ni opredeljeno kot bi moralo biti glede na pomen, ki ga ima na tem področju. Pri financiranju KS pa tudi ni povedano nič o tem, kako naj pri tem redno sodelujejo prebivalci, ki jim je kmetijstvo edini in osnovni poklic: torej, da so kmetje.
Tudi na Igu so se v veliki meri držali vzorca. V statut pa so vnesli nekatere posebnosti področja, posebej kar zadeva prebivalstvo. Niso pozabili na krajevni praznik in narodno zaščito so obdelali mnogo bolje kot pa je to v vzorcu. Temu vprašanju so posvetili
precej pozornosti.
V krajevni skupnosti Brdo so se tudi zelo oklepali vzorčnega statuta. Zakaj, ni jasno. Posebnost, za katero so se odločili je ta, da niso določili točnega števila delegatov, ki jih pošiljajo družbenopolitične organizacije in društva v KS.'
Statut KS Turjak je v grobem podoben vzorcu, vendar so se očitno potrudili sestavljalci vnesti vsaj nekatere značilnosti njihovega terena v statut. Tako vsebuje statut člen o prazniku, o sodelovanju s pobratenimi KS, o' priznanjih itd. Preveč pa je poudarka na členih namenjenih OZD, saj jih na tem področju ni kaj dosti, premalo pa je govora o kmetijstvu, saj gre za.pretežno kmetijsko področje.
Mnogo originalneje so pristopili k izdelavi statuta v KS Milan Česnik. Tu gre za bistvene novosti predvsem pri temeljnih pravicah in dolžnostih ljudi in občanov v KS pri materialni osnovi
VISOKO
ODLIKOVANJE
STANETU
VRHOVCU
Ob zaključku prvega mandata delegatske skupščine mesta Ljubljane je predsednik Marjan Rožič podelil za uspešno in prizadevno delovanje in aktivnost nekaterim vodilnim predstavnikom skupščine odlikovanja predsednika republike. Tako je za zasluge in prizadevanja sprejel red. dela z rdečo zastavo tudi njen nekdanji podpredsednik Stane Vrhovec — naš znani družbenopolitični delavec.
17. JUNIJA LJUBLJANČANI NA REKI
L.etos poteka 11. leto, odkar so bile sklenjene bratske vezi med mestoma Reko in Ljubljano. Tudi tokrat se bodo prebivalci obeh mest in delovni ljudje srečali, da izmenjajo izkušnje pri svojem vsakodnevnem delu v prizadevanjih za hitrejši razvoj naše samoupravne družbe. Tokrat je gostitelj Reka, ki priprav-
lja Ljubljančanom še posebej slovesen sprejem. Mnogim delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom in številnim posameznikom bodo na skupni svečanosti vročena visoka priznanja mesta Reke za učvrščevanje skupnih prizadevanj in bratskih vezi.
uresničevanja skupnih potreb in programiranju nalog KS pri določilih o delegacijah in pri nalogah, ki zadevajo področje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Najoriginalncjši pristop pa so očitno imeli v KS Golo-Zapotok, kjer so bila izpostavljena vprašanja uresničevanja dolžnosti in pravic delovnih ljudi in občanov. Novosti so tudi samoupravno organiziranje, ki je izpeljano tako, da onemogoča odtujevanje odlo-
čanja, saj doslej ponekod nisi dovolj spoštovali statuta zlasti' ( svetih krajevnih skupnosti, rj ^ seben poudarek so dali int*r(' snim zborom in sploh zboro|,i delovnih ljudi in občan«*! Osrednji organ samoupravlja1^ pa je skupščina KS. Novosti^ seveda tudi na vseh področjih'j* so z zakonom urejena drugače* pa pri programiranju razvoja* zagotavljanju materialnih sre« štev krajevne skupnosti.
MILOVAN DIMITR|( I
POGOVOR Z DELEGATKO XI. KONGRESA ZKJ
POZORNOST
GOSPODARSTVU
»Prvič se bom tokrat udeležila kongresa Zveze komunistov, čeprav sem že 34 let članica ZK,« nam je povedala delegatka za XI. kongres ZKJ JOŽICA CAJNKO, ki jo viški komunisti poznajo iz številnih komisij in drugih delovnih teles, v katerih je vedno delovala in še deluje. »Pričakujem, da bo XI. kongres j ZKJ prinesel ne le stališča, temveč da se bodo takoj potem začeli tudi dejanski premiki na vseh ravneh. Za to bi se morali r zavzeti vsi člani in občani. Mi namreč vse prevečkrat govorim0' ko pa pride do prakse, pa ne izvedemo sicer odlično zastavlje- i nih in sprejetih stališč.	'11 il
Mislim, da bi moral kongres predvsem spregovorili o družbenoekonomskem področju, kjer je potrebno narediti zelo veliko. Položaj našega gospodarstva je jasen, meni še posebej, saJ c sem dolga leta delala na področju, kjer so se stekali podatki g°' s spodarstva. Na osnovi izkušenj republiških kongresov bo skl®' c pal zvezni, vendar bo doprinesel marsikaj novega, kar se je p°' trebno dogovoriti na ravni države.
Pri nas je pereče vprašanje zaposlovanja. To ne pomeni, d* moramo ekstenzivno zaposlovati, temveč da moramo gradit* številne nove tovarne, kjer bomo našli produktivna del°vn® mesta. Zaposlovanje v neproduktivnih dejavnostih prev«« obremenjuje gospodarstvo in proizvodnjo. V delovanje ZK P*^ je potrebno vključiti čim več mladih in to vsestransko. Pote*1’ pa je treba tudi pregledati, kaj je kdo naredil in zahtevati, d prevzete dolžnosti izpolni in to vsak! Ni sprejemljivo kopič6*1^ funkcij, saj potem jasno nihče ne more opraviti vsega in stva
SESTALI SO SE NA PRVIH SEJAH DELEGATI SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Novoizvoljene skupščine SIS so pričele s svojini delom. Na svojih prvih sejah v mesecu maju so se konstituirale. Nekatere skupščine SIS so se povečale za določeno število delegatskih •nest, zato so pri nekaterih SIS odpravili konference delegacij, ki so se v prejšnjem mandatnem obdobju pokazale kot neuspešna oblika združevanja. Štiriletne izkušnje delegatskih skupščin so pokazale določene slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti, pozitivne izkušnje pa bodo služile pri nadaljnjem uspešnem delu.
Posebne delegacije so prav gotovo dobra rešitev, spodbudno je tudi dejstvo, da so bili delegati že na prvih sejah skupščin zelo »ktivni. Bržčas ne bi bilo napak, če bi za nekatere delegate organizirali tečaje, v katerih bi jim razložili smisel delegatskega sistema, naloge delegatov, vlogo samoupravnih interesnih * upnosti, strukturo organov SIS ter skupščinski sistem druž-
enopolitičnih skupnosti. Nekajkrat se je namreč že zgodilo, jja delegati skupščin SIS niso vedeli, v kateri zbor so bili izvo-*en‘, kur je gotovo nenavadno.
Občinska zveza kulturnih organizacij bo kot vsa leta doslej organizirala revijo gledaliških skupin, revijo pevskih zborov odraslih ter srečanje mladih pevcev. Organizirala in sestavljala bo kulturne programe vseh občinskih proslav in spominskih prireditev in bo pobudnik ter organizator osrednjih občinskih likovnih in knjižnih razstav.
Kulturna skupnost ima tudi v srednjeročnem programu obnovo in posodobitev prostorov za kulturne prireditve v krajevnih skupnostih. Program, takšen, kot so si ga zastavila kulturnoumetniška društva, obeta občanom naše občine dokajšnje število gledaliških predstav in drugih kulturnih prireditev.
RAZISKOVALNA
SKUPNOST
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
Skupščina je na svoji prvi seji izvolila kandidate za vodilne funkcije
skupnosti.
Skupščina ima 75 delegatskih mest. b°r uporabnikov ima 49 delegatskih mest. or izvajalcev šteje 26 delegatskih mest. redsednik skupščine: Marija Stanič
^mestnik predsednika: Egon Zakrajšek e sednik zbora uporabnikov: Anton Oražem ^arnestnik predsednika: Mirko Zorčič ^redsednik zbora izvajalcev: Vilma Snoj ^arnestnik predsednika: Andreja Bizjak jre Sednik izvršnega odbora: Svasta Pavlovič Odb0' 0^^or *teie skupno enajst članov. s,orila°ra SamouPravne delavske kontrole skupščina ni izvolila, to bo ijudsk na en' Pr'b°dnjih sej. Odbor bo štel osem članov. Odbor za tiov ° °^rambo in družbeno samozaščito je sestavljen iz sedmih čla-
izvo]' 3,16 'zvr*ne8a odbora Mestne izobraževalne skupnosti so bili ^eceJen': Franc Gubenšek, Svasta Pavlovič, Franc Lazarin in Jožica Slov r’.. n'ca izvršnega odbora skupščine izobraževalne skupnosti en'je je postala Emilijana Lipovšek.
^ J ^posiaia tmuijana Lipovšek, leleo ^'na llidi sprejela samoupravni sporazum o razporeditvi
©alSkih m#»cž »r	:—u x_______i _i________o«	^
Pora* ~ " meSt V skuPŠčini izobraževalne skupnosti Slovenije. Ta leleK Um Ure-ia’ kako si bo štirinajst OIS ljubljanske regije razdelilo atska mesta v skupščini republiške izobraževalne skupnosti.
Kulturna
skupnost
odh kul,urna skupnost ima naslednje organe: skupščino, or, odbor za samoupravni nadzor ter odbor za ljudsko m družbeno samozaščito.
j.'03 sestavljena iz dveh zborov. Zbor uporabnikov ima 52, ^Ja cev pa 28 delegatskih mest. Na svoji seji so delegati skupš-anov izvršnega odbora, odbora samoupravnega nadzora *a ljudsko obrambo izvolili tudi kandidate za vodilne funk-tiP čini ,e skupnosti, ter za izvršni odbor mestne kulturne
^nik skupščine: Niko Valjavec sd Se,^n'*ta: Stane Hočevar in Franc Čebašek zbora uporabnikov: Jože Jesih n,k zbora izvajalcev: Anka Vesel
• aau t i«jiatvw T .	I
(	----6“ wuui,ia. Boris Makovec
°db FreC*serin'ka IO: Jože Mihevc
°r šteje poleg predsednika in podpredsednika še sedem
samoupravni nadzor je sestavljen iz petih članov, predla Vidmar-Trbižan.
to rSk° 0bramh° 'n družbeno samozaščito tvorijo pred-javec. Podpredsednik Boris Makovec, ter trije člani, sa r^Ull*janske kulturne skupnosti so delegati skupščine akovca, Štefana Balažiča ter Franca Suhadolnika
IL4 JanS	čtiv up^Vl 11%^
'tuir ak°VCa’ ^te^ana Balažiča ter Franca Suhadolnika. ija (jan^U skupščina kulturne skupnosti prešla na vsebin-se b0^rC^e*a Pro8ram dela za leto 1978, iz katerega je ra-kulturnih prireditev razširil. Dejavnost kul-'meli š ,rUStev sc bo Povečala tako, da bodo poleg gledali-akov( St pevsKe' plesne in instrumentalne skupine, da bodo i orf Kelturnega programa. Tudi šolska kulturna druš-„ Prla šir«i javnosti.
^Pria Širši javnosti.
5kiadUpnosti ie tudi razširitev knjižničarske dejavnosti s , a niatične knjižnice ter skladov vseh trinajstih kra-
Sedemnajstega maja se je na svoji prvi seji drugega mandatnega obdobja konstituirala skupščina raziskovalne skupnosti. Na tej seji je skupščina izvolila kandidate za vodilne funkcije v skupščini in njenih organih.
Predsednik skupščine: Ljubo Golič Namestnik predsednika: Miro Jeriha Predsednik zbora uporabnikov: Rado Meden Predsednik zbora raziskovalcev: Hermina Leskovšek Namestnik predsednika zbora uporabnikov: Dušan Pavlica Narhestnik predsednika zbora izvajalcev: Matija Maučec Predsednik izvršnega odbora: Milan Vidmar Namestnika bodo izvolili pozneje Izvršni odbor šteje skupno dvanajst članov.
Odbor samoupravne delavske kontrole Predsednik: Vladimir Letonja in šest članov Odbor za ljudsko obrambo:
Predsednik: Ljubo Golič in šest članov Skupščina raziskovalne skupnosti ima 69 delegatskih mest Zbor uporabnikov 49 delegatskih mest Zbor raziskovalcev 20 delegatskih mest
/
SKUPNOST
OTROŠKEGA
VARSTVA
Skupščina skupnosti otroškega varstva ima skupno 72 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov 51 delegatskih mest Zbor izvajalcev 21 delegatskih mest Predsednik skupščine: Vili Gerjol Namestnik predsednika: Staša Malenšek Predsednik zbora uporabnikov: Janez Vrhovnik Namestnik predsednika: Maja Strehovec Predsednik zbora izvajalcev: Ema Fon Namestnik predsednika: Ida Kačič Predsednik izvršnega odbora: Jože Klasič Namestnik predsednika: Helena Pristov in sedem članov Predsednik odbora samoupravnega družbenega nadzora: Marko Zdešar in šest članov Odbor za ljudsko obrambo:
Predsednik: Vili Gerjol
Namestnik predsednika: Jože Klasič in pet članov
Komisija za denarno pomoč družinam za vzdrževanje otrok_pet
članov.
V izvršni odbor Mestne skupnosti otroškega varstva je skupščina izvolila tri delegate.
Delegacija za seje skupščine otroškega varstva Slovenije šteje 10 delegatov.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
Skupščina stanovanjske skupnosti ima 74 delegatskih mest. Zbor uporabnikov 51 delegatskih mest Zbor izvajalcev 23 delegatskih mest.
Za vodilne funkcije v skupščini te skupnosti so bili izvoljeni: Predsednik skupščine: Janko Kušar Podpredsednik skupščine: Marjan Žagar Predsednik zbora uporabnikov: Aleksandra Škrl Predsednik zbora izvajalcev: Polona Šuštaršič Predsednik Izvršnega odbora: Vlado Pirc Podpredsednik IO: Miha Pirc in 9 članov izvršnega odbora Odbor delavske kontrole
Predsednik: Zinka Benkovič Podpredsednik: Gusti Amon in trinajst članov Poravnalni svet Predsednik: Vladislava Krečič Podpredsednik Albina Logar in trije člani
Odbor za graditev stanovanj bodo izvolili na eni prihodnjih sej. Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom Predsednik: Vojko Lamovšek Podpredsednik: Švajib Arifovič in 14 članov Odbor za prenovo starih mestnih predelov Predsednik: Dobrovoljc Lojze Podpresednik: Peter Gabrijelčič in 13 članov Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Predsednik: Alojz Korošec Podpredsednik: Marija Pergar in 13 članov Skupščina je razpravljala o osnutku prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti.
Pri razpravi se je najbolj izpostavilo vprašanje, kako delegirati delegate v zbor izvajalcev. Sedaj velja teritorialno načelo, delegati pa so predlagali, naj bi veljalo načelo opravljenih del v stanovanjskem gospodarstvu, ne glede kje je sedež organizacije združenega dela, ki opravlja storitve v stanovanjskem gospodarstvu.
SKUPNOST
SOCIALNEGA
VARSTVA
Predsednik skupščine: Slavo Kobe Podpredsednik skupščine: Milica Kersnič Predsednik zbora izvajalcev: Vidojka Planinc Predsednik zbora uporabnikov: Alojz Korošec Predsednik Izvršnega odbora: Matija Lenaršič Podpredsednik IO: Ivanka Peklaj in 9 članov Zbor uporabnikov ima 25 delegatskih mest Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest.
Skupščina je razpravljala in sprejela predlog delovnega načrta skupnosti socialnega varstva Ljubljana za leto 1978. Delovni načrt med drugim predvideva zagotavljanje pod enakimi pogoji enakega obsega socialnih pravic občanom in delovnim ljudem v Ljubljani.
Skupno s skupnostjo socialnega skrbstva, skupnostjo za zaposlovanje ter zdravstveno skupnostjo si bo prizadevala pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Povečala bo večjo pozornost varstvu borcev NOB in vojaških vojnih invalidov, zlasti pri izenačevanju priznavalnin, reševanju stanovanjskih problemov ter poskrbela za njihovo osnovno varstvo.
Spremljala bo izvajanje družbenega dogovora o financiranju gradnje domov za starejše občane. Poskrbela bo tudi za oblike pomoči v okoljih, kjer ti ljudje živijo.
ZDRAVSTVENA
SKUPNOST
V zadnjih dneh aprila se je sestala skupščina samoupravne zdravstvene skupnosti. Obravnavala je vrsto osnutkov samoupravnih sporazumov, ki jih je nato dala v javno razpravo.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnega sodišča, združenega za vse občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske regije, bo zagotavljal sodno varstvo v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, združevanju in porabi združenih sredstev ter menjavi dela.
Samoupravni sporazum o merilih in postopku za ugotavljanje invalidne osebe daje možnost invalidnim osebam uveljavljanja pravice do poklicnega usposabljanja in zaposlovanja.
Novost, ki jo uveljavlja ta samoupravni sporazum je sestava strokovne komisije. Strokovna komisija mora biti sestavljena iz dveh zdravnikov specialistov, ki imata izkušnje pri ugotavljanju invalidnosti in delovne sposobnosti, strokovnega delavca skupnosti za zaposlovanje z izkušnjami pri zaposlovanju invalidov, tehnologa ter socialnega delavca z izkušnjami pri zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb. Tako sestavljena komisija zagotavlja, da bo le-ta našla najboljšo rešitev za poklicno usposobitev, če oseba še nima poklica, ali če je potrebna prekvalifikacija ter primemo zaposlitev te osebe.
Samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov določa za leto 1978, da bodo morale občinske skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja povečati svoje prispevke za 19 odstotkov v primerjavi z letom 1977.
Spremenila se je sestava nove delegatske skupščine te skupnosti.
Število delegatskih mest skupščine: 74
Zbor izvajalcev ima 24 delegatskih mest, medtem ko ima zbor uporabnikov 50 delegatskih mest.
Predsednik skupščine: Anton Dolničar
Predsednik izvršnega odbora: dr. Boris Jagodič
Predsednik zbora uporabnikov: Tonka Korbar
Predsednik zbora izvajalcev: dr. Lojze Korsika
Izvršni odbor šteje 11 članov.
MEČ ZA PROMETNI GORDIJSKI VOZEL
Občina Ljubljana-Vič-Rudnik je v Ljubljani med tistimi, ki so najbolj zainteresirane za dokončno ureditev prometnega vozla z obvoznicami in drugimi prometnimi rešitvami. Na območju viške občine sta namreč dve veliki vpadnici: Dolenjska cesta s Karlovškim mostom in Tržaška cesta, ki sta ozko grlo v ljubljanskem in slovenskem merilu. Urejanje prometnih zagat pa pomeni za viško občino tudi urejanje celega niza urbanističnih problemov in konec prometne zmešnjave pomeni tudi možnost stanovanjske gradnje in poslovne gradnje na celi vrsti površin, ki so ravno zaradi bodočih cest sedaj rezervati. Neurejeno vprašanje bodočih cest oziroma njihovih tras povzroča že desetletje motnje v razvoju stanovanjske in poslovne gradnje in je eden od vzrokov za nastanek črnih gradenj v viški občini, saj je bilo parcelo za zidavo dobiti izredno težko, ker so ogromne površine bile rezervirane za ceste. Sedaj so trase več ali manj znane in se bo zato moral razrešiti problem gradnje in gradnja cest naj bi pomenila tudi konec preostalih težav, ki so nastale zaradi neurejenosti prometnih vezi.
V tem srednjeročnem obdobju naj bi bila vsaj večina najbolj perečih cestnih problemov rešena, z izjemo južne obvoznice. Katere so tiste ceste, ki bi pomenile konec prometnega infarkta v viški občini? Te ceste so: južna obvoznica (povezava Tržaške oziroma ceste na Primorsko s cesto na Dolenjsko preko Barja oziroma na južnem delu Ljubljane), nova Tržaška (sodobna in dovolj prepustna povezava na avtocesto Ljubljana—Vrhnika), zahodna obvoznica (povezava med Primorsko in Štajersko po trasi od Dolgega mostu — torej avtoceste Ljubljana—Vrhnika preko Šentvida, kar pomeni povezavo na Gorenjsko do Črnuč), avtocesta Ljubljana—Vrhnika in Karlovški most. Dela tečejo pravzaprav že na vseh teh odsekih razen južne obvoznice in Tržaške, za zahodno obvoznico pa se zdaj predvsem trudijo pridobit/ vsa ustrezna dovoljenja.
Pol Karlovškega mostu odprtega!
Dela pri gradnji Karlovškega mosta tudi po zunanjem videzu napredujejo hitro in del mostu — polovica je že odprtega za promet. Sistem podvoza za Ig in vključevanje na Orlovo z Dolenjske ceste in obratno olajšuje dovoz v Ljubljano in tudi izvoz, vendar bo Karlovški most ozko grlo, dokler ne bo dograjen. Skupaj z njim bo dograjen tudi privoz v dolžini 600 metrov od križišča Orlove z Dolenjsko cesto. Pri izvozu iz Ljubljane bo s tem problem v veliki meri rešen, torej že v tem srednjeročnem obdobju, saj mora biti v tem času most z vsemi priključki gotov. Zakaj delno rešen? Izvoz iz Ljubljane bo oviran v bodoče predvsem, ko se Dolenjka zoži in preide na dvopasovno cesto pred zadnjo črpalko na Dolenjski cesti. Prihajanje v Ljubljano bo s Karlovškim mostom hitreje, vendar se bo vse zataknilo v križišču pred predorom in bodo vozniki, dokler ne bo južne obvoznice, le hi-
treje pripeljali do prometnega vozla v središču mesta. Zavijanje na desno v predor bo povzročalo težave in seveda ozko grlo proti središču: Aškerčeva.
Kako hitro se bo praznila Aškerčeva, pa je v veliki meri odvisno od nove Prešernove, ki jo že gradijo in bo kmalu tudi gotova in nove Tržaške. Če bo Tržaška požirala dovolj hitro promet z Aškerčeve, bo mogoče znatno omiliti prometno gnečo. Kakšna bo nova Tržaška?
Idejni projekt Tržaške že konec meseca?!
SIS za ceste Ljubljana je prevzela dolžnost izdelave idejnega projekta Tržaške do prvih dni junija letos s tem, da bodo točno opredelili, kakšna naj bo Tržaška, njen standard in opis rušenj, ki bodo potrebna za izvedbo nove ceste. Sedanja Tržaška je sicer štiripasovnica, vendar le na pol uradno.
Ustreznih črt ni povsod pa tudi zavijanje ni urejeno ne za levo ne desno, v sredini ni zelenega pasu in je zato cesta večkrat ne le sprehajališče, temveč tudi obračališče in prizorišče zelo tesnih srečanj vozil, ki vozijo po zunanjih pasovih. Zato je eden temeljnih pogojev za prometno varnost in hitrejše odvijanje prometa širša Tržaška z ločilnim zelenim pasom v sredini. Urejanje Tržaške ceste pomeni uresničevanje 10-letnega programa izgradnje ceste v Ljubljani in uresničitev odloka občinske skupščine Vič-Rudnik o urejanju cestne povezave v občini. Viški načrti predvidevajo rekonstrukcijo Tržaške s povezavo preko mostu čez Ljubljanico in Mali graben ter cestno povezavo z Jurčkovo potjo do Dolenjske ceste. V to vključujejo tudi vprašanje podvoza na Gregorinovi, ki bo povezoval Tržaško z drugim sistemom cest.
Urediti sistem obvoznih cest
Pred začetkom rekonstrukcije Tržaške pa bo nujno potrebno urediti ustrezen sistem obvoznih cest. Tu so najtežje rešljiv problem težki tovornjaki tako zaradi same teže, ki je vsako cestišče ne prenese, kot tudi njih višina in širina. Za osebni promet naj bi bila rešitev — preusmeritev na Jamovo cesto, Gerbičevo cesto in Cesto v mestni log. Pogoj za to izvedbo pa je ustrezen most preko Ljubljanice.
Za tovorni promet pa je kot kaže edina rešitev rekonstrukcija Ceste dveh cesarjev z ustrezno povezavo Tržaške preko mostu čez Mali graben mimo Plutala in kasneje z izgradnjo mostu preko Ljubljanice po Jurčkovi poti na Dolenjsko cesto. SIS za ceste Ljubljana bi želela graditi čim prej in to je tudi želja občine Vič-Rudnik, vendar je še vedno odprto vprašanje mostu preko Ljubljanice. Brez njega je nemogoče speljati obvoz in brez obvoza je nemogoče popravljati Tržaško. Bile so še inačice obvoza preko Rožne doline in podvoza na Gregorinovi, vendar to ne bi rešilo vprašanje ce-
lotnega obvoza in torej celotne rekonstrukcije Tržaške. Zato so to inačico odklonili.
Vsi ti problemi
z obvoznicami bi bili v veliki men lahko rešeni kolikor bi bila ob železnici urejena ustrezna servisna cesta. Takšna cesta bo nujna v primeru obnavljanja Tržaške, saj bo potrebno urediti dostop prebivalcem do domov, pa tudi trgovinam in delovnim organizacijam dovoz blaga. Ureditev ustrezne servisne ceste ob železnici — torej vzporedne ceste s Tržaško, bi bilo že zdavnaj nujno.
Medsebojno vplivajoče rešitve
Za urejanje cestnega režima je sploh izredno pomembno usklajevanje akcije in rešitev, saj gre za izrazito medsebojno odvisnost posameznih rešitev in cest. Ena rešitev vpliva na več načinov na vse preostale in zato je nujno potrebno temeljito preučevanje vsakršne odločitve.
Kakšna bo nova Tržaška? Po občinskem odloku in načrtih, ki datirajo z letom 1968, bo Tržaška cesta štiripasovnica z ločilnim zelenim pasom. Da
šeni in dotlej bi bilo prav urediti tudi dovoze in izvoze z nje v mesto. V sedanjem režimu brez obnovljene Tržaške in ostalih že prej naštetih cest se bodo vozniki le hitreje pripeljali do popolnega zastoja v središču mesta. Pa tudi izvoz iz mesta ne bo tako hiter, kot bi lahko bil.
Prihodnje leto Dolgi most-Črnuče
Cestno povezavo od Dolgega mosta do Črnuč bodo začeli graditi v prihodnjem letu. V tem srednjeročnem obdobju torej do leta 1980 naj bi bila zgotovljena prva etapa. Vse priprave na gradnjo potekajo že nekaj časa dokaj intenzivno in letos bodo pridobili vso urbanistično dokumentacijo in lokacijsko odločbo. Zahodna obvoznica bo tekla od avtoceste preko Kozarij mimo doma na Bokalcah proti Šentvidu. S tem bo razbremenjena nova Prešernova, središče mesta pa vsega težkega tovornega prometa. Zahodna obvoznica bo pomenila hitrejšo povezavo med
Novi Karlovški most
pri rešitvi tega nismo dl je, je precej kriva viška občina sama, ker ni bilo dovolj široke organizirane javne razprave o tem vprašanju in ker še ni vseh ustreznih soglasij oziroma niso preučene vse možnosti. Tako vse skupaj ni tako daleč, kot bi lahko bilo.
Podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vič-Rudnik JANKO ŠOLMAJER pravi: »Naša občina vztraja, da je potrebno Tržaško cesto rekonstruirati tako in v .taki izvedbi, da bi s svojo funkcionalnostjo in standardom pripomogla ne le k lepšemu videzu ene največjih vpadnic v Ljubljani, temveč tudi k večji prometni varnosti in hitrejšemu odvijanju prometa. To pa je mogoče le pri obnavljanju, ki bo končano s štiripasovnico, ki bo imela v sredini ločilni zeleni pas.
Nekateri predlogi doslej ne vsebujejo ločilnega zelenega pasu, vendar nanje ne moremo pristati kljub temu, da so resnično cenejši. Mnogo ceneje je namreč ob rekonstrukciji dati nekaj dinarjev več in urediti kot je treba, ne pa da po petih letih ponovno vse razbijamo in dokončno urejamo. Ceneje je enkrat malce dražje kot pa dvakrat malce cenejše!
Nepoznavanje in seveda tudi neizvajanje projekta rekonstrukcije Tržaške ceste nam zaustavlja razvoj ob Trzajta.in nam zaustavlja nadaljevanje izgradnje soseskob Tržaški cesti. Tu mislim na poslovno trgovski center ob Tržaški cesti in na stanovanjsko izgradnjo v soseski VS-3 in na podobne probleme. Zato moramo najti ustrezen idejni projekt, ki bo vsa ta vprašanja čim prej in čim hitreje reševal najbolje.«
Tržaško cesto morajo po občinskih načrtovanjih nujno začeti rekonstruirati sredi prihodnjega leta. Upajmo, da to ne bo sredi turistične sezone, ko bi obvozi pomenili popoln kaos v Ljubljani! Za začetek gradnje torej ni ostalo veliko časa, saj je slabo leto rok za pridobitev vseh dovoljenj in pripravo projektne dokumentacije obnove in vseh obvozov. Nujno je torej čim bolj pohiteti.
Gradnja avtomobilske ceste od Dolgega mostu proti Vrhniki poteka po načrtu in v načrtovanih rokih. Tako torej izgradnja tega sistema ne bo zavlekla del v samem mestu, temveč bi jih morala pospešiti. Avtocesta bo gotova prihodnje leto je-

Primorsko, Gorenjsko in Štajersko. To bo znatn* razbremenitev prometne gneče na viškem p°' dročju.
In kaj je z južno obvoznico?
Celovita rešitev prometne gneče na viškem p0* dročju pa kljub vsem širitvam in vsem obvozom p0 mestu ni mogoča, dokler ne bo južne obvoznice-Interes viških občanov za to obvoznico je izredno močen tako s prometnega kot tudi urbanističnega vidika. Z dokončno potrditvijo trase južne obvoz' niče bo mogoče tudi dokončno rešiti vprašanje stanovanjskega naselja ob Rakovi jelši. Ta pr°' blem ostaja nerešen že vrsto let ravno zaradi inači£ južne obvoznice. Južna obvoznica naj bi potekale — to pa je potrebno verificirati še na čim šir* osnovi — južno od Malega grabna, s tem da ** oddalji od prvotne trase proti jugu za nekaj $1° metrov. Cesta naj bi potekala z novega nadvoza n# avtocesto Ljubljana—Vrhnika pri Dolgem mo-»l mimo industrijske cone Plutala in odlagali^ smeti v neposredni bližini potoka Curnovec in n*j hi prečkala Ljubljanico in naj bi tekla potem ne ^ sto metrov južneje od Jurčkove poti.Vzhodno m* zadnjih črpalk na Dolenjski cesti pa naj bi pre . kala izvennivojsko Dolenjsko cesto. Nato naj tekla prti Škofljici. Takšna cesta šele pomeni cel®* vilo in učinkovito rešitev prometne gneče in hi* povezavo morja s srednjim delom države.
Pri tej gradnji jc v ospredju problem Bafj3 1-1 gradnje na njem. Izkušnje z gradnje avtoC^ ^ bodo tu nadvse dragocene. Graditi na barjansK | terenu ni namreč niti najmanj lahko zaradi trd sti tal, vode, pogrezanj itn.
Pretok težkega tranzitnega prometa bo ko bo zgrajena južna obvoznica. Zato upal0 Viču na razumevanje Mednarodne banke, bi bila kreditor gradnje te ceste. Ob južni0
niči bo potrebno seveda zgraditi tudi us,r<'()rt, terminale za tovornjake in na Rudniku autop
H I*
Šele ureditev vsega naštetega in seveda yst stih malih uličic ob teh velikih cestnih *r8!’|y„ll.
pomenila konec prometne gneče in večurn slojev in vsakodnevnih »večnih« čakanj v ^ vozil v tej ali oni smeri po Ljubljani in mes
delu naše občine.
MILOVAN
dimi1^1

KS KRIM-RUDNIK IN BARJE STA PRAZNOVALI SKUPAJ
_ V mesecu maju sta praznovali svoj krajevni praz- dva dogodka med mnogimi, vendar sta za naše ob-nik tudi krajevni skupnosti Krim-Rudnik in Barje. močje tako pomembna, da ju je vredno natančneje Ker sta bili še do nedavnega združeni v eno kra- poznati,« je v svojem govoru dejal dr. Tone Ferenc, jevno skupnost, sta tudi proslavo pripravili skupaj. V nadaljevanju jena kratko orisal dogodke, ki so se Presenetljivo lepo vreme je v soboto, 20. maja, tedaj odvijali.
Pnvabilo precejšnje število krajanov obeh krajev-	Na proslavi krajevnega praznika so podelili tudi
1 osnovno šolo Oskar Kovačič se je zbralo precejšnje število krajanov
J’1*1 skupnosti na šolsko igrišče osnovne šole Oskar bronasta priznanja OF posameznikom in družbe-®vačič.	nopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti
-■“'-ic.	nepomičnim organizacijam Krajevne sKupnusii
Kakor navadno ob takih priložnostih, so tudi na Barje, ker so dobitnikom bronastih priznanj OF *1 Proslavi krajevnega praznika delegacije položile	krajevne skupnosti Krim-Rudnik le-ta izročili na
Vo"Ce na grobove udeležencev druge svetovne proslavi našega občinskega praznika. Priznanja so f ,ne' ki so za naš »danes« žrtvovali svoja življenja. prejeli: Krajevna konferenca SZDL Barje, krajevni ko P«,SO Položili vence v Kozlarjevi gošči in na po-	odbor ZZB Barje, Jože Bregar, Irena Škraba in še
Piušču na Rudniku.	nekateri drugi posamezniki. Poleg tega so ob tej
kr,j?[®s.,avl krajevnega praznika KS Krim-Rudnik in Barje so bila podeljena bronasta priznanja OF in WUh *kupno*ti.
Sl
Pcrenc"°S|ni 8°v°mik na proslavi je bil dr. Tone priložnosti izročili tudi priznanja krajevne skupno-Ptaznu'*Lel°s naša krajevna skupnost že četrtič *ti posameznikom in družbenopolitičnim organiza-l9?5,	kraievn' praznik. Izbrala si ga je leta «jam obeh krajevnih skupnosti.
Partizane Spomin na množičen odhod domačinov v V prijetnem kulturnem programu so nastopih !em mos. ln celodnevni boj partizanov pri Pokri-	člani moškega pevskega zbora Barje, mladi folklo-
'n ^gi i r na ganski cesti. Oba dogodka, prvi 16.	risti, prav tako z Barja ter pevski zbor osnovne šole
Prv'Part;*	^42, sta v tisti čudoviti pomladi, Oskar Kovačič.
anski pomladi, v slovenskem merilu le	MOJCA KAUČIČ
... j-v....	■ ■..>: <'sAvc^.
^lUr^	Posnctkov, ki ga je naš fotoreporter Čuk napravil na Večni poti. Rekonstrukcija se
“••je, i deli pa so pričeli tudi na šišenski strani
SLOVESNO V PODPEČI
V Domu svobode v Podpeči so 21. maja praznovali svoj krajevni praznik krajani krajevne skupnosti Podpeč — Preserje. Žal je slabo vreme »nagnalo« obiskovalce v dvorano, ki pa je bila za vse, ki so želeli prisostvovati proslavi, veliko premajhna. Sprva je bilo namreč vse za praznovanje pripravljeno v neposredni bližini Doma svobode.
»Ko se po tolikih letih ponovno in ponovno vračamo v svojih spominih nazaj, ne moremo mimo tega, da ne bi o tem govorili s ponosom in radostjo, pa tudi s priokusom grenkobe v ustih.
Z radostjo in veseljem nad tem, da je ta kraj, da so vaši starši, mladina, krajani tedanjega časa in med njimi še mnogi danes živeči, ki prisostvujejo našemu slavju — storili prav vse, se žrtvovali v neposredni borbi ali pa na nek drug način prispevali svoje k uspehu, ki se je končal tako zmagoslavno in natančno tri leta pozneje, ob tri-letnici italijanskega požiga vasi Kamnik in ubijanja nedolžnih ljudi.
Če mi, stari borci, ki sedaj ne živimo več stalno med vami, ne bi vsaj občasno prihajali sem, verjemite, teh krajev sploh ne bi več mogli spoznati! Toliko se je spremenilo, obnovilo, pozidalo, elektrificiralo, asfaltiralo, speljalo vodovodnih cevi, da človek tega skoraj verjeti ne more. Da ob tem ne govorim o drugih objektih, bogastvu, tako družbenem, kot tudi osebnem, ki ga vi danes imate.
Vse to, vsi ti dosežki, zagnanost in ustvarjalnost ter vedri pogledi v naš jutrišnji dan pa objektivno ne bi bili mogoči, če med vami ne bi bilo solidarnosti, usmerjanj in dogovarjanj, ki nam jih omogoča naš samoupravni socializem in naša organiziranost v njem. Če ne bi tega, kar danes imate, gradili na gornjih osnovah, tega danes ne bi imeli. Pri tem gre za principe in dejavnost, ki je lastna samo naši jugoslovanski družbi, ki jo vodita naš Tito in Zveza komunistov, principe, ki se danes prebijajo v svet in ki jih osvajajo v okviru neuvrščenih držav, v svetovnih — meddržavnih odnosih.
Naša država, katere notranja ureditev si pridobiva čedalje več simpatij tudi v drugih državah po svetu, je namreč v svoj zunanji politiki —
enako takšni notranji, izredno dejavna. Kot neuvrščena država si prizadeva tudi na zunanjem področju svojega delovanja ustvarjati podobne odnose. Njena prizadevanja so v odpravljanju nadvlade enih držav nad drugimi v svetu, za osvoboditev tistih, ki so še vedno v neenakopravnem položaju in pod dominacijo drugih. V prizadevanjih, da bi v svetu vladal mir, ki mu nasprotuje tekmovanje v oboroževanju. Bori se za osvoboditev dela, ki mu nasprotujejo prizadevanja nekaterih držav po še večjem izkoriščanju drugih. Bori se proti blokovski in vsakršni drugi delitvi sveta na interesne sfere, za neuvrščenost in enakopravnost. Prizadeva si za odpravljanje ekonomske nerazvitosti, ki jo mnoge druge države še vedno na žalost poskušajo povečevati in podobno.
Zakaj menim, da je potrebno danes na tem slavju o tem tudi spregovoriti? To pač zato, ker so prav podobna protislovja in takšno nereše-vanje spornih vprašanj v svetu pogojevali II. svetovno vojno,« je v svojem govoru dejal slavnostni govornik Hinko Bratož-Oki.
Na slovesnosti so podelili tudi bronasta priznanja OF posameznikom in organizacijam ter društvom. Ker so ta priznanja letos podelili prvič, jih je bilo nekaj več, poleg tega pa so podelili tudi priznanja KS. Med drugimi so prejeli priznanje člani gasilskega društva, ki letos slavi 70-letnico obstoja, pevski zbor DPD Svoboda, osnovna organizacija ZSMS in drugi.
Ob tej priložnosti so v Podpeči razvili'tudi prapor Zveze rezervnih vojaških starešin, ki ima 70 članov. Po končanem kulturnem programu, v katerem so nastopili pevski zbor Podpeč—Preserje, mladinski pevski zbor preserske osnovne šole, folkloristi preserske osnovne šole in recitatorji, so si gostje in krajani ogledali tovarno Mineral v Podpeči, ki je prav za to priložnost obratovala s polno močjo.
Številni krajani so praznovanje sklenili na tovariškem srečanju, ki pa mu vreme ni bilo preveč naklonjeno, saj je dež grozil ves čas. Sicer pa to gostov in obiskovalcev ni motilo, da se ne bi malo zavrteli in prijetno pokramljali.
MOJCA KAUČIČ
Udeleženci krajevnega praznika v Podpeči so si ogledali še proizvodne prostore Minerala
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
KMALU VIŠJE CENE!
ZLATA
PLAKETA
VARNOSTI
Ob dnevu varnosti 13. maju je republiški sekretariat za notranje zadeve odlikoval z zlato plaketo varnosti Toneta Sovdata nekdanjega komandirja postaje milice Vič-Rudnik in sedanjega tajnika sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik. To visoko priznanje je Tone Sovdat preje! za svoja številna prizadevanja in dolgoletno uspešno delo na področju notranjih zadev od prometa do družbene samozaščite itd.
» V zadnjem letu je bilo narejenega zelo veliko na področju po-družbljanja varnosti in zaščite. Široka akcija na tem področju se je pravzaprav začela takoj po sprejemu novega zakona,« pravi Tone Sovdat. »Vsi tako samoupravni kot drugi akti v krajevnih skupnostih in večjem delu TOZD so usklajeni z zakonom in tudi praktična organiziranost se približuje zapisanemu. Vse krajevne skupnosti in večji del TOZD imajo organe in enote narodne zaščite. Te enote in organi so bili tudi že večkrat angažirani v različnih akcijah predvsem pri zavarovanju objektov in tudi pomembnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja pri nas. Mislim, da se je precej izboljšala varnost premoženja in tudi javni red in mir odkar po-družbljamo vprašanja varnosti in odkar vse več ljudi čuti da je naloga nas vseh skrbeti za varnost.
Ljudje nasploh zelo ugodno sprejemajo tovrstne akcije, vendar so tudi primeri posameznih TOZD, kjer pa še ni dovolj ustrezne »zagretosti«, za nov način delovanja na tem področju. V krajevnih skupnostih pa moram reči, da je varstvo povsod dobro organizirano.
Organizirani so bili že preskusi znanja z načelniki v ravnanju z orožjem. Učili se bodo tudi še streljati. Za člane narodne zaščite bomo organizirali predavanja. Na področju izobraževanja bo potrebno sploh še izredno veliko delati, saj je to vse skupaj še v razvoju,« ocenjuje Tone Sovdat.
Kaj pa prometna varnost? »Komisija za vzgojo in preventivo v prometu je že razdelila poseben letak, ki opozarja na številne nevarnosti, posebej za otroke. Ta letak je posebej pomemben v prihodnjih mesecih, ko bo turistična sezona in se bo promet znatno povečal. V prizadevanja za varnost v prometu pa sodi brez dvoma tudi široko organizirano občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Vse te akcije pa imajo namen čim bolj zmanjšati število nesreč in tudi z navajanjem na večjo disciplino zagotoviti večjo varnost in tudi hitrejši potek prometa,« pravi Tone Sovdat.
M. DIMITR1Č
Zakaj se večina delegatov zbora uporabnikov skupščine komunalne skupnosti ni udeležila seje skupščine četrtega maja, ni razumljivo, ko je imela skupščina na dnevnem redu tako zanimiva vprašanja o zvišanju cen individualnih komunalnih storitev (kanalščine, vode, plina in ogrevanja), zvišanju cen mestnega potniškega prometa, ter odvoza smeti in odpadkov za leto 1978. Bržčas se delegati niso posvetovali niti s svojo delegatsko bazo o tem, kakšna stališča naj zavzamajo na seji skupščine. Zato bodo verjetno te zvišane cene občane presenetile.
Po ponovnem obvestilu vsem delegatom se je seje udeležilo zadostno število delegatov obeh zborov. Vsebina dnevnega reda je spodbudila delegate k živahni razpravi. Razprava se je sukala zlasti okrog upravičenosti tako velikih popravkov cen. Delegati iz zbora uporabnikov so nasprotovali tako visokim popravkom cen kot so jih predložile komunalne organizacije združenega dela, ko pa imajo te OZD še velike notranje rezerve, ki jih je treba najprej izkoristi-
ti. Gospodarneje bodo morale uporabljati material in energijo, bolje organizirati delo, ter zelo vestno in disciplinirano opravljati delo. Trditvi, da še obstajajo notranje rezerve delegati iz zbora izvajalcev niso oporekali, vendar so določeni popravki cen nujni zato, ker se je v zadnjih letih močno podražila energija in material, ki ga uporabljajo. Končno so se delegati odločili za takšno pov-šanje cen, kot jo je predlagal Zavod za plan, statistiko in cene. Cena
enega kubičnega metra vode bo odslej veljala, 2,95 dinarjev, vodni prispevek bo znašal štirideset par mesečno, vzdrževalnina vodomerov pa bo ostala ista. Cena kanalščine se bo zmanjšala za pet par mesečno. Kubični meter plina bodo odslej plačevali po 2,47 dinarja, prispevka za vzdrževanje in zamenjavo plinome-rov pa bosta ostala nespremenjena. Ogrevna toplota se bo podražila od 280,81 na 332,15 na enoto.
Tudi prevoz mestnega potniškega prometa bo odslej dražji; mesečna delavska vozovnica bo veljala 170,00 dinarjev, dijaška 75,00, ter žeton kar tri dinarje. Za 46,5 odstotka bo višja cena odvoza smeti. Nove cene bodo stopile v veljavo, ko jih bo sprejela tudi zveza komunalnih skupnosti mesta Ljubljana.
F. PREŠEREN
NOVI PROSTORI - NOVA BODOČNOST
»Upam, da nas praksa ne bo postavila na laž, češ da se prerano hvalimo in preveč obetamo,« nam je povedal o gradnji nove tovarne TTL. pomočnik generalnega direktorja za tehnična vprašanja in razvoj inž. JANEZ BARIČEVIČ. »Če bo vse teklo kot doslej, potem bo vse gotovo v dogovorjenih rokih. Seveda pa to ne pomeni, da teče vse kot po maslu. Glavni problem je nabava opreme. Tu gre namreč za uvoženo opremo in
zanjo so potrebna soglasja za uvoz. To je sedaj kljub težavam očitno pozitivno razrešeno in vsaj del opreme bomo lahko uvozili. Drugi del bomo uvozili v prihodnjem letu. V prihodnjem letu tudi načrtujemo začetek proizvodnje, čeprav je danes težko reči točno, kdaj bo to. Nova tovarna, ki raste, je nujnost, saj danes ne zmoremo več naročil in modernizacija je nujna, zato, da gremo v korak s svetovnimi dosežki na našem področju.

^ I

j. :	j 'j '
Ji J l._L ■
s—• j

Tobačna tovarna »raste«
Hudo nas tare problem klimatizacije in predvsem v tem okviru prezračevanja. To je v naši branži bistvena reč. Tudi tu smo prisiljeni uvažati opremo, ker je pri nas enostavno ni. Klimatizacijske naprave pa so prvi pogoj za kakršnokoli proizvodnjo, saj ne moremo poslati ljudi v prostore brez ustreznega prezračevanja. Uvoz teh naprav pa zna zavleči naložbo, ki ni majhna, saj bo končna vsota presegla 300 milijonov.
Trenutno ni kaj dosti podražitev, ki jih ne bi planirali in že imeli v računih. Dražje bo le nekaj pri kanalizaciji in kotlarni.
V	sedanji tovarni bomo uredili skladišča, ki se bodo organsko vklap-Ijala v novo proizvodnjo in takšna skladišča so nam nujno potrebna.
Nova tovarna pomeni tudi pocenitev proizvodnje zaradi uvedbe novih tehnoloških dosežkov in rešitev. Potem bomo v doglednem času dosegli tudi to, da naših cigaret »filter 57«, ki so zelo iskane, ne bo več zmanjkovalo na tržišču.
V	novi tovarni bomo v prihodnjem letu najprej uredili pripravljalno fazo, saj nas to najbolj žuli,« pravi inž. Janez Baričevič.
M. DIMITRlC
DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA -KOLEKTIVNI ČLANI ZSMS
Po 9. kongresu ZSMS in ZSMJ si je Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik na različne načine prizadevala, da bi se organizacijsko in programsko družbene organizacije in društva (v nadaljnjem besedilu DO-D) medsebojno združevala in seveda združevala in koordinirala v okviru ZSMS in SZDL, toda ne na način specifičnosti, temveč na račun predstavljanja in poznavanja posamične organizacije, da ne bi bilo preveč zaprtosti, kar pa je še vedno močno prisotno v večini DO-D tudi v naši občini.
Takšne širše razprave smo se lotili v času, ko so se posamezne DO-D znašle v veliko težjem položaju, kot so bile v času pred sprejemom nove ustave, torej v času starega proračunskega načina financiranja in je žal ta problem močno prisoten. O problematiki DO-D je razpravljala tudi RK ZSMS v mesecu marcu 1978 in vse te razprave pomenijo pričetek sistemskega reševanja problematike v DO-D. Ne pričakujemo, da nam bo nekdo napisal recept, kako reševati zadeve, saj se za to moramo konkretno dogovarjati sami na nivoju občine, toda kljub temu menimo, da bi z višjih ravni (mestne in republiške) lahko dobili kakšne konkretnejše napotke za reševanje predvsem materialnega in finančnega položaja, še posebej spričo dejstva, da je v posameznih občinah to zadovoljivo oz. zelo dobro rešeno. Organizacijsko in kadrovsko so nekatere DO-D tako šibke, da jim je treba nuditi vsestransko pomoč — največ pri tem pa morajo storiti same.
V ZSMS se zavedamo tega, da bo naše delo veliko bolj uspešno, naši programi bolj sprejemljivi za mlade, v kolikor jih bomo načrtovali in uresničevali preko DO-D, zato si prizadevamo, da bi bile v vseh sredinah dela in življenja osnovne celice organizacijska oblika posameznih DO-D, ki bi vključevale čimvečje število mladih. Te možnosti še zdaleč niso izkoriščene (primer:	taborniški
odredi so štirje, imamo pa 14 osnovnih šol, 6 srednjih šol, 2 domova, da ne govorim o vseh drugih okoljih). Pobudo za ustanovitev mora dati ZSMS, občinske zveze DO-D pa morajo nuditi vso strokovno pomoč. To bi moralo biti razvidno iz naših programov, pa žal ni. Zadovoljevati se z obstoječim stanjem pomeni nazadovanje, saj so vsi drugi družbeni tokovi v stalnem premiku. Povezova-
nje in usklajevanje interesov v okviru ZSMS je nujno, pa ne le zaradi tega, saj je to napisano v kongresnih dokumentih in statutu ZSMS, temveč zato, ker so to narekovale in narekujejo vsakodnevne potrebe; žal pa to vse prepočasi spoznavamo. Aktivi ZSMS v posameznih DO-D, ki bi jih bilo potrebno ustanoviti, bi pripomogli k hitrejšemu spreminjanju stanja.
V družbenih organizacijah in društvih se pojavljajo stalni kadrovski problemi od pomankanja kadrov za vodilne funkcije, do pomankanja strokovnega kadra. Napačno je mišljenje posameznikov, da se DO-D mora ukvarjati zgolj s programom, ki temelji na določeni strokovno — specifični osnovi, in da naj se s »politiko« ukvarjajo v družbenopolitičnih organizacijah, saj nas ravno takšno mišljenje in delo privede do zgoraj omenjenih problemov, kajti vzgoja mladega človeka mora biti vsestranska. Kadrovska evidenca v DO-D je izredno pomanjkljiva, saj največkrat niti ni znano številčno stanje, da o vseh drugih prepotrebnih podatkih niti ne govorim — od starostne strukture, članstva v ostalih družbenih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah itd. Zaradi tega se slabo uresničujejo delegatski odnosi znotraj organizacije in navzven.
Programi DO-D, ki bi morali biti usklajeni v okviru ZSMS, nam največkrat sploh niso znani, da pa nasprotno Občinska konferenca ZSMS zelo izčrpno obvešča o svojem delu vse DO-D enako kot svoje osnovne organizacije na ravni občine.
Finančnih sredstev, ki se zagotavljajo na osnovi programov, ni možno dobiti brez predhodne verifikacije in koordinacije v okviru ZSMS in SZDL (saj npr. izvršni svet skupščine občine nima ne pravice in ne možnosti, da bi dodeljeval kakršnakoli sredstva). Pomembno je tudi izpostaviti odnos samoupravnih interesnih skupnosti, ki bi morale financirati programe DO-D, pa tega v naši občini ne opravljajo v zadostni meri. Takoj naj poudarim, da nihče ne nudi strokovne pomoči, ko gre za pripravo sporazumov za združevanje sredstev za financiranje DO-D, saj v DO-D in tudi v ZSMS tega nismo zmožni napraviti sami.
V občini Ljubljana Vič-Rudnik je približno 18.(MM) mladih med 14. in 27. letom. Od tega jih je ca. 8000
članov ZSMS. Po nepopolnih podatkih vključujejo občinske organizacije DO-D v svoje delo približno 14.000 mladih. Analiza stanja dejavnosti v naši občini je pokazala precejšnje pomanjkljivosti pri delu in povezovanju med DO-D in OO ZSMS ter tudi med občinskimi organizacijami DO -D in OK ZSMS.
DO-D kot kolektivni člani bi morali tvoriti skupaj z organizacijami ZSMS organizacijo mladih, ki se vključujejo v enotno fronto socialističnih sil v okviru SZDL. Prav tu pa nastaja velik problem, praznina. Zaradi premajhne povezanosti med DO-D in ZSMS prihaja do neusklajenih načrtov, programov, kar močno zmanjšuje osnovni smisel frontne organiziranosti. Pri takem trenutnem stanju se kažejo negativni rezultati ravno na najpomembnejšem področju:	idejnopolitično
usmerjanje in usposabljanje. Okrnjena je tudi interesna in vsebinska dejavnost mladih povsod tam, kjer živijo in delajo (KS, šole, delovne organizacije ...).
kotičeh
za
potrošnike
M NOGO DELA ZA TRŽNO INŠPEKCIJO
Kupci in prodajalci so vsak dan v medsebojnem stiku, zato nemalo* krat prihaja do raznih zapetljajev, ko potrošnik za svoj denar želi kvalitetno blago, prodajalci pa nimajo vedno interesa prodati le kvalitetno blago. V zadnjem obdobju se je skrb za potrošnika dokaj povečala s strani tržne inšpekcije, pa tudi potrošniški sveti ponekod že delujej«' Tržna inšpekcija kot državni organ s prisilo ureja odnose, naloga svet«v potrošnikov pa je dogovarjanje s trgovskimi in storitvenimi organizacijami združenega dela.
Načelnica ljubljanske tržne inšpekcije Nives Tomec je povedala, da morajo tržni inšpektorji povprečno petnajst do dvajsetkrat dnevno intervenirati na zahtevo potrošnikov. Inšpekcija na različne načine varuje potrošnike, največjo skrb pa posveča prehrambenim izdelkom, zdravilom in igračam, ki lahko najbolj, ogrozijo zdravje in življenje ljudi.
Predpisi, ki urejajo zaščito potrošnikov, so naslednji: zakon o standardizaciji; zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela n< področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, ter o sistemu ukrepov s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti j«' goslovanskega trga; ter zakon o blagovnem prometu in poslovni običaji-
Zakaj je takšno stanje na trgu (lani so inšpekcijske službe obravnavale 721 primerov, in rešile 78 odstotka sporov v korist potrošnikov) je
POTROŠNIKI
CE STE PRIZADETI BLEDE CENE AU KVALITETE BLASA IN STORITEV -m M $ ponudniki Miga a strnitev m morete sporazumeti - POKllClVE STALNO SLUŽBO INŠPEKCIJ »A TELEFONSKO ŠTEVILKO 322-06T — UlS LJUBLJANA, Vilhar j«*#
Mostna konferenca svetov potrošnikov Ljubljana
najbrž več vzrokov. Med njimi sta gotovo dva, da potrošnik ni dovolj informiran in vzgojen, ter da imajo posamezne organizacije združenega dela monopolni položaj, zato se tudi ne trudijo za prodajo kvalitetnega blaga in storitev.
Pred približno letom dni so bili v naši občini ustanovljeni prvi sven potrošnikov, vendar doslej še niso bili ustanovljeni v sleherni krajevn' skupnosti. Samoupravno povezovanje prodajalcev in potrošnikov ie nujno, ker imata obe strani neposredne koristi, vendar se doslej le mf lokje lahko pohvalijo s plodnim sodelovanjem. Tudi ljubljanske in*" pekcijske službe se trudijo, da bi nudile pomoč svetom potrošnikov krajevnih skupnostih in ponekod so že uspeli. Tržni inšpektorji se aktivno vključujejo v svete potrošnikov v tistih krajevnih skupnostih kje-le-ti stanujejo. Tam so večinoma sveti tudi zaživeli. To je vsekak0 primerna oblika sodelovanja, vendar je tržnih inšpektorjev prenialf’ da bi se na tak način vključili v vse svete potrošnikov v vseh ljubljanska1 krajevnih skupnostih, zato bo potrebno najti drugo obliko sodelova' nja, da bodo inšpektorji dajali strokovne nasvete in pomoč čim večjemu številu svetov potrošnikov. V naši občini obstaja takšna oblik sodelovanja v treh krajevnih skupnostih: Milan Česnik, Rožna dolina in Malči Belič.
Primer, ki ni iz naše občine (KS Nove Jarše) kaže kako so se žejl^ krajanov uresničile zaradi sodelovanja sveta potrošnikov s trgovsk organizacijo. Svet potrošnikov je dal predlog trgovini z živili, da si kra. jani želijo več vrst kruha, te pobude so bili bržkone veseli tudi trg<,v 1 ker se jim je zaradi tega povečal dohodek.	^
Verjetno nekateri trgovci pa tudi občani še ne vidijo prednosti t**^ nega načina sodelovanja, vendar le sodelovanje med prodajalci i« trošniki vodi do zadovoljstva potrošnikov in boljšega poslovanja tr^fu skih in storitvenih organizacij združenega dela. Inšpekcijske slu* ^ najbrže čez noč ne bodo ostale brez dela, ker se bodo tudi v prihO“!T pojavljala nesoglasja. Ni dvoma, da bodo naši potrošniki vedno bo1)1” formirani, zato bodo zahtevali kvalitetno blago ter storitve. Če ji^ 01 ganizacije združenega dela ne bodo sledile z boljšo kvaliteto, š* bomo kmalu dosegli stanja, ko bo zadovoljni potrošnik edina želj« Pr dajalcev blaga in storitev.
čemo le tudi
moralnopolitično neoporečne,« poudarja Junica Fras, ki je tudi sekretar osnovne organi-2acije ZK. »Večkrat opravljamo politično izredno ^•nembne in odgovorne naloge, npr. obiski tova-
Us^ ^'ta V	Pa
rezna okrasitev je naš posel. Kadar pride tova-
'to, se spravimo na delo z največjim veseljem, tud	k' mu	ugajalo. Očitno smo
uspeli, saj nam je v vseh letih obstoja in uspe v,
hov in
najdragocenejše prav njegovo priznanje!«
v,
nas •' naS Smo vec*no znali vsi poprijeti za vse. To Je večkrat tudi reševalo. Mislim, da lahko
BILI SMO V DELOVNI ORGANIZACIJI
m
Takoj ko prideš pred samo stavbo RS Inženiringa te zbodejo v oči žive vpadljive barve: prevladujoča modra, umirajoča bela in oživljajoča rdeča. Ta organizacija je v naši viški občini novinec. Napisi in pisani kažipoti opozarjajo od železniških zapornic dalje, da je v Rožni dolini delovna organizacija, ki ne propagira, temveč tudi načrtuje, skratka je delovna organizacija sedanje družbe, ki potrebuje ne le običajno propagando, temveč tudi politično, operativno propagando posameznih smotrov in idej.
RS Inženiring se je pred kratkim imenoval še drugače: Reklamservis. Ker so spremenili dejavnost iz preproste reklame za te ali one paste v načrtno politično propagiranje akcije oziroma njih izvedbo in tudi studiozno delovanje, so se odločili za novo ime. Organizacija je torej po 31 letih obstoja spremenila ime.
»•rektor ing. RADENKOKOMLJENOVIČ je bil kar malce nejevoljen po telefonu, češ da smo se že enkrat dogovorili in da potem nismo prišli, je rekel. Pri svojem delu se je navadil točnosti in mu vsakršno odstopanje od tega ne gre v račun. Rijub temu, da bi po atraktivnosti marsikdo povezoval poklica novinarja in propagandista, je res, da mora biti propagandist le natančnejši kar zadeva roke — pa tudi obljube.
»Pri nas se ni treba nikomur bati, da bi zamudili r°ke,« pravi Raden Komljenovič. »Točnost ni le lepa čednost, ampak predvsem osnova našega dela. Težko je navesti, kaj vse počnemo. V grobem če povem, projektiramo in opremljamo poslovne prostore, sejme, razstave, izložbe in razne Prostore ob prireditvah, tako športnih kot družbenih. Naredimo tudi manjše adaptacije oziroma gradbena dela, mizarska in kleparska opravila, ""redimo vam in zmontiramo različne napise in to udi svetlobne.« »Mislim, da moramo v ospredje Postaviti tudi našo črkoslikarsko in grafično de-iavnost,« pravi predsednik zbora delovnih ljudi STJENKA FRAS. »Pa graverstvo, fotografije, Plakate lepimo, izdelujemo grafične idejne osnut-oblikujemo različne propagandne materiale,
. ■"ramo in organiziramo akcije ekonomske, tu-1 "e> družbene in druge propagande, še film
Van’ Posnamemo__« Stjenka Fras bi še kar naš-
,eval. prj vsafcj bescdj mu je očitno, da je propa-8a"dist. Povsod skuša pristaviti nekaj v reklamno korist delovne organizacije, kjer vodi zbor delov-"ih ljudij ki šteje 31 zaposlenih. Včasih najamejo tudi zunanje sodelavce.
»Sploh pa smo pri izbiri kadra izbirčni. Ne iš-sposobnih in nadarjenih ljudi, temveč
Tu ni velikih strojev, temveč so orodje papir, barve, ravnila
»ZASTAVE« RS INŽENIRINGA
rečem, da smo složni, čeprav bi lahko rekli pred letom, da ni temu tako. Tudi pri nas so bili spori. Ne smemo prikazovati vsega v mavričnih barvah,« pravi najstarejši član kolektiva IVAN BRICELJ, ki je že 27 let v tej organizaciji.
Odslej v panogi malega gospodarstva
RS Inženiring bo ustvaril letos 180 milijonov dinarjev bruto produkta. RS Inženiring se je s preimenovanjem in širjenjem obsega del tudi preselil v panogo malega gospodarstva, kjer se vključuje v to združenje MAG. Dotlej so bili kot Reklamservis med prodajalci moke in čevljev, skratka v trgovini. Registracijo so uspeli izvesti v rekordnem času, saj so to naredili v 14 dneh. Drugi večkrat potrebujejo za to po 24 mesecev. Očitna je zagnanost na vseh področjih.
Kaj je največje delo kolektiva v zadnjem času? Kdo ni videl vrste zastav, plakatov, okrašenega ljubljanskega gradu, napisov in vsega drugega v zadnjih kongresnih dneh? Vse to je delo RS Inženiringa. »V kongresnih dneh smo prikazali marsikaj novega,« pravi JOŽE PRIVŠEK — predsednik delavskega sveta. »Takšnega ognjemeta Ljubljana še ni videla. Tudi zamisel z zastavicami, ki padajo s padali, se nam zdi, ne le nova, temveč tudi dobra. Zelo so pohvalili ljudje nize zastav ob vpadnicah. Sodelavec je vse to opazoval tudi iz letala in povedal, da je bil edinstven pogled. To nas veseli.«
RS Inženiring ima v svojih skladiščih okoli 10.000 zastav, seveda ne manjka tudi drugih reči, ki služijo slavnostnemu videzu, s katerim olepša-vajo Ljubljano ali drugo mesto, le določen okoliš ali prostor. Pri tem kolektivu ni nikakih izdelkov, otipljivih rezultatov dela, ki bi jih bilo mogoče zamenjati, prodati ali si shraniti doma kot celoto. Tu gre za delo, kateremu cilj je, da v nas prebudi določene občutke, občutke nečesa, kar se ne dogaja vsak dan.
»Naše delo ni niti najmanj lahko, kot bi si lahko kdo predstavljal. Težave so, vendar jih premagujemo,« pravi predsednica delavske kontrole TATJANA NARTNIK. »Strokovnjakov za naše področje ne šola nobena šola. Pri nas je ekonomska in druga propaganda še nedonošenček. Na nekaterih šolah sicer poučujejo o tem nekaj, vendar je to bore malo. Zato nimamo originalne reklame, originalnih nastopov, temveč le vsiljivo propagando, ki večkrat doseže prav nasproten učinek. Najenostavneje se večkrat zdi našim v tovarnah, da enostavno natisnejo nalepke, naročijo značke v nekaj barvah in to potem delijo, še kak oglas v časopis in domiselnosti je konec. Mi smo na tem področju naredili še veliko premalo. Potrebno je razmisliti, kako nastopiti in tudi pripraviti resnično privlačne oblike in privlačen izdelek, ki bo takoj pritegnil tudi brez prevelike reklame. Seveda je zato treba poprej poznati vsak konkreten del tržišča, ga proučiti in tudi se ravnati po rezultatih. Pri nas smo vse prevečkrat zaprti v tovar-
nah in nedomiselni. To je tudi zaradi večje lagodnosti in udobnosti odgovornih ljudi. Mi skušamo prinesti inovacije. Oblikujemo zato team.«
Delovno tudi ob zveznem kongresu
Dokaz, da njihovo delo ni kar tako, niso le priznanja, temveč tudi predlog, da naj pripravijo okrasitev za zvezni kongres ZKJ.
Kako pa živijo in dihajo zaposleni zase — za svoj kolektiv?
»Člani ZK so gonilna sila akcijskega odbora, ki tudi vodi vse pomembnejše akcije. Ta odbor daje zgled. Mislim, da je tudi naša osnovna organizacija ZK lahko po marsičem primer, saj šteje 13 članov. Po odstotku smo tako največja osnovna organizacija ZK v občini, če ne že v Ljubljani. Toliko članov v tako malem kolektivu je uspeh, saj v mnogo večjih kolektivih nimajo toliko članov, tudi po absolutni številki. To je tudi posledica naše načrtne kadrovske politike zaposlovanja,« pravi namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK ŠIME IVKIČ, ki je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata. »Tako osnovna organizacija ZK kot sindikat sodelujemo pri vseh odločitvah in se sproti dogovarjamo ob konkretnih problemih. Takrat tudi sklicujemo sestanke. Kot sindikat smo rešili že precej problemov. Stanovanjski problem je pri nas skorajda neznan. Za letovanje skrbimo, saj smo kupili prikolico in vikend hišico, v kateri se zvrstijo naši delavci.«
Pozornost ocenjevanju za osebne dohodke
»Mislim, da se moramo pohvaliti še z nečim,« dostavlja direktor Radenko Komljenovič. »Vse samoupravne akte imamo sprejete pred zadnjimi roki in tudi vse samoupravne sporazume podpisujemo in potem iz tega izhajajoče finančne obveznosti tudi redno poravnamo. Delavska kontrola je pri nas sočasno tudi verifikacijska komisija za samoupravne sporazume. Tako dosežemo vpliv zaposlenih na vsako stvar v kolektivu. Mislim, da je samouprava razvita. Po mojem je uspeh, da smo imeli lani za 33 odstotkov več dohodka ob enakih cenah kot leto poprej, kar je posledica zadovoljstva in razumevanja v kolektivu.«
Osebne dohodke so v delovni organizaciji držali na ravni iz leta 1976 in tudi cene, čeprav se je medtem vse dražilo. Sedaj so popravili osebne dohodke in tako odklonili uravnilovko. Sedaj je poprečje v kolektivu 5360 dinarjev osebnega dohodka. Seveda pa je odvisno od vloženega dela, saj je nagrajevanje v skladu z zakonom o združenem delu.
Precej pozornosti posvečajo v RS Inženiringu ravno ocenjevanju za osebne dohodke. Koliko je kdo doprinesel, ocenjujejo na ta način, da ocenjujejo vsak vsakogar.
In povezava s krajevno skupnostjo Rožna dolina, kjer je ta delovna organizacija edina v krajevni skupnosti! »Dva delegata imamo v krajevni skupnosti in mislim, da sodelovanje teče, kot je treba. Mislim, da bi tako povedali tudi v krajevni skupnosti sami,« pravi Šime Ivkič.
*d*nko Komljenovič

Stjenka Fras
Ivan Bricelj
Tatjana Nartnik
' ^
Jože Privšek
Šime Ivkič
^IZARSTVO VIČ - »SEDEMDESETLETNIK«
^fobeiui
0bletnir„ J>Muarstvo Vič«
peniti —lel«s dobili »sedemdesetletnika«, ki ga je vredno
80-članski delovni kolektiv, ki 70.
nico oh •	---' ’w T — ov-vuiusiu uciu.m kuickiiv, ki /
^"četoi,	<*c*ovne organizacije praznuje z vrsto uspehov.
tlV_a VSkjedbarfnjega »Mizar-
v precej manj-
!’!arcai9oxukseveda ~ že 29-
7" sesta’. ° 80 se na u‘t"nov-
:>ki's^ra" naPred"i
|: £n°Valj »p lx'nik' in zadrugo sn blja"skihPm dUk‘ivna zadruga £ Va Potehkrnev* Delo je d«.|)rri l^lo n .ri^no> Se pred
Kljub1^ ^ ŽC S,ekl°‘Udi
°bVnnt!?di,vi moenoie-,-ehn°,08iia
Podjetje 'u naPrcd<>vala, je ')e ohranil« obliko in-
dividualne obrtniške proizvodnje, tako da je najstarejše slovensko podjetje, ki se je kot tako tudi obdržalo.
V sedemdesetih letih si je delovni kolektiv, sedaj okrepljen z mladimi močmi, pridobil veliko izkušenj, ki jih s pridom uporablja. Čeprav pridno delajo, pogosto ne zmorejo sprejeti vseh naročil. Mizarstvo Vič se je usmerilo v proizvodnjo stavbnega in ploskovnega pohištva pri poslovnih zgradbah, hotelih, fakultetah, trgovinah in v zadnjem
času tudi na objektih, ki so pod zaščito zavoda za spomeniško varstvo.
Med fakultetami so opremili na primer Filozofsko, Strojno, Elektro, Ekonomsko, Gradbeno, pa Gozdarski inštitut in Tekstilno tehnologijo. Lahko bi naštevali še vse šole, pa bolnišnice in hotele in tudi ostale objekte.
Delo, ki sicer poteka ročno, bi težko opravili brez pomoči strojev, vendar le-ti lesa nikakor ne morejo obdelati tako natančno in »domiselno«, kakor to lahko naredijo spretni mizarjevi prsti.
25 LET EMONA PROJEKTA
Delovna organizacija Emona projekt,-ki je izrazito projektivna organizacija, je pred dnevi praznovala pomembno obletnico — 25 let obstoja. Zanimivo je, da je bila ustanovljena 27. maja 1953. leta v Novem mestu in se je imenovala Projektivno podjetje Novo mesto in kot taka opravljala kot osnovne dejavnosti nizke gradnje, izdelavo elaboratov in podobno. Podjetje se je leta 1964 preselilo v Ljubljano in se preimenovalo v Emona projekt. Ta 20-članski kolektiv je dosedaj izdelal projekte za 1620 ob-
jektov tako za večje delovne organizacije kot so IMV. rka Dana, več gostinskih in hotelskih ter trg i objektov (hotel Otočec, sistem žičnic na t. . '■ v naši občini pa objekte Ilirije, Tobačne k. e. Medexa, Komunalnega podjetja Vič in Ljui-sj- ih mlekarn. Ob tem jubileju so svojii«. dalnun sodelavcem izrekli zaupanje za odgovorno delo. Na priložnostni proslavi je dh.ktor te delovne organizacije Miloš Žitnik izročil dvanajstim dolgoletnim sodelavcem priznanja in nagrade.
MLADINSKA NARODNA ZAŠČITA SE UVELJAVLJA
»Mi sami nismo verjeli, da se bo Mladinska narodnozaščitna enota na naši šoli tako uveljavila, kakor se je. Sprva je vse kazalo, da bo to le formalnost, vendar se je izteklo čisto drugače,« je dejala mentorica enote Mladinske narodne zaščite na novi viški osnovni šoli. Cveta Pavlovčič.
Sprva so bili v enoti le po štirje predstavniki osmih razredov in skupinica je štela 12 članov. Razdelili so se na trojke in začeli paziti na red in mir na šoli. In enota, ki ji je bilo v začetku prerokovano, da bo opravljala zgolj formalno funkcijo, se je uveljavila.
Hišnik na novi osnovni šoli je imel s popravljanjem poškodovanih oken, vrat, omaric in še mnogih drugih stvari toliko dela, da ni uspel sproti postoriti vsega. In ne samo, da ni bil hišnik kos vsemu delu, tudi stroški so bili zelo visoki. Otroci so pač »živi«, mimogrede se med lovljenjem zaletijo v okensko steklo, preskušajo moč ključavnic in sploh vtikajo nos v stvari, ki se rade pokvarijo. Med odmori so namreč učilnice zaklenjene in vsi učenci razredne stopnje se sprehajajo po hodnikih, klepetajo, nekateri porabijo te minute za ponavljanje snovi in podobno. Seveda pa so se tisti bolj nemirni — do ustanovitve Mladinske narodnozaščitne enote tudi lovili, od časa do časa tudi stepli in skregali. To se sedaj ne do-
gaja več oziroma ne pridejo dalj od začetka. Takoj se pojavi učenec z rdečini trakom na rokavu in »zaba-mo« pfekine.
»K<jr hišnika vprašajte, koliko manj tlela ima sedaj s popravljanjem šolskega inventarja,« je pripomnila med pogovorom mentorica. Res, da učenci na šoli v začetku svojih tovarišev, ki so jih nadzorovali in mirili, niso »vzeli čisto resno,« kmalu pa so ugotevili, da vse skupaj ni le »repenčenje« njihovih tovarišev. Če ni šlo drugače, je bilo treba iti po pomoč v zbornico. To se sedaj skoro ne dogaja več. Člani trojk SOS, SOKOL, TIGR, in VOS stvari urejajo sami.
Ker se je 12 mladincev tako uveljavilo in se je izkazalo, da je njihova pomoč potrebna in dobrodošla, so na šoli kasneje izbrali še 12 učencev iz sedmih razredov, ki bodo delo lahko nadaljevali tudi prihodnje leto. Štiri nove trojke so se priključile že obstoječim. In v enoti niso samo fantje, ampak tudi dekleta. Tovariši in učenci jih upoštevajo prav tako kakor fante. Tu ni nobenih razlik.
Nekaj pa je. Člani enote morajo biti vzgled svojim tovarišem na šoli. Ne toliko po učnem uspehu kakor po disciplini in resnosti. Niso vsi odličnjaki, tudi taki s prav dobrim in dobrim uspehom so vključeni v enoto. Delo v mladinski narodni zaščiti je za tiste, v učenju manj uspešne, le spodbuda in razlog, da se potrudijo za boljši uspeh.
Sodelovanje v enoti učencem vzame kar precej časa. Sprva so se sestajali le občasno, kasneje pa, ko so se uveljavili in uspeli, so se začeli na sestankih dobivati enkrat tedensko. Pogovorijo se o težavah, se domenijo, kaj vse bodo morali narediti v naslednjem tednu in podobno. Poleg tega pa prisostvujejo tudi predavanjem o notranji in zunanji politiki, spoznavajo osnove civilne zaščite, prve pomoči in še kaj. Ceniti morajo tudi svoje delo in delo svojih tovarišev v enoti. In če kdo od njih ni discipliniran ter ne opravlja svojih dolžnosti in tako ne more biti zgled drugim, mora enoto zapustiti. Naj povemo, da se je to do sedaj zgodilo samo enkrat.
Vsi učitelji na šoli sodah mladinski narodnozaščitni enoti velik poudarek. Zanimajo se za njeno delo in pomagajo, kadar je treba. Fantje in
dekleta so prejeli tudi priznanje krajevne skupnosti, saj so bili članom volilnih komisij ob volitvah v mesecu marcu v veliko pomoč. Priznanje za njihovo delo je bil tudi obisk Ignaca Voljča, predsednika Narodne zaščite
v našem mestu, veliko priznanje pa so mladincem dali šolski tovariši, saj jih skoro brez besed ubogajo vsakič, ko pristopijo k temu ali onemu z opozorilom.
To, kar marsikdaj ni uspelo niti učiteljem, je uspelo Mladinski narodnozaščitni enoti na novi viški osnovni šoli.
Tako so se člani Mladinske 1,1 rodne zaščite uveljavili in p riško# na pomoč vedno, kadar jih kje pot11' bujejo. Prisotni so med odmorh P1 pred in po pouku, na proslavali 1* drugih prireditvah na šoli. Resni soi* vestni in kot taki najboljši zgled ost*’ lim učencem na šoli.
MOJCA KAUfl*
MARJAN MRAMOR, 8. C.: našega razreda so pri narodni čiti še trije fantje. Začel sem Mtiiti na sestanke in stvar me je začela zanimati. Delo ni težko, sai nas učenci ubogajo. Sprva so nas res »zafrkavali«, sedaj pa se to le redko dogaja. Po končanem osmem razredu se bom vpisal na srednjo tehnično šolo — strojni oddelek. Če bodo tam tudi imeli enoto narodne zaščite, se bom prav gotovo priključil.«
ALENKA KIRM, 8. a.: »Ko sem se jaz priključila enoti, so bili moji tovariši že organizirana ekipa. V njej so bili sprva samo fantje, vendar me je delo pritegnilo, zato sem vprašala mentorico, če se lahko priključim tudi sama. Težav, glede na to, da sem iekle, nimam nič.^ večjih, kakor fantje. Učenci me prav tako ubogajo, kakor njih. Po končanem osmem razredu bom šla na gimnazijo in tudi jaz se bom priključila narodnozaščitni enoti, če jo bodo na gimnaziji imeli.«
JUDITA KNEZ, 7. c.: »Za priključitev k enoti so me izvolili v razredu. Ko sem to povedala doma in razložila, kaj člani te enote delajo, so bili starši za to, da se priključim. Tudi jaz težav pri delu nimam. Delam tam, kjer so nižji razredi in so med odmori v učilnicah. Če pa jih je že treba opozoriti, so zelo pridni in takoj ubogajo. V enoti bom delala tudi prihodnje leto, ko bom v osmem razredu. Delo mi je všeč in mislim, da je zelo koristno.«
LADO BAUMKIRHER, 8. b: »Tudi mene so za sodelovanje v enoti izvolili v razredu. Moram reči, da nas učenci kar ubogajo in sedaj, ko smo se že uveljavili, nam prej pomagajo, kakor da bi nam nasprotovali. Gre pa včasih tudi precej zares. Spomnim se, da sem enkrat celo nekoga udaril. Po končani osnovni šoli bom šel na srednjo tehnično šolo — elektro oddelek. Mislim, da se bom priključil tamkajšnji ekipi, če bo obstajala.«
m


"V*
": W
v-V ^	,
m is
rž* * 1 \	ni?
•. . /	'Ni
.,
ZNANJE ZA POMOČ



- ’

21. maja se je na igrišču Krima odvijalo občinsko tekmovanje pionirjev gasilcev

Pokazali so svoje znanje in pripravljenost, manjkalo pa seveda ni tekmovalnega duha
VIŠKI MLADI TEHNIKI V NOVEM MESTU
Letošpnje, drugo po vrsti. Srečanje mladih tehnikov Slovenije je potf; kalo v Novem mestu od 19. do 20. maja, v počastitev 35-letnice ŽPJ* ,;j letnice ZPM, JPI »Narava, zdravje lepota,« 35-letnice nove JugoslaVj’ pod geslom »MLADINA, PRODUKTIVNOST, TEHNIKA, SLO«- i 27. slovenskih mest se je to pot zbralo 29 ekip, v katerih je bilo po H j’ nov: po dva letalska in brodarska ter raketna modelarja, dva foto in ra1*^ tehnika, dva konstruktorja iz zbirke UT-l-Fischer ter dva poročevajj! spoznavanja v proizvodnji, ki sta si to pot ogledala proizvodnjo v IW Novo mesto. Torej v vsaki panogi tehničnih dejavnost sta imela sodelovanja po dva mlada tehnika, kot je bil razposlan razpis. Slovenci mestne ekipe pa žal, le vse niso bile popolne in jih tako poneKod tudi?1*' niso uspeli za letošnje srečanje!	J
Ob letošnjem srečanju so mladi tehniki tudi dokazali svoje stroko# sposobnosti v gradnji s področja radiotehnike in drugih panog. Cel® tekmovalni del letošnjega srečanja je bil predvsem manifestacija mlaCvL osnovnih šol Slovenije, ki posveča del svojega prostega časa svojemu a polnilnemu izobraževanju v tehnični kulturi! Učiteljem in mentorje^’ vodijo osnovnošolske klube mladih tehnikov pa je bilo priznanje za h' delo, TUDI OB NJIHOVEM PROSTEM ČASU! Žal je v SlovenijiJ premalo strokovno in pedagoško usposobljenih mentorjev in vodij Čeprav mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljane dve letl a pored prireja ustrezne seminarje v poletnih počitnicah in je le-teh usp\ opaziti na posameznih področjih, je le še ponekod dopolnilno tehmc izobraževanje zanemarjeno.	J
Najuspešnejše so bile tri ljubljanske ekipe, katerim je sledila Mu# Sobota. V teh treh ljubljanskih ekipah šobili tudi mladi tehniki, kisovk ^ čeni v delo klubov mladih tehnikov iz osnovnih šol: Brezovica in Trn® J Med najboljšimi raketnimi tehniki je bila članica ljubljanske ekipe in k': mladih tehnikov Brezovica, medtem, ko so bili ljubljanski brodarski n>® ^ larji tudi prvi med vsemi ostalimi mestnimi ekipami mladih tehnikov. * i /nladih tehnikov Osnovne šole Brezovica deluje že vrsto let pod sn#^' nim vodstvom tovarišice Irene Velkavrh, medtem ko je klub mladih t®DI kov Osnovne šole Trnovo šele zaživel, a sega že po prvih uspehih p°® v stvom Rudija Zamana.
DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
V Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani bo 15., 16. in 17. junija le*®* delovno tekmovanje kovinarjev. Udeleženici tekmovanaj se bodo P® merili v svojem strokovnem znanju na več delovnih področjih.
Tekmovali bodo kovinostrugarji, rezkalci, orodjarji, in livarji. P°‘e" tega, da bodo morali pokazati svoje znanje na področjih poklicn®? dela, bodo kovinarji odgovarjali tudi na vprašanja o samoupravljanj Pred republiškim tekmovanjem kovinarjev, za katero se je Pr‘iaV'a 200 tekmovalcev, so v posameznih temeljnih organizacijah združen«? dela in tudi v organizacijah združenega dela pripravili interna tekn>
vanja.	K-
GOLOBARSTVO - »ŠPORT SKRIVNOSTI«, VSE PREMALO ZNAM
časa, ko jim čisti njihov dom, skrbi, da nikoli ni^ lačni, jih opazuje, kako sc spreletavajo, jim varja ter ve za vsakega, kakšne rezultate je a ^ gel na tekmovanju. Tudi golobi mu kažejo s f naklonjenost, ko se ga vedno razveselijo. pride domov.	Ji
Ob mojem obisku se je spomnil tudi nekajv ^ lih dogodivščin, kako so njegovi golobi P'srn?prf v tekmovanju s PTT premagali poštarje p nosu telegramov kar za dve uri. Drug pri n*#, ip nuMMkv onlnh nisiimmišii v s ti riti L**1’	.
Golobarstvo je šport, ki mu naša družba posveča premalo pozornosti. »Golobatji v Ljubljani smo prepuščeni sami sebi, ne dobimo nikakršne družbene podpore, kljub temu, da to ni le prostočasna dejavnost, marveč ima tudi splošno družbeni pomen«, je dejal Drago Habjan, navdušen golobar in član kluba »Sel« iz Ljubljane. Zlasti velik pomen imajo golobi pismonoše za splošni ljudski odpor, zato je ljubljanski klub tudi dobil pismo iz generalštaba, v katerem je poudarjeno, kakšen pomen pripisujejo vojaki tej dejavnosti. »Večkrat smo že poskušali dobiti družbeno priznanje pri različnih organih in organizacijah naše občine, pa smo vedno naleteli na nerazumevanje,« je še naprej potožil sobesednik. Večina go-lobarjev je iz naše občine, le-ti imajo tudi največje jate, zato so najprej poskušali »doma«. Kljub temu, da se golobatji čutijo zapostavljene, v ok-
viru svojih možnosti še delujejo naprej, zato sd s svojim vztrajnim delom že dosegli lepe uspehe. Tudi oni so pripomogli, da je Jugoslavija na olim-piadi golobov pismonoš večkrat zapored zasedla zavidljivo šesto mesto med evropskimi velesilami, kjer je golobarstvo bolj razvito kot pri nas.
»Ljubljanski golobarji imamo le dve skromni želji: družbeno priznanje z minimalno materialno pomočjo, ter pridobitev novih članov. Če bi nam TKS ali kakšna druga organizacija materialno pomagala, bi zgradili klubski golobnjak, kjer bi imeli golobe tisti novi člani, ki zaradi stanovanjskih razmer ne morejo imeti golobnjaka doma, tam bi imeli tudi skromne klubske prostore, ki jih sedaj nimamo.« Za pridobitev novih članov — ljubiteljev golobov pismonoš so sedanji člani pripravljeni mnogo storiti. Največja spodbuda novim članom je prav gotovo ta, da bodo vsakemu
začetniku podarili par golobov pismonoš. Če prebira te vrstice kakšen ljubitelj golobov pismonoš, se lahko takoj zglasi pri katerem od članov kluba »Sel«, ki ga bodo z veseljem sprejeli v svojo sredo.
(Naslovi članov kluba Sel: Drago Habjan, Pot na Rakovo Jelšo 73; Stane Kos, Langusova 20; Franc Kurent, Jelovškova 5—G; Borut Mestin-šek, Cesta VIL št. 34; Franc Naglič, Cesta v Zeleni log 1.)
Pričakoval sem, da bom ob obisku pri rejcu in ljubitelju golobov pismonoš Dragu Habjanu prisostvoval pripravi golobov na tekmovanje, vendar iz tega ni bilo nič, ker je zaradi slabega vremena tekmovanje odpadlo. Kljub temu sva skupaj obiskala njegove ljubljence, ki jih ima okrog sedemdeset, od celotne jate jih tekmuje petinpetdeset. Mnogo ljubezni je potrebno za gojenje teh lepih ptičev. Vsak dan jim posveti del svojega prostega
nosu iciegraiiiov Kar zu uve uri. izruj; p,.—-kako je njegov golob pismonoša v štiridese t nulah prinesel kaseto s filmom z vrha *rl^ p|-pred domači golobnjak in tako premagal cc' |tr lota športnega letala. Ob tem je »gospodar1* ^(i bov povedal, da v idealnih vremenskih raZ najsposobnejši golobi dosežejo tudi hitrost kilometrov na uro, normalno pa golobi pi*11 poletijo s hitrostjo od 80 do 100 kilometrov	.
VLOGA OČETA KOI VZGOJITEUA
^n«iih družinah Je dolgo vladala miselnost, da Je vzgoja otrok v l"*«olski dobi predvsem dolžnost matere. To so utemeljevali z okoliš-^	^ 0*r°k in mati v času dojenja več ali manj fiziološko pove-
letih,it Pa os,ai“ ,’,kSn® povezanost med njima izrazitejša tudi v ^0|_ “° °,''okovega vstopa v šolo. Ko stopa v neštete odnose z otro-nj 0Pr®vlja ob razvoju duševnih procesov tudi vzgojno delo, oblikuje ®ll<blHi*uUS,Va *n t’rad' nJ*gov rnačaj. Po vstopu otroka v šolo pa naj »®l oh^ * vz80ln'«ni opravili oie in še pozneje učitelji, materina vloga mik 'l'" pol®80,n® odmira, sam otrok pa naj se polagoma tudi od-,lk * 1 "°8® fužinske vzgoje. Takšna miselnost Je vladala predvsem v
>ienCT"liPa‘riarh“,,,i drUiiniS° ,ak°,Udli V pr‘>kt^ne'11 živ*
družb3^' t*°^' 56 ^ru^'na 'n£l'v'dualizirala, socialistični značaj naše v .e Pa ie ustvaril tudi popolnoma drugačen značaj te elementarne tudi d"16 us,anove- to žena sta stopila v enakopravne odnose. Mož nedavnma danes v neSte,il1 primerih opravlja dejavnosti, ki so bile še marve1-0 l^kljufno zenska opravila, ne samo v domačem gospodarstvu, enako tU • domaeem gospodinjstvu. V družini pa so nastopili tudi njegov>raVn' °dn0!’' d° O,roka'za Katerega velja, da imata že takoj po roj,tvu do njegovega telesnega, duševnega in duhovnega ra-pa le Pr‘lv'ce 'n dolžnosti oba roditelja, ne samo neposredno mati, oče Vz8oio ^OSebnim-i in,ervencijami- °ba se morata poglobiti v otrokovo
tudi r„ 'r ,0 s*cuža,i v smislu našega vzgojnega smotra in nalog vzgoje ^ rcaiizirati
pri vznoj^k' Pedag°gi in psihologi so poudarjali pomen očetove vloge je in z ^ Pret“0*ske8aotfoka. Vemo, da so za človekovo duševno zdrav-prvem . !e8ovo zdravo bodočnost posebno važni odnosi do otroka v P°nienibtU n^egoveSa razvoja, v dobi dojenčka, a prav tako je nadvse S- ali 6 let3 VZ8°^a v ,e,ih do njegovega vstopa v šolo, torej nekako do nth in hjo' * staros,t- V tem obdobju si pridobiva vrsto delovnih, social-Ijenja i? '*1.navad, sprejema ogromno spoznanj iz stvarnega živ-Predstavahr3Ve 'n dru^be 'n ^love^Kega mišljenja. (5b novih in novih P°teze zn tfln "l*51'*1 se mu 8radi govorica, utrjujejo čustva, oblikujejo 0 P°tnemb 3J3 Pos,aja z vsakim dnem popolnejši človek. Govorimo Prav Pri tej'°S,i socialnega okolja na razvoj otroka v predšolski dobi. svojo vzo0 8radnji osnov človekove osebnosti lahko prispeva veliko s Ve,£ K otrok"10 navzo^nos,j° °^e, pri čemer bi poudarili njegov prispe-boli k °''emu občutku varnosti. Čustvo varnosti bo tem globlje.
Kad«!« 0bČU,il O,rok naiio 'iubeze"
'»kšno ne}0'*!1 ?ub,i.’*e nezen- ,0Pel. zaupljiv, prisrčen, iskren. In prav ieuček v tre °S ’.op lno’ MnPl|lvost, prisrčnost, Iskrenost čuti naš doga na kakK11^ ' k° S.e n,®l,,'ca z njim ob telesni negi »pogovarja« in obraz ljube/1* °*' drug' način »zabava«. In v takšnih trenutkih je tudi fašem stiku * °'Ct>* po*n n,'*'ne. V se to se odziva v otroku, ki potem ob “Rodnosti ,z "jon veselo gode, kaže s celotnim obnašanjem čustva “Kreneva, v«!*, j °b Vl,rne8*> '°plega, zaupljivega, prisrčnega, VegaživKenu , do8®ianie v otrokovi duševnosti v prvem letu njego-nem>> zdravi OZ.,roma r*zvoja prispeva ogromno k otrokovemu dušev-Prav zaradi’, ^ b° naibo^® hipoteka za njegov nadaljnji razvoj. Popravno kot e8,' Je tak° Koristno, da v dobi dojenčka sodeluje ena-^hnosti tudi (^atluinLZ enak° zavze'ostj° Pr' oblikovanju človeške bi Kot oče odno^ tKCkb Srn°’ da ie otr°K naš največji zaklad — tu pa "ie8ov0 nežnost,da ,? 0,rok P°,rebuje »ld' očetovo dejavno ljubezen, ^ V dodatni P ln°’ zauP|jivost. prisrčnost in iskrenost. In prav to S,'s	r' uzival> če mu bo kot vzgojitelj posvetil več pozorno-
pri tazvoj/1/™” z,nanstvenih razprav, ki bi obravnavale očetovo vlogo “Pazovanja oL*' Govorimo lahko le iz izkušenj in vsakodnevnega ^erjetno zelo „-lme/n'h Primerov naše življenjske prakse. Dojenček 8po dopolnjUj IVa °b oče,ovem nizkem, baržunastem baritonu, ki a[tlicc, saj Posl..i njeg°Vem. razvoiu visoke ženske glasove njegove rl’ K°t da se mu n„ll ,e ‘•udovitc moške glasove z vso pozornostjo. Zdi ^ebno Zavarovalni ^ga pnbllžu)e iz neznanske daljave, kar ga bo “ v mlado srčec«. nevarnostmi, ga razveselilo, raznežilo in mu -. ,V ,em oziru ie ni!!8Um’ P ol,rabril°in ga oborožilo s čutom varno-
nJuje materj °vav oga še posebno pomembna, če v celoti do-
čie,80v«m duševnem lT',ako V 0,r0k0vi ,elesni Kot tudi pri nrkn°b VsaKi priložn!!*ubovnem razvoju v prvem življenjskem letu, Peva njegovemu t •' Z n,lm 'itth666 »razgovarja«, kar vse izdatno n Pnangažiran dusevnemu zdravju.
i/fj duševni razvoj m/1VZgojnem Pri>cesu Jc treba misliti na še ugod-o. čim lepja h a C8.ačloveškega bitja, ki bo tem lepše uspevalo
4nriebeb«mis«,i ,um0n,)3 b° V ŽivlJenJu mlade družinice.
H' zdi,/*« n* mzumeta in'"' '""'"‘""i" n,ed obema zakoncema! Če se
vldno s”/* "kakšen »radlr^vll/V80^ preplr•*,, vprič° dojenčka, bega« preJema in se slah otroku vse nerazpoloženje staršev ne-
*edo d6"1 duS‘‘vnem ,„1 razpol,,ienje očeta in matere odraža tudi v s'»nie Cer 0,rok tegu „ ruma čustvenem stanju malega otroka. Z be-tfdi j Z.obfi»" nemirom l!/1 i"azi,i’ “raža pa to negativno duševno VpHČomlOR- Torei moram “"'f*"’ negodovanjem, skoraj bi rekli, da Pa seveH^^^^tUgreviIif*11'1 zak,>nci na sv°je lepo vedenje tudi
Kom, * ‘udl Pozneje ko primt‘ru “moža dojenčka. NIČ manj m..”nec mm ' 'eje. ko otrok odrašča.
bajbogal ... a *vse ve« je ert je VBren, pomemben, ponosen,
, edoi/ '* ipd V otroku	*naim°čnejši«, »najlepši«,
d* S Sv°jo nčzv V Zaradi 'ega očka tnl'Č° pneakovanie.da bo ob očetu
>°,rok m ni hujega>ie ga bo . ^'® v»ake»a JCm dobrem očku ^ k° raz°čaral. Potem se zgodi,
°<e,a P® Se val a"1" saniari-
“S,re*no Uohll fdravie, za kreni,d* Same*a sebc pretehta, skrbi za
“""•čem okr” ° VzKoJi otrokinmlaHf‘^‘1	^ z®
^ v*estransko pozitiven ne " ^ ** V VZROiai praksi v
r
liillii
1

n,r.


M::;!

:

^ v-

Objavljamo čestitko malih cicibanov iz VVZ Sonje Vidmar, ki so jo pisali svojemu dragemu Titu.
IZPOD PERESA NAJMLAJŠIH
AVDIOM , .
ap
KAJ JE SVOBODA?
Vsak narod, ki živi na tem svetu, je najbolj srečen, če je svoboden. Nihče ga ne preganja, zatira, lahko govori v svojem jeziku. Svobodo moraš ceniti in spoštovati. Za svobodo je moral marsikdo žrtvovati življenje.
Marko, 13 let
Naši starši svobodo najbolje razumejo. Posebno pa tisti, ki so bili v taborišču. Tudi meni svoboda veliko pomeni. Nekajkrat sem bila doma zaprta, nisem smela ven, ker sem bila poredna. Nisem srečna, če nisem svobodna.
Jožica, 12 let
Veliko ljudi na svetu še ni osvo-bodnih. Gotovo bi moji temnejši vrstniki radi vedeli, kaj je to. Naj jim razložim: najbolj svobodna je ptica. Zavidam ji. Opazujte jo! Kose boste rešili tujega jarma, boste imeli to, kar ima ona. Najdražjo reč, ki je ne moremo plačati z denarjem.
Erika, 12 let
Svoboda je prijateljstvo med narodi — simbol vseh narodov. Svoboda je samoupravljanje. Svoboda so današnje razmere pri nas.
Milan, 12 let
Modro nebo, ptički pod nebom, v soncu svetlikajoče se morje, in gore, zeleni travniki — vse to je svoboda.
Mi živimo v sovobdi.
Ali si škrjanček, ki veselo poje v grmu, ali pa kanarček v kletki zaprt? Kaj vse bi mu pomenila svoboda!
Andreja, 12 let
Meni pomeni svoboda to, da se lahko učim. Delam, igram. Govorim v materinščini. Kaj pa zamejski Slovenci? Koroški Slovenci! Kako majhen je njihov košček svobode!
Marjan, 12 let
KAKO SE ROJEVA REKA
LJUBLJANICA
Ljubljanica se rojeva iz dveh Kraških ponikalnic: Pivke in Unice. Izvira blizu Vrhnike in se opkraj Ljubljane izliva v Savo.
Ponikalnica Pivka izvira izpod mogočnega SnežniKa. Po krajšem teku ponikne v Postojnski jami in priteče na dan pod vasjo Planina pri Rakeku. Iz dolge, ozke, temne in bobneče Planinske jame pridrvi na dan Unica, ki teče čez Planinsko polje in na koncu polja izgine pod zemljo. Znova prišumi na dan na Vrhniki z imenom Ljubljanica.
Izvir Ljubljanice je najbolj znana naravna znamenitost Vrhnike, to je pa Močilnik. Priteče južno od mesta v kakih 15 večjih izvirih. Iz njih priteka voda z večjo ali manjšo silo, kar je odvisno od vremena in letnih časov. Vsi izviri se združujejo v tri močne tokove, ki se po krajšem teku združijo v močno strugo. Največ vode privaja pritok v Močilniku, ki mu pravijo Mala Ljubljanica. Drugi tok sestavljajo izviri v Retovju, ki se imenuje Velika Ljubljanica. Tretji tok sestavljajo trije izviri, ki se združujejo pri Vedru In ne dateč
od tam v skupni strugi Ljubljanice. Izvir Male Ljubljanice v Močilniku je eno od najbolj lepih naravnih prizorišč Vrhnike. Ozka, senčna in hladna dolinica, zarezana v trdo kraško skalo se končuje z visoko, vso razrito sivkasto steno, pokrito z gostim drevjem in grmičevjem, izpod katere vre voda, prelivajoča se iz tolmuna v tolmun modrozelene barve in ustvarja lepe naravne pojave.
UČI DEBELJAK
TE PRESNETE ČEBELE!
Ker je bilo tistega popoldneva lepo sončno vreme, me je sosedov gospod vprašal, če grem z njimi na vikend. Rada sem privolila. Oblekla sem si krilo in moder puli. Zraven je šla tudi njihova Barbara. Ko smo se še vozili,
nama je gospod zabičal, naj ne hodiva v bližino čebelnjaka, ker naju bodo čebele opikale. Vendar midve, neubogljivi punci, nisva ubogali. Komaj smo prišli na vikend, sva smuknili skozi zadnja vrata. Stekli sva kar čez vrt, tako da sva pomendrali vse rože. Spotoma sva utrgali še cvetočo jablanovo vejico, čeprav sva vedeli, da tega ne smeva.
Vendar čudo! Kolikor bolj sva se približevali čebelnjaku, vedno več čebel se je usedalo na cvetočo vejico. Vendar midve vejice nisva prinesli v ta namen. Zato sva jo začeli izmikati in čebele dražiti. Kmalu pa jih je postalo zadosti. Prav pošteno so naju opikale, da nisva vedeli, kje se naju drži glava. Ko naju je gospod videl, se je začel na vse pretege smejati. Saj se je tudi lahko. Barbara je bila kakor zrela hruška, ki je pravkar padla z drevesa.
Jaz pa sem imela levo roko in levi del obraza na moč zatečeno. Čisto prav nama je bilo. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!
DAMJANA ANŽIČ, 3.b OŠ. TRNOVO
DVA UTRINKA IZ ŽIVALSKEGA VRTA
Hudomušen je pogled enega izmed šestih morskih tjulenjev, ki se veselo namakajo v bazenu živalskega vrta
LOKALNA
ŠTAFETA
V
NOTRANJIH
GORICAH
V	mesecu mladosti smo tudi letos spremljali na poli štafeto mladosti, namenjeno dragemu Titu za rojstni dan, z najboljšimi željami mladine in vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
V	Notranjih Goricah smo letos prejeli lokalno štafeto 6. maja ob 9.50 od mladincev iz Vnanjih goric.
Ob 10.10 je štafeta prispela od središča vasi, kjer so se zbrali krajani, pionirji in mladinci, ki so hoteli pozdraviti štafeto. Pripravili smo tudi krajši kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji osnovne šole ter mladinci. Po programu je štafeta nadaljevala pot proti Podpeči in na meji naših dveh krajevnih skupnosti smo jo predali podpeškim mladincem.
Na poti skozi našo krajevno skupnost so se ob štafeti zvrstili številni nosilci v spremstvu pionirjev, ki jih ni utrudila ne pot ne dolžina proge, ampak so vztrajno sledili mladincem.
Naša OO ZSMS je ponosna, ds je po nekaj letih zopet organizirala sprejem štafete in ga solidno izpeljala. To dokazuje, da delo OO ZSMS ne zamira, kot sc mnenja nekateri, ampak da sc kljub nekaterim kadrovskim težavam uspešno uveljavlja z delom v sami OO ZSMS Notranje gori-ce-Plešivica, kol tudi v krajevni skupnosti.
Mladinci pa se udeležujejo tudi akcij, ki jih organizira OK ZSMS Ljubljana-Vič-Rudnik. Prav zadnja, to je bil štiridnevni pohod »PO POTEH BORB IN.ZMAG 78«, ki se ga je udeležilo 15 članov naše OO ZSMS, dokazuje, da mladini ni le zgolj do zabave, ampak da zna žrtvovati tudi svoj prosti čas za ohranjanje tradicij in pridobitev NOB, ter skrbi za oživljanje in krepitev bratstva in enotnosti naših narodov.
OO ZSMS načrtuje še nekatere akcije, ki jih bo ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in društev naše krajevne skupnosti tudi izpeljala.
SIMONA ZIERNICKI
“»•«««- '«11.« u.«™ 1. m ^
XVII. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN - REKORDNO
Zaključka letošnje revije gledaliških skupin, ki je bila letos 27. maja na Dobrovi, se je udeležilo rekordno število udeležencev — več kot 400 igralcev in so-
DOMISELNI
NUŠIČ
V režiji Jožeta Legana
Vili Vesel, Marija Apov-nik, Nuša Intihar, Miran Dobravec, Janez Paznar, Alojz Intihar, Tone Žunič, Iztok Apovnik, Stane Novak, Jože Marinšek, Alojz Golob, Stojan Podlogar so se oblekli v prave nušičevske kostume (izdelane kot po meri v delavnicah RTV Lj.) in mali oder KUD Želimlje s primernimi* rekviziti učinkovito spremenili v starosrbsko prizorišče, kjer Žika in Jerotije zasledujeta osebo, ki diši po kamilicah in sploh ni diverzant, ampak plaho zaljubljeni Maričin Džoka. Korenjaški Nu-šičevi Srbi in košati Srbkinji so po predstavi odložili brke, stilne frizure in mimiko tipičnih karakterjev in se v začudenje gledalca, ki jim je med gromovitim ploskanjem do zadnjega kotička prenapolnjene dvorane prišel čestitat, preobrazili v mlade, kar neverjetno mlade fante in dekleta (iz bližnje, pa tudi zelo oddaljene okolice Želimlja). Na odru jih ni bilo moč prepoznati niti po naglasu, saj so govorili lepo knjižno slovenščino, prizorišče so obvladali suvereno, prav tako tekst. S pravo igralsko zavzetostjo in discipliniranostjo, ki ni nikoli zašla v improvizacijo,so oblikovali situacijsko komiko, za katero bi jim bil hvaležen sam avtor, ki je nad svojo Sumljivo osebo v sodobnih preoblekah tolikokrat tudi profesionalno razočaran. Presenetljivo je, da pri situacijski komiki niso šli nikoli »čez«, niso pretiravali, niso situacij ponavljali, niso se spakovali. Bili so naravni (kolikor so jim dopuščala mlada leta) nema pijanska scena v prvem dejanju je lep primer diskretne realistične prepričljive igre, ki ji docela verjameš.
Danes vam lahko rečem besedo zahvale,« je spregovoril po predstavi režiser JOŽE LOGAR. Očitno je bil na vajah s pohvalo skop, saj se je moral zagristi v pravo ledino, osebne pomanjkljivosti (v govoru, gibanju) je vključil v učinkovite odrske odlike, ko jih je spretno poudaril. Vendar se je odločno potrudil z vsakim, saj igralci izpričujejo lep igralski temperament, ki so ga voljni še in še kultivirati. Delo so izbrali sami, potem ko so prebrali precej tekstov, zato so igrali z veseljem, predvsem pa z zaupanjem v svojega vodjo, ki je sam izšel iz amaterskih vrst. Tople besede zahvale sodelujočim (ki niso nikoli manjkali na vaji, kljub gripi in vročini) sta izrekla še predsednik krajevne skupnosti, učiteljica Centova, ki še zmeraj budno spremlja razvoj svojih »učencev«, ki so se že v šoli nalezli ljubezni do kulturnega udejstvovanja; predsednica Zveze kulturnih organizacij Dragica Kregelj in Boris Makovec, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti. JASNATAUFER
delavcev kulturnoumetniških društev. V gledališko dejavnost je bilo letos vloženega veliko truda in režijske iznajdljivosti, pri čemer so nekatere skupine še posebej presenetile z obvladanjem odrskega prostora, kulture govora, knjižne izreke, sproščenega, vendar oblikovanega igralskega temperamenta, skrbne maske in usklajenih kostumov. Presenetile pa so predvsem tudi s kvantiteto udeležbe. KUD Želimlje je z Nušičevo »Sumljivo osebo« v režiji Jožeta Logarja za vse našteto lep, vendar ne izjemen primer gledališko dognane predstave. Zaradi obolelosti v horjulskem ansamblu je na zaključku nastopila skupina KUD Ivan Cankar-Šentjošt, ki je pod režijskim vodstvom Bojana Martinca uprizorila na izviren in ambiciozno zastavljen režijski koncept delo sodobnega slovenskega dramatika in našega občana prof. Mirka Zupančiča. Igralci so sprejeli predstavo z burnim aplavzom, po predstavi pa so igralske skupine prejele zaslužena priznanja iz rok predsednice ZKO prof. Dragice Kregelj, ki je prisotnim spregovorila o njihovem delu (objavljamo odlomek iz govora):
Skupaj stojimo zdaj na koncu neke poti, ki ji lahko rečemo Gledališka sezona zveze kultur-
nih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik. Ob koncu sezone si gledališki direktor in dramaturg naredita bilanco opravljenega dela: na podlagi te bilance se skupaj usedejo k načrtom za prihodnost.
Koliko znaša dolg? In koliko je čistega dobička? Dolg je treba plačati, čisti dobiček pa vložiti v nove projekte. Če bi izčrtala razpredelnico, potem bi med letošnji kredit vpisala: scenografijo — letos spet bolj kot lansko leto jasno, preprosto, čeprav ne zmeraj najbolj funkcionalno. Med čisti dobiček štejem delež dobre domače dramatike, letos že skoraj lokalpatriotsko izbrane. Saj so Mira Mihelič, Jože Javoršek, Tone Cimperman, Igor Torkar in predvsem naš današnji gost Mirko Zupančič naši občani. Tako sem že pri tretji postavki kredita: s čistim srcem lahko potrdim izbor letošnjih tekstov, ki je nedvomno sodoben, s poudarkom na živem odzivu človeka do življenja. Če govorimo o gledališču, mislimo na vse, kar sestavlja človeško življenje: telesnost, duhovnost, vidno, nevidno, skrito, odkrito, privatno, javno, osebno in družbeno... v eni sami gledališki predstavi je vse to pred nami fizično prisotno in otipljivo. In spet izračunavam vrednost, ki bi jo številka izrazila
z večmestnimi števili — z besedami pa bi jo opredelili kot »amaterskega igralca«.
V našem času je umetnost prenehala biti poklic, postala je način izražanja sebe — človeka. Zato pa dobi ta postavka zvezdico znamenja neskončne vrednosti, kadar ostaja ta amaterski igralec pristen, živ, neizumetni-čen; ko si prizadeva, da bi svoje delo opravil pošteno, s pogumno odločitvijo, da bo ostal živ človek: ne plakat, niti lutka, niti v neke cunje oblečeno motovilo, resnobno smešno in žalostno komično. To je pa že postavka z dolgovi, kot ostaja naš skupen dolg permanentno izobraževanje: branje klasikov gledališča, spremljanje gledaliških predstav
—	naj posebej omenim tiste prizadevne amaterje, ki so v tej sezoni videli prav toliko predstav, kot sem jih sama. Izvajalci imamo v skupščini kulturne skupnosti veliko število delegatskih mest in skupno pravico in dolžnost odločanja v kulturi. Zato mora biti naša skrb in pozornost usmerjena k nam samim
—	amaterjem in navzven — k profesionalcem. In ko primerjam ti dve področji, lahko kljub precejšnjim razlikam ugotovim, da ima amaterska gledališka kultura dvoje pomembnih stvari, ki jih profesionalcem manjka: DO-
GODEK in GLEDALIŠKO HOTENJE. To je pa naša najboljša naložba za prihodnost in smo jo podčrtali z rdečim svinčnikom. V naših gledališčih je vsaka vaja DOGODEK, srečanje z novim rešiserjem DOGODEK, predstava — DOGODEK, saj nas v prepolne dvorane pridejo gledat ljudje tudi iz več kot uro oddaljenega kraja in prodiranje v vedno zahtevnejše plasti naše zavesti, izbiranje vedno bolj zahtevnih tekstov — je za amaterizem prav tako DOGODEK. Prav tako imamo tisto, o čemer tožijo gledališki profesionalci, da jim primanjkuje — to je naše GLEDALIŠKO HOTENJE, ki daje smisel temu, kar počnemo. Smisel in pomen, ki ni in ne sme biti samo razvedrilnega, družabnega značaja, ampak ima širši DRUŽBENI POMEN IN POLITIČNI POMEN.
Vrniti se moram k naši razpredelnici! v naš seštevek, ki je hkrati visoka finančna obveza, sem pozabila prišteti še režiserje, te neugnane in neumorne, predane in nesebične oblikovalce našega igralca, ki naj bi postal na odru prav tako prepričljiv samoupravljavec kot v življenju. Naj prav na začetku ugotovim, da smo letos pogrešali v svojih vrstah Vesno Arhar, ki je z Me-
RAZMISUMO IN POIZKUSIMO!
0 amaterizmu in podeželski kulturi
K pisanju me je pripravil članek v prejšnji številki Naše komune »Smo amaterji že odveč?« dramske skupine iz Iga. Mislim, da so povsem upravičeno postavili to vprašanje, pa ne, da bi bili odveč kot amaterji, pač pa je vprašljiva programska zasnova in način dela. In verjetno je tudi že č^s, da se vsi, ki jih prizadeva tako delo, malo resneje zamislijo, brez nostalgije »o starih časih, ko smo igrali po mrzlih dvoranah in so nas ljudje navdušeno sprejeman.«
Ali lahko amaterizem ostane na nivoju ljubiteljstva, diletantizma in kopiranja šablon profesionalnega igranja, ali pa lahko in mora nastopati kot močan in enakovreden faktor v razvoju in oblikovanju človeka, delavca, samoupravljalca?! Posebno še v času, ko se govori o množični kulturi, kar pa ne pomeni le kolektiven obisk predstave v ljubljanski Drami, pač pa aktiven odnos vsakogar do procesa ustvarjanja, sporočanja in izražanja.
Kaj je pravzaprav gledališče? O tem je mnogo teorij, vsakdo poskuša dati svoj odgovor. Gotovo pa je to najbolj neposreden in živ medij izpovedovanja, sporočanja... Je enkraten dogodek, proces, ki se dogaja samo zdaj in samo med temi ljudmi in je zato neponovljiv. Ne ostane kot zapis v predalu za kasnejše rodove, niti ne kot filmski zapis (razen, če se predstava ne posname). Zato tudi ne sme in ne more biti izven časa in izven družbe, in ima danes, v socialistični družbi drugačno vlogo, kot jo je imelo v buržoazni.
Zato tudi številna iskanja v smeri demistifikacije odra, igralca, v iskanju čimbolj pristnega, resničnega kontakta s publiko, ki s tem zgublja vlogo publike, v enkraten doživljaj, ki te šokira — to pomeni, da v tebi nekaj spremeni, da se s tabo nekaj zgodi. Veliko predstav amaterskih skupin sem videla, smejala se, se zabavala, ampak smejim, zabavam se tudi sama ob TV ali ob doktor romanu. Pa so te zahteve dovolj? Mar je umetnost (če že uporabljam to be-
sedo) res le za sprostitev, za pozabo na vsakdan, ali je tista, ki me bo napolnjevala in me potiskala naprej, me osvobajala!
Podeželje ali mesto, danes ni več velike razlike, zato nima nihče pravice ponujati »robo«, ki je dobra za »na kmete«, za v mesto pa ne! Ali mene danes zanima neki baron, ki bi rad varal svojo baronico s spogledljivo Nežko, krasnim primerom malomeščanske lažnivosti in lažne morale; ko si človek ne upa reči bobu bob in svoje želje razvija v oblak moralnosti in spodobnosti. Ustreza to danes človeku, ki mora biti osvobojen ostankov krščanske vzgoje? Nič ne rečem, saj bi se dalo tudi »Matička« adaptirati in aktualizirati na današnji čas!
In naj se ne čudijo tisti, ki bi radi še ostali kar pri starem, da se jim očita nesodobnost, če pa so izven časa, če jim je gledališče to, kar je drugim vrtičkarstvo ali zbiranje znamk. Več lastne volje, lastnega življenja v vso stvar, pa bi se marsikaj spremenilo! Lahko se poruši oder kot prostor, lahko se spreminja tekst, lahko se piše lastne tekste in tako dalje in tako dalje. Poti in načinov je veliko, le prestopiti je treba okvire, ki so že pretesni:
Večkrat so organizirani tudi razni seminarji pod vodstvom profesionalnih gledaliških delavcev. Pa se ne zgodi nič drugega, kot da se prilagaja profesionalizem amaterizmu. Pri nas in po svetu pa je toliko novega. Zakaj bi čakali, da začnejo profesionalci spreminjati gledališče? Saj je kultura last vseh, torej ima amaterizem večjo moč in vplivnost!
Umetnost je bila napredna in revolucionarna le, če je vodila k osveščanju, zavedanju samega sebe in časa, v katerem živiš, če je pokazala obraz tedanje družbe.
Tako, le nekaj misli v tej smeri in če je koga kaj »požgečkalo«, pa naj se oglasi!	VESNA DVORNIK
REPUBLIŠKA RAZSTAVA PIONIRSKE FOTOGRAFIJE NA OSNOVNI ŠOLI VIČ
jakovimi Butalci dokazala, kakšen naj bo režiserjev posluh » igralca začetnika, pogrešali sw0 Toneta Kuntnerja, Romana No-vellija kot režiserja in predvsefl Francija Končana, ki je s svojii® lanskimi »Manevri« sprejel # svojo igralsko družino rekordno število povabil na gostovanja i( priznanj in pohval; če pa začneflj naštevati, naj mi bo v pon«* abecedni red: Ažman Brane, |! zagnani in marljivi študent, ki)( veliko pripomogel, da je kultur® dom na Brdu postal spet funk cionalen, in takoj za njim Jon Logar, ki so ga igralci sprejeli*! svojega v taki meri, da niso n®; enkrat zamudili napornih vaj * so zato zahtevno Nušič«'1 »Sumljivo osebo« zaigrali doživim veseljem in žlahtni11 amaterizmom, Stanko Grbčev®'. Brezovice in njeno mlado, igra| sko nadarjeno skupino, HinkJ Košaka, režiserja ZupančifeVl »Hiše na robu mesta«, Tone11 Malavašiča, ki se z vsakega dališkega seminarja vrne hoj samozavesten in zagnan in ki s1* edini upal uprizoriti satiro, k) ni bilo sledu o burkaštvu. Boj«11’ Martinca — režiserja danastfj predstave, ki je segla najdalj1” ; vsemi hotenji — prav med z”'
že klasične profesionalne
vzo'1
■ Tončko Melik, režiserko a«13 terko, ki vzgaja svoje igral®*/ duhu čustvenega HUMANj ZMA, Mira Peljhana, ki je ^ praznoval štiridesetletnico de vanja, Juleta Škrabo, ki je le'J režiral skupaj s Tonetom permanom. Naj na koncu od* jem še skrivnost, ki jo je pjp , zamolčal. Na Lavrici je režiraj
Partljičevo igro Ščuke p” j sodnica Ema Blažič. Posebn^ njene gledališke skupine je* |j( se lotili igre, kot se lotijo osta^ družbenopolitičnih zadolžj^j ko so opravili delo okrog voh ^ so se zavzeli za gledališče- J Obet za prihodnost °*taL. vsi prizadevni igralci s Šk°M, ki so letos sami zrežirali »-V
brez sovraštva« Mire Mih®
N«™
Df^1
obet ostajajo mladinci z N°* „
njih goric in režiser - jj Čuden, prav tako bi bilo šk J da bi prenehala delovati skUP1,^ ki se išče okrog Gorana ^luV^ Moj zadnji pozdrav velja d® činom Dobrovčanom: e<v občini so uprizorili dve Pre<\^i — odlikuje jih okus: hriba«, ta obešenjaški s0^0n jf našega Matička in »Tolm11 kamen« Toneta Partljič” ^ J stavitvi domačina Božiča- J režiserjem, igralcem, kam, lučnim mojstrom, 0 |jS F delavcem, izdelovalcem k ^ scenografom, šiviljam i'1 nim svetovalcem in tistlH1, nad vsem skupaj bedeli. P^, jfl gali, da kolo ni obtičalo?
podstavili suho desko na P^ pl mestu, namazali oje in s kozlu po kamniti neuhojen ^j, peljali voz naravnost " ^4 SRČNA HVALA z želj0^ vidimo spet prihodnje le
Letošnja republiška razstava pionirske fotografije, ki je že 19. po vrsti, je bila v novi osnovni šoli Vič na Nanoški 2, od 19. do 27. maja, pokrovitelj razstave pa je bila skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki je razstavo tudi omogočila.
Posebna žirija pri »Fotokinu« Slovenije je med 905 fotografijami 275 mladih avtorjev izbrala 150 najboljših za razstavo, med njimi pa še tiste fotografije in kolekcije fotografij, ki jim je podelila nagrade — plakete Janeza Puharja.
»Pionirski foto 1978« je le ena od mnogih kulturnih in
ustvarjalnih manifestacij v letošnjem letu, mladi fotografi iz skoro vse Slovenije pa so se potrudili, da so s fotografskim očesom zabeležili tisto, kar se jim je v njihovi okolici, kjer živijo, zdelo zanimivega, posebnega ali enkratnega. Glavna tema fotografij, ki so jih za razstavo prispevali dijaki slovenskih šol, je oprta na letošnje geslo jugoslovanskih pionirskih iger »Narava, zdravje, lepota« in še nikoli do sedaj ni bilo tolikšnega odmeva.
Fotografije, ki so jih razstavili slovenski ponirji letos v novi viški osnovni šoli dokazujejo.
kako zelo pronicljiv je pogled mladih. Ne uide mu niti najmanjša podrobnost, v fotografijah se zrcali življenje vseh nas, njegove dobre in slabe strani. Delo mladih fotografov je dokaz, da življenje ne teče mimo njih, da iz dneva v dan odraščajo in se pripravljajo, da bodo nekoč odgovorni odrasli ljudje.
Letošnja razstava je bila posvečena 25-letnici Zveze prijateljev mladine, 35-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije, občinskemu prazniku občine Ljubljana Vič-Rudnik in praznovanju 25. maja — dneva mladosti.
M K
PROSLAVA OB 100-LETNlC1 ROJSTVA
OTONA ŽUPANČIČA
SESTALI SO SE DELEGATI NOVE SKUPŠČINE TKS
ZAČRTANA
POT
TELESNE
KULTURE
Po končani 1. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne interesne telesno-kulturne skup-n°sti Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v ponedeljek, 29. maja 1978 v veliki sejni dvorani občinske zgradbe, so se zbrani pred-stavniki lahko upravičeno zamislili nad problemi, ki tarejo sPortno in rekreacijsko dejavnost v občini.
Po uvodnih besedah dosedanjega predsednika skupščine S Dušana Dobrovoljca, je bil sprejet obsežen dnevni red s Enajstimi točkami. Po odobritvi zapisnika IO seje skupščine. Poročila verifikacijske komisije in razpravi ter sprejemu poro-1 izvršnega odbora, realizaciji finančnega načrta, odbora za ružbeni nadzor za leto 1977, je predsednik skupščine na .ratko podal prtgled dela v prvem mandatnem obdobju od 24. •j' 1775 do 20. 5. 1978. V tem obdobju se je telesna kultura tožbe no močno uveljavila in dobila nove razsežnosti. Z izbolj-sanjem materialnih možnosti je bila telesni kulturi dana mož-nost, da celovito razrešuje svojo problematiko. Temu področju Je ilo z ustanovitvijo TKS omogočeno, da se v praksi uveljavi 0 P°dročje posebnega družbenega pomena ter se mu s tem 'zna enakovreden, vsebinski in materialni položaj kot osta-'tn Področjem negospodarske dejavnosti. Kljub izboljšanju ^ °žaja v telesni kulturi, pa je predsedstvo občinske konfe-
sprejelo vrsto sklepov in stališč. Predvsem podpira ^cnehna prizadevanja predstavnikov TKS in ZTKO naše obči-’ da bi mestna TKS postala resnično mesto dogovarjanja in razumevanja ter usklajevanja skupnih interesov, ne pa ob7.t0 Prc®*asovanja> saj se stališča in predlogi naših delegatov • ' aitl° niso upoštevala. V večji meri je tudi potrebno krepiti Podpirati razvoj množičnega in rekreativnega športa, predv-0bč-tam’ ^er t0 možno in ie Pris°ten interes delovnih ljudi in šp0rdn0v- Zavzemati se je potrebno za investicijske gradnje v posr ^	za večie 'zkoriščanje že obstoječih objektov in
pano^ zanimanje učencev na osnovnih šolah za selekcijske
venf'^3^' 0C*nws‘v še niso v celoti zaživeli, kar pomeni 1 ° ov'ro Pri delu skupščine in njenih organov. Čutiti je
oblikr?116" VPl'V uP°rabnikov> dele8atov iz TOZD in KS pri jCm 0Vaniu Programov in razporejati ju sredstev, ki jih združu-bodo Z<< ,eiesnokulturno dejavnost. Izkušnje kažejo, da se dele >m0ra*e novoobiikovane in izvoljene posebne in združene Se	dtH)edneje soočati in usklajevati različne interese, ki
inter^1^0 V njihovih sredinah, pri tem pa upoštevati splošne lišča pS'n pH,rebe ter se predhodno dogovarjati za skupna štabi bj|. riSotnost KS je bila v minulem obdobju premajhna, zato dejavnPk°trebna VeČia Povezanost organov TKS in ZTKO s TK Jeznih ' '	^r' ob*'kovanju bodočega razvoja TK v posa-
mordl Skupnostih- Manjša zavzetost do telesne kulture je ^eno vP°S*CC*'Ca ,C®a’ te*esnokulturno področje ni vklju-skupšč' nLpWSredn' skupščinski sistem občinske delegatske občinsl<ne Polrebno je ugotoviti, da je v naši občini povezava z občinsi,0 kon^erenco SZDL, občinskim sindikalnim svetom in p0jav,m komitejem ZKS zelo dobra. skim šn J<,JO SC tUtl' nekareri nerešeni problemi v zvezi z vrhun-de ja vnos?001 'n ‘ekmovalnimi sistemi teršportno-rekreacijsko ^Portov s 1° P°le8 Problemov v zvezi s selekcijami in prioriteto s,0ja nev''' °Sprcdje strokovna problematika. Poleg tega ob-kovnjak arnost’ da Pride do odločanja v zaprtem krogu stro-janja. V 'n Se ta dejavnost loči od samoupravnega dogovar-
sVoje pr^d np u^ki dnevnega reda so prisotni delegati izvolili PredsedniLM 'Vn'*<e V or®ane Ljubljana Vič-Rudnik. Za Pančič, ki' 3 skupščinc je bil izvoljen delegat KS Vič Alojz Zu-v°dildelosk Prevzel zaupano dolžnost in v nadaljevanju V Ve,iki me UpS^'ne' ^aradi sprememb, ki so v pripravi in bodo nj' statut ne SPre,nen'*e statut pKS, so delegati pustili dosedanja ob nasMrernCnjen' ^a,° pa se je razvila zanimiva disku-PredstavnikL/pP	ki je obravnavala plan za leto 1978.
Skrb,jujočC st- ^ na*C 0b^'ne jc Prisotne zopet opozoril na za-Vse PrePogost',n^'' zvez'z mladinskim letoviščem v Pacugu, ki Pombe soim ,i° °Stane brcz PodPorc odgovornih pri TKS. Pri-,. Badmim de'e8a,i Kajak kanu kluba, ŠSD Gimnazije .!ke Lašče s s nSke^a kiuba Olimpija in Strelske družine Vc-Jltl v bodnA. S.V^prn‘ Problemi so prisotne seznanili z delom, ki Ob kG čaka-
d°s’i 2a delo n UP*L'nC *abko ugotovimo, da volje in pripravije-na,i Pa se mor3 telesnokul,umem področju ne manjka. Zave-(.ravhitrozman^0 lJ'1 ob^'nska blagajna le ima dno in denarja 'emveč mor- ^ ' ^a,° nc moremo uresničiti vseh želja hkra-v'' razPolož|jiv.m°skrbno pretehtati, kje in kako bomo pora-
vseh anv reds*va- Le z bogatim medsebojnim sodelo-b kolegov labk *Crsk'h športnih delavcev in njihovih poklic-Vn'h Vrednosti " SyŠp0rtom sodelujemo pri oblikovanju pozi-ase samoupravne socialistične skupnosti.
MARKO POTOČNIK
Titovo kolo, ki so ga zaplesali trnovski pionirji, je bilo le eden izmed pozdravov maršalu ob njegovem rojstnem dnevu
SPLET
USPEHOV,
SPRETNOSTI
IN
RADOSTI
Ob 70-letnici Partizan Trnovo je bila na dan mladosti svečana akademija, v kateri so sodelovali tako cicibani, pionirji, mladinci, člani in vrhunski telovadci Partizan Trnovo, svoje spretnosti in znanje pa so pokazale tudi telovadke Partizana Spodnja Šiška in Zelena jama, člani in mladinci Partizana Spodnja Šiška in Bežigrad.
Trim obvestilo
Vse ljubitelje športov na vodi vabimo na rekreacijsko vadbo na Ljubljanico. Zopet 1 so odprli izposojevalnici čolnov pri Kajak kanu klubu in pri RC Ljubljanica. Za minimalno izposojevalnino 10 din si lahko za eno uro izposodite športni kajak oziroma kanu ali pa družinski čoln za 4 osebe. Kajak kanu klub sposoja športne čolne vsak dan od 14. do 19. ure in ob sobotah ter nedeljah od 9. do 19. ure. RC Ljubljanica pa vsak dan od 9. do 19. ure. Vabljeni!
V spretnostih so se še posebej izkazali pionirji
Nemalo aplavza pa je doživela ekipa vrhunskih telovadcev, ki so svoje veščine prikazali na bradlji in drogu
Čeprav se je sonce sem in tja skrilo pod svinčene oblake, se je akademije udeležilo veliko krajanov, ljubiteljev športa in otrok
REZULTATI OBČINSKIH TEKMOVANJ
V organizaciji BSK Svoboda so se najboljši balinarji pomerili za naslov ekipnega prvaka občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na balinišču Športnega parka Svobode seje pomerilo 9 ekip v skupini osnovnih organizacij sindikatov in 9 ekip športnih društev. Med sindikalisti so se najbolje odrezali športniki Iskre CEO pred ekipo Tobačne tovarne in Pekarne center. Zmagovalci le skupine so lahko sodelovali v boju s športniki iz društev, kjer so presenetljivo premagali vse nasprotnike. Na drugo mesto so se uvrstili člani balinarskega društva I.ado Snoj, tretja pa je bila Rožna dolina.
Mali nogomet
Po četrtem kolu občinske Trim lige v malem nogometu vodijo v posameznih skupinah naslednje ekipe: v skupini A SGP Grosuplje, v skupini B Kolezija in TVD Partizan Trnovo in skupini C SŠD Gimnazija Vič.
Med 29 nastopajočimi ekipami so doslej največ nogometnega znanja prikazali igralci SPG Grosuplje, ki imajo tudi najboljšo gol razliko. Ker tekmovanja še ni konec, lahko pričakujemo nekatere spremembe v vodstvu.
Atletika
Atletskega pionirskega pokala SSD osnovnih šol občina Ljubljana Vič-Rudnik se je udeležilo 82 pionirk in 95 pionirjev. Pri dekletih so bile najboljše: lOOm — Kranjc (Trnovo), MIO m — Stritar (Velike Lašče) višina — Debeljak (Bičevje), daljina-Zadel) (Vič), met krogle — Skvarča (Vič) in štafeta 4 x 100m — Vič. Ekipno so bile najboljše tekmovalke SŠD Brezovica. Pri pionirjih pa so bili zmagovalci v posameznih disciplinah naslednji: 100 m__Lah
(Vič). 1000 — Raušel (Brezovica),
. višina — Anžič (Bičevje), daljina — Čmigovie (Vič), met krogle — Pišek (Brezovica) in štefeta 4xl00m — Bičev je. Ekipno je zmagalo SSD Bičevje
Košarka
Ob počastitvi Dneva mladosti in jubileja tovariša lita so na Tehniški šoli za lesarstvo priredili košarkarski turnir. Po zagrizenih bojih pod košem so prvo mesto osvojili dijaki T§ za lesarstvo, drugi so bili TS za kemijo, metalurgijo in papir in tretji dijaki Strojne tehniške šole.
Kros
Na prvenstvu Ljubljane v krosu za osnovne šole so se predstavniki naše občine odlično uvrstili. Tako pri dekletih kot fantih so prepričljivo osvojili ekipno prvo mesto. Kar sedem naših predstavnikov pa je v posameznih kategorijah osvojilo prvo mesto. Toso bili med pionirji: Japelj, Kušar in Raušel, pri pionirkah pa Turšič, Ivanek, Škof m Stritar. Čestitamo.. ,	,
športne
drobtinice
V naši občini smo postali bogatejši za še eno športno panogo. Po dveletnih naporih so na 10. seji Skupščine TSK I.j. Vič-Rudnik sprejeli Jadralni klub v TKS in ZTKO naše občine. Z ureditvijo položaja kluba so se tudi izboljšali pogoji dela. Prve rezultate vidimo po številnih zmagah na jezerski regati na Zbiljah, kjer so se naši občinski predstavniki odlično odrezali.
V počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša lita je bila v športni dvorani študentskega naselja zani-
VSAK ČETRTEK NA ŠPORTNEM PARKU SVOBODE
COOPERJEV
TEST
Vsak teden ob četrtkih se na tekališču okoli pomožr M a igrišča na Športnem parku Svoboda ob 16.00 uri zber- jo športniki, ki želijo preveriti svoje telesne zmogljivosti. Na nekoliko spremenjenem Cooperjevem testu lahko tedensko preverjajo svojo kondicijo. ( Udeleženci morajo namreč teči 12 minut in si ob koncu teka zapomniti število pretečenih metrov. V pomoč so jim v ta namen table, ki so postavljene vsakih 25 metrov in z metrskimi oznakami razdeljujejo tekališče. Dobljene rezultate sproti zapisu jej v posebne kartice, ki se ob vsakem novem štartu dopolnijo.
Testiranje je brezplačno.
Športni delavci ZTKO naše občine, ki so pripravili to testiranje, so pričakovali večji odziv občanov na testiranju.
Zaradi izredno slabega in hladnega vremena je bilo število udeležencev, ki redno preverjajo svoje sposobnosti, majhno. Nekoliko več tekačev je bilo v začetku maja, ko so se ekipe pripravljale na Partiznaki marš. Takrat je bil tudi dosežen najboljši rezultat, ki ga je postavil s 3425 metri Boštjan Mihevec. Ob tej priliki je dejal: »Veselje do teka čutim že od rane mladosti. Kljub temu, da sem sodeloval na vseh šolskih krosih v osemletki, se nisem usmeril v atletski klub, kjer bi lahko razvijal svoje tekaške sposobnosti. Bolj kot doseženi rekordni rezultati me veseli tek v naravi in sprostitev, ki mi jo tek nudi. Zato mi več kot današnji rezultati pomeni pripravljenost organizatorja, da tudi nam, ljubiteljem teka, nudi priložnost merjenaja moči in lasTne pripravljenosti.
Zato po mojem mnenju zaslužijo vse priznanje«.
Ponovno vabimo,vse ljubi-, telje teka, da preverijo svoje sposobnosti v čim večjem številu!
miva športna prireditev. Pomerili so se najboljši judoisti Slovenije, ki so še študentje. Sodelovalo je 20 tekmovalcev, zmagovalci v posameznih kategorijah pa so: Grosek, Danko. Ličina in Kunčič. Tekmovanje je vzorno izvedlo JK Forum.
Plavalci redno vadijo na prostem. Z lanskoletno ureditvijo ogrevanja vode na kopališču Kolezija so se znatna izboljšali pogoji za redno vadbo naših plavalcev. Kljub nizkim temperaturam so treningi nemoteno odvijajo v 26 stopinj topli vodi. Začetek sezone.
Pri izbiri prioritetnih športnih panog v Ljubljani je TKS naše občine zavzeto sodelovala. Na predlog naše skupščine je bil v Ljubljani uvrščen med prioritetne panoge namizni tenis, zavrnjena pa sta predloga za uvrstitev odbojke in strelstva. Ti dve panogi pa sta uvrščeni v občinsko prioriteto. Boljši časi.
OBČINSKO ŠOLSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU«
naša skupna varnost v prometu
Iz nuje po ustreznem ravnanju v novem okolju, ki ga je in ga bo tudi v bodoče oblikovala cestna prometna motorizacija, je vznikla zahteva po vzgoji in izobraževanju ljudi za promet. Za najmlajie, za otroke predšolskih vzgojno varstvenih zavodov, kakor tudi za učence osnovnih šol, je danes že precej poskrbljeno. Gradivo s področja prometne vzgoje namenjeno vzgoji mladega rodu je po obsegu obširno, po vsebini pestro in bogato. Tudi čas, določen za to zvrst vzgoje, ni skopo odmerjen. Toda več kot desetletne izkušnje nas vedno znova opozarjajo, da sta vzgoja kakor tudi znanje najmlajših nezadostna, močno pomanjkljiva. Statistični podatki o prometnih žrtvah otrok in mladine opozarjajo, da življenje v prometu zahteva tudi od nebogljenih, da se naučijo varovati sebe in druge. Potrebno je tedaj več vzgoje, več znanja, pridobiti si morajo čim hitreje in kar največ izkušenj. Pridobivali si jih pa bodo z nenehnimi vajami na primernih vadiščih, poligonih in drugod.
V mesecu aprilu je komisija za vzgojo in preventivo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z mentorji osnovnih šol izvedla enajsto šolsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, ki je bilo pred osnovno šolo Bičevje. Še pred tem so šole izvedle razredna in šolska tekmovanja. Najboljši pa so se uvrstili na občinsko tekmovanje. Občinskega tekmovanja se je udeležite 80 učencev iz 11 osnovnih šol. Učenci so tekmovali v dveh skupinah, in sicer: višja skupina 7. in 8. razred, nižja skupina 5. in 6. razred.
Istočasno je potekalo tudi tekmovanje pionirjev prometnikov pod vodstvom zveze prijateljev mladine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Najboljša ekipa je bila iz osnovne šole Oskar Kovačič, ki se je uvrstila na republiško tekmovanje.
Tekmovanje je obsegalo:
—	pismeni del tekmovanja (testiranje) na posebnih testnih polah s 25 vprašanji,
—	ocenjevalna vožnja s kolesi po mestnih ulicah in
—	spretnostna vožnja s kolesom na posebnem poligonu.
Najboljše tri ekipe v višji skupini so se uvrstile:
L mesto — ekipa osnovne šole Vlada Miklavca (Vrhovci)
II.	mesto — ekipa osnovne šole Velike Lašče
III.	mesto — ekipa osnovne šole Bičevje
Najboljše tri ekipe v nižji skupini:
I.	mesto — ekipa osnovne šole Bičevje
II.	mesto — ekipa osnovne šole Vlada Miklavca
III.	mesto — ekipa osnovne šole Oskar Kovačič
Med posamezniki je bil najboljši učenec osnovne
šole Vlada Miklavca Janez Podlesnik, ki se je uvrstil na republiško tekmovanje.
Posebna komisija je ocenjevala tudi risbe in proste spise, ki so jih napisali učenci nižjih razredov.
Za najboljšo risbo so prejeli nagrade:
I.	nagrado za risbo »Miličnik« je prejel Marko Lenič iz osnovne šole Rob na Dolenjskem
II.	nagrado za risbo »Promet« je prejel Tone llijaž iz osnovne šole Oskar Kovačič
III.	nagrado za risbo »Kako se učimo o prometu« — skupini Kucler Nataši, Smuk Magdi in Zibelnik Magdi.
I.	nagrado za spis »Za življenje gre« je prejel Žugelj Tine, osnovna šola Bičevje.
II.	nagrado za spis »Ugasnilo je mlado življenje« je prejela Svetina Mojca iz osnovne šole Trnovo
III.	nagrado za spis »Zgodba razb tega kolesa« pa je prejela Filipič Janja iz osnovne šole Horjul
Ekipe in posamezniki pa so po končanem tekmovanju prejeli pokale, diplome, odličja in knjižne nagrade.
Komisija se zahvaljuje delovnim organizacijam, ki so prispevale darila za tekmovalce, in sicer: Mercatorju, Tovarni Ilirija, Mladinski knjigi in Časopisnemu podjetju Delo. Še posebej se zahvaljuje kolektivu osnovne šole Bičevje, ki je pomagal pri organizaciji, da je tekmovanje uspešno potekalo.
ANTON SOVDAT
Test j« bil kar zahteven
TURISTIČNE KOLONE VOZIL PRED VRATI
Področje občine Ljubljana Vič-Rudnik, posebej pa še mestni predel, je prometno eno najbolj obremenjenih v Ljubljani tako z osebnim prometom, kot s težkim tranzitnim prometom. Dve velikanski vpadnici: zveza med Evropo in Azijo po Dolenjski cesti in zveza med osrednjo Evropo in morjem po Tržaški cesti sta v tej občini. V vseh letnih časih sta obe obremenjeni nad vsemi normativi, v turistični sezoni pa se spremenita v vozel vozil in eno samo nepretrgano, počasi se premikajočo reko jeklenih pošasti. Ob obeh cestah se odvija zato življenje že v posebnih okoliščinah. Mesto Ljubljana in področje Viča in Rudnika so eni redkih primerov v Evropi sploh, da se celoten tranzitni in siceršnji promet vali skozi praktično mestno središče. Zaradi tega je nujna ne le strpnost, temveč predvsem izredna pazljivost in obzirnost vseh udeležencev v prometu, če ne želimo povečevati števila žrtev in nesreč. Pred turistično sezono, v kateri bodo glede na obetani množični obisk pogoji vožnje še slabši kot kdajkoli, se moramo pripraviti na posebne okoliščine. O položaju na področju prometa smo se pogovarjali s komandirjem postaje milice Vič-Rudnik HUBERTOM OCVIRKOM.
»Promet na Dolenjski cesti je malenkost lažji, odkar je novi Karlovški most. Pomaga očitno podvoz in pa tudi Prulski most, ki je sicer še ozko grlo. Velika reka vozil gre z Dolenjske na Tržaško in p oti Štajerski. Težave se začno pri zavijanju na desno v predor, kjer prihaja do zastojev in potem proti mestu oziroma Tržaški. Tržaška cesta sama ni problematična, saj je njena propustnost dokaj dobra. Problem je propustnost Aškerčeve in Prešernove. Nova Prešernova bo rešila problem vrste vozil z morja proti mestu. Proti Vrhniki pa bo ostal problem križišč v nivoju, saj so vsa križanja na isti ravni. Zato je trajna n učinkovita rešitev šele avtocesta,« pravi Hubert Ocvirk.
Tovornjaki so i plošen problem
Poseben problem predstavljajo težki tovornjaki s svojim počasnim speljevanjem. »Tovornjak pa ni le prometni problem,« opozarja komandir, »temveč tudi problem celotnega okolja. Težki tovornjaki s svojim hrupom ustvarjajo nemogoče življenjske pogoje. Tu je potem še vprašanje tresljajev, onesnaževanje okolja... Šole ob teh vpadnicah so v nezavidnem položaju. Posebej težko je ob Aškerčevi!«
In rešitev?
»Edina rešitev, ki jo vidim, so obvoznice. Ne zadostuje pa le ena sama alrdve. To ne bo rešilo dosti. Potreben je celovit kompleks vseh obvoznic, sicer ne bo nič. Kaj pomaga štiripasovna cesta, po kateri le hitreje pribrziš pred prometni zamašek, kjer čakaš in čakaš. Marsikaj bi bilo mogoče pri razvozljavanju prometa narediti tudi z dobro voljo domačinov. Osebna vozila in vožnja z njimi od doma do 100 metrov oddaljenega mesarja tudi povzroča gnečo. Tudi v službo se bi bilo mogoče voziti z javnimi prevoznimi sredstvi, vendar je potrebno najprej urediti javni prevoz. Ta je sedaj še hitrejši, vendar je velikokrat gneča in se zato ljudje izogibajo tega načina. Zaradi počasne vožnje v vrstah vozil v konicah je tudi vse več plinov in to je za zdravje ljudi in okolja nevarno.«
Kaj še ogroža promet?
»Mislim, da je alkohol tisti problem, ki ne tare le nas Vičane, temveč tudi vse ostale krepko pesti. Mi smo zalotili 43 vinjenih že letos, v celotni občini pa 70. Sedaj pa to nekajkrat pomnožimo, saj je jasno, da mi najdemo le določen odstotek vinjenih voznikov in je nevarnost povsem jasna. Kar zadeva alkohol, bomo ukrepali brezkompromisno, ker je veliko nesreč in ne mislimo popuščati niti za ped. Le zaostrili bomo še. Posebne^težave pa nam povzročajo tudi vozniki vozil na motorni pogon, ki vozijo brez osnovnega znanja cestnoprometnih predpisov. Letos smo zalotili že 110 voznikov brez dovoljenja (sploh nimajo opravljenega izpita) ali brez potrdila ali kolesarske izkaznice, ki jo morajo imeti otroci — kolesarji od 7 do 14. leta. Kolesa so večkrat tudi slabo opremljena «
Nedisciplinirani pešci
Kakšen pa je v vsem tem delež pešcev?
»Izredno velik! Pešci so, če se le da, skrajno nedisciplinirani in ne upoštevajo nikakršnih predpisov.
Pešcem je povsem vseeno, če stojita tudi dva miličnika ob cesti — pešec prečka, kjer se mu zljubi, pa če je dovoljeno ali ni. To ne vodi nikamor! Žalostno pa je pri pešcih to, da zavestno kršijo prometne predpise v spremstvu otrok in jih tako že v rani mladosti učijo napačnega ravnanja. Ko so posledice in nesreče, pa na vse to pešci pozabljajo. Tu bomo začeli z ukrepi, saj za vse veljajo predpisi in se morajo tudi pešci držati reda!«
Poseben problem predstavljajo tudi tovornjaki, ki ne upoštevajo omejitve vožnje. Tovornjaki večkrat enostavno odpeljejo dalje, ko jim miličnik obrne hrbet. Viški miličniki so imeli že primer, da so tovornjak izločili na Dolgem mostu, pa je ušel. Izločili so ga spet v mestu, pa je spet ušel in izločili so ga na Škofljici, pa je še tretjič ušel. Komentar gotovo ni potreben. V milici razmišljajo, da ne bo šlo drugače, kot da bodo voznikom, ki jih bodo zalotili, odvzeli dokumente in jih bodo lahko dvignili na postajah milice šele po poteku omejitve prometa. Tak ukrep bo nujen, če ne bo discipline.
Večkrat marsikaj zakrivi tudi signalizacija. Tak primer je sedaj na Dolenjski, kjer vozila ena tabla
Neprevidnosti in nepremišljenosti kaj rado
sledi tole...
usmerja na levi pas, druga pa na desni in kako naj s* ( znajde tujec? Kateri naj verjame? Kako je s signalih1' | cijo?
»Cestna signalizacija in to horizontalna in vl!rtl(’ j kalna je dotrajana. To je nevarno! Večkrat pa je splo11 t ni. Komunalno podjetje je res popravilo in nadoinO' stilovvso signalizacijo, za kar smo javili, vendar misli' : mo, da bi morali samt delavci komunale odkrivati,n ! zamenjavati dotrajano signalizacijo. Svojo vlogo pa bj | morale odigrati tudi OZ.D, ki so dolžne vzdrževat' j ceste. Posamezni odseki so v kaj slabem stanju.«
Letos osem žrtev
Kakšna je letošnja »črna kronika«?
»Na našem področju smo imeli 110 prometnih J1 J sreč s telesnimi poškodbami ali veliko material11 .1 škodo. Koliko pa je nesreč z manjšo škodo, pa n | vemo, saj jih po novem zakonu ne obravnavamo ves- 1 Gotovo pa jih je veliko, če je takih s telesnimi p j škodbami kar 110! Osem ljudi je umrlo na naših c ^ !
stali! Za prometne prekrške pa smo sodniku poslal' j
preko 500 predlogov.«
Kako se obvarovati pred nesrečo?	..
»Vsi se moramo zavedati nevarnosti in biti discip1 J nirani. Spoštovati moramo začeti vozniško etiko in . več spravljati v nevarnost sebe in druge. MilKnl|j bomo pomagali po svojih najboljših zmožnostih, po-J j nediscipliniranim pa bomo strogo ukrepali. Mijil'I),,.|1 j da se morajo v vzgojo o cestnoprometnih predi11;’ j osnovne šole vključiti še bolj kot doslej. Morda bi > zalo temu posvetiti več pozornosti tudi v sredi) ; šolah. OZD naj se tudi bolj vključijo v izobraževale zaposlenih, kar zadeva promet, posebej tiste	|
močnim voznim parkom in kjer se mnogi delavci u leženci v prometu kot pešci.	^ j
Vsem občanom in posebej udeležencem v cesti _ j prometu bi zaželel mnogo varnosti, pa tudi več s,r^-| ! sli in medsebojnega spoštovanju, saj nas tudi kpnC družbene samozaščite in podmžbljanja področja v nesti tako uči,« pravi komandir Hubert Ocvirk. , MILOVAN DlMrrK1V!
NAŠA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VlC-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVlC (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN — JANEZ JAGODIC, PETER DURJAVA, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO - UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE - LJUB-IB 7 - TE-int. 26 ali. 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica —- Ljubljana—GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV
v_______________________/
LIANA, TRG MDE LEFON 23-381* i
OBVESTILO CIVILNIM INVALIDOM VOJNE
MEDOBČINSKO DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJNE Ljublpna, Celovita 50. obveiča vse civilne invalide vojne na afamoiju ljubljanske regje, da je v Uratkiem istu SRS it 8, z dne 8. apria 1978 izial
ZAKON
0 CIVILNIH INVALIDIH VOJNE
Upo&tBV^e to dejstvo, pozivamo vsa civikie invaBde vojne, Id smatrajo, da bi lahko na osnovi omenjenega zakona uživali posamezne oblite varstva, naj poifejo svojo vloge na občne m sicer tpravnim organom, ki so pristojni za zadeve borcev NOV 'm vojaških vojrah mveioov.
Istočasno naj se omenjeni prosilci javijo pri svojem Medobčnskem društvu C1V, Celovška 50, Ljubi)ana.
Posebej opozarjamo osebe, ki so zaratfi vojnit dogodkov utrpele trajno anatomsko ai funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ai psihične poikodbe. ai bolezni oziroma njenega poslabšanja, da je rok za vložitev zahtevkov po že omenjenem zakonu ponovno odprt	MDCIV LJUBLJANA
OBVESTILO !
0b dnevu borca, 4. juija 1978, bo v kraju PREDSTRUGE v polju osrednja proslava slovenskih partizanskih enot si NOB ter Vlil. tradicionalno srečanja rezervnih vojaških ** Jugoslavije.
V ta namen organizira občinska konferenca ZRVS Vič-Rudnik P plačen prevoz za svoje člane in njihove svojce.
7RV&
Prjave sprejema do 14. junija 1978 občinska konferenca ^ Trg MDR 7.
Odhod avtobusa ob 8. uri izpred stavbe občitske skupščine.
Povratek med 16.-17. uro.
Občinska konferenc« Ljubljana Vič