novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b I^gge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 17(1201) Čedad, četrtek, 29. aprila 2004 naroči se na naš tednik SKGZ Slovenska kui.turno-gospodarsk a zveza Videnška pokrajina Unione culturale-bconomica slovena della Provincia di Udine SSO SVET SLOVENSKIH ORCANI7.ACIJ Videnška pokrajina Confederazione delle organizzazioni slovene della Provincia di Udine ZORA! MLADO TVOJE LICE NAM NE SKRIJ SE NIKEDAR. ALI PAČ! A ČEZ GORICE NAM PRIPELJI DNEVA ŽAR! SIMON GREGORČIČ VSTANTE, BRATJE, VSTANTE! EVO NAŠE GORE LEPO SE ZLATIJO V BLESKU ZLATE ZORE IVAN TRI N KO pozdravljena Slovenija V petek 30. aprila na pobudo krajevnih uprav in dveh škofij Srečamo se na Matajurju Ob 18. uri maša, nato kulturni program, opolnoči na vrhu dvig evropske zastave Dotik, ali slovenska kultura v Vidmu Splet prireditev bodo uradno odprli 2. maja Med mnogimi prireditvami, ki bodo pozdravile vstop Slovenije v Evropsko unijo, naj omenimo dve, ki bosta povezali Benečijo s Posočjem. O slovesnosti, ki bo v petek, 30. aprila na Matajurju, smo poročali, vendar predvideva dokončni program nekaj sprememb. Slovesna maša, ki jo bosta darovala Častni vi- demski nadškof msgr. Battisti in pomožni koprski nadškof msgr. Bizjak bo ob 18. uri pri koci Pelizzo pod Matajurjem. Tu bodo postavili velik šotor, pod katerim bo maša v štirih jezikih (latinščini, italijanščini, slovenščini in furlanšCini). Sledil bo nastop treh godb na pihala in zborov. Prisotnost so najavile tri godbe na pihala iz Furlanije s skupno stotimi godci in sicer iz Čedada, Corna di Rosazzo in iz Manzana. Nastopili bodo tudi zbori in sicer 7 zborov iz Benečije in 4 zbori iz PosoCja. V šotoru bodo predstavili knjigo Luise Battistig Skriunost dvieh bre-gi-Il segreto delle due montagne. Delo je ilustrirala Luisa Tomasetig. Svojo prisotnost na prireditvi so med drugim najavili predsednik Deželnega sveta FJK Alessandro Te-sini, podpredsednik Carlo Monai, predsednik Pokrajine Videm Marzio Strassoldo ter slovenski poslanec in predsednik komisije za evropska vprašanja Lojze Peterle. beri na strani 7 Občina Videm se je s širokopotezno kulturno pobudo odločila, da nudi lastnim občanom možnost, da se bolje spoznajo s sodobno slovensko kulturo in umetnostjo. Odbornica za kulturo Gianna Malisani je s pomočjo Donatelle Ruttar, ki je umetniški vodja prireditve, nastavila projekt z naslovom “Dotik: novi prostori za nova srečanja -Slovenska umetnost in kultura v Vidmu.” Prireditev se bo priCela v nedeljo, 2.maja in bo trajala do sobote, 15. maja. Predvideni so recitali poezije, jezikoslovno srečanje, plesne predstave, razstava del arhitekta Vojteka Ravnikarja, simpozij o Evropi in mnoge druge po- bude. Prireditev bo zanimiva tudi prostorsko. Koncept celotnega projekta, ki odraža misel o umetnosti Donatelle Ruttar in ustvarjalcev Postaje Topolovo, je namreC pozoren tudi na kraje, kjer se kulturni in umetniški dogodki odvijajo, (ma) beri na strani 7 Prvi maj, dobrodošla Slovenija Pozdravljeni Slovenci, pozdravljena Slovenija v skupni Evropski hi-ši! S prvim majem se je uresničila sanja, izpolnila se je dolgoletna želja, vas za mejo an nas na teli strani, ki smo že od zaCetka v Evropksi Uniji. Zelja, da ne bi bilo vič med nami take meje, ki od zaCetka je bila želie-zna, pot le poCaso poCa-so buj odparta, pa nimar tarda an neusmiljena ta-kuo, ki pričajo Se odpar-te rane v sarcih ljudi, a tudi naše prazne an zapuščene vasi. Tele dni bomo poslušal puno liepih, glabokih an modrih besied, mi ki kpnfin smo “praval” an “tarpiel”, Ceglih smo že vic ku petdeset liet v demokratični Evropi, lepuo vemo, kak pomien ima tel dan, ki briše ziduove an prekate med nami. beri na strani 7 ECOLOGIA Clvldale del Friull (UD) Tel. 0432 733012 POZZI NERI Spurgo pozzi neri e reti fognarie Smaltimento rifiuti Bonifica, inertizzazione e collaudo serbatoi PER RISPARMIARE CHIAMA IL NUMERO VERDE: 800-914327 DOBRODOŠLI Skupni oobf / ima Stojan Spetič no besedilo, bi Italija dejansko uzakonila mučenje v policijskih postajah in v vojašnicah. Pomislite na tako možnost. Policija ujame mladega zamorca ali Arabca, ali tudi osumljenega Italijana. Da iz njih iztisne priznanje, jih zaCne muCiti prvi policist. Z vodo, elektriko ali biCem, a v-sakogar samo enkrat. Nato si s kolegom zamenjata vlogi. In drugi ponovi kruto i-gro. Nato še tretji, Četrti, peti in tako v nedogled. Na koncu lahko osumljenec tudi zadobi hude poškodbe, agenti pa, ki so ga muCili, niso kaznivi, saj je vsak muCil samo enkrat. Se vam to zdi scenarij pravne evropske države, kjer spoštujejo zakonitost in Človekovo dostojanstvo ali pa latinskoameriške diktature? In vendar se o tem malo govori. Krščanski demokrat Follini zatrjuje, da bodo napako v senatu popravili. In u-pam, da bo res tako. Dejstvo, da so napako medtem zagrešili z dviganjem rok med glasovanjem v zbornici, pa res ne priCa o demokratični občutljivosti vladajoče desnice. Prej na skomine po lepih starih Časih Cme diktature ali po srednjeveški inkviziciji. Z vstopom v EU novosti na slovenski meji Četrtek, 29. aprila 2004 Il momento del taglio del nastro, sopra il nuovo ponte Kakor vsako leto sem tudi letos obšel razne proslave za 25. april. V svojih posegih sem med drugim spomnil, da se i-dealno povezuje tudi s 27. aprilom, ki je v Sloveniji praznik upora in obletnica u-stanovitve OF. Tudi letos se premier Silvio Berlusconi demonstrativno ni udeležil nobene izmed uradnih svečanosti ob prazniku o-svoboditve, ki je oCitno ne Cuti za svojo, medtem ko stari predsednik republike Ciampi poudarja svoj ponos, da je bil vojak osvobodilne armade, ki je z zavezniki prodirala z Juga. Odnos desnice do praznika in njegovih vrednot pa s svojo grozotno vsebino ponazarja dogodek v parlamentu, kjer so na predlog Severne lige z večino desnosredinske koalicije odobrili popravek o muCenju ljudi. Parlament je bil namreč v veliki zamudi in evropski krogi so ga opozarjali, da je Italija med zadnjimi državami brez zakona, ki kaznuje muCenje ljudi kot hud zloCin proti Človeštvu. No, odobreni popravek določa, da je muCenje kaznivo samo, Ce se ponavlja. Skratka, muCiti samo enkrat, ni kazniv zloCin. Pravijo, da je popravek navdihnil pravosodni minister Roberto Castelli, tisti inženir akustike, ki nosi smešno okrogla oCala in je pred nedavnim demonstriral pred parlamentom in vzklikal “Kdor ne skaCe, je Italijan”. Castelliju ne gre v raCun, da je sodstvo uspešno izpeljalo preiskavo o dogajanju med genovskim zasedanjem osmerice najbogatejših držav, ko je bil ubit mladi Carlo Giuliani in je policija pretepala in... mučila aretirane protiglobaliste v šoli Diaz in v vojašnici v Bolzanetu. Po pričevanjih so morali fantje in dekleta stati na prstih cele ure, z razširjenimi nogami, brez vode in hrane. ObCasno so jih pretepali, dekleta pa spolno nadlegovali. Grozili so jim z najhujšimi posledicami, zraven pa prepevali odštevanko “Un due tre, viva Pinochet...” Ce bi senat potrdil v zbornici odobre- Do danes, 29. aprila bodo na vseh 166. mejnih prehodih Slovenije s sosednjimi državami nameščene nove table, ki bodo od 1. maja dalje (dotlej bodo prekrite) naznanjale vstop v državo C-lanico EU. Na mejnih prehodih s Hrvaško bo nameščena tudi modra tabla z napisom EU, obkroženim z dvanajstimi z-vezdami, ki bo sporočala v-stop v Evropsko unijo. Na obvestilnih tablah bo torej država označena s polnim imenom, kar je glede na to, da je za označevanje slovenske države uradno določenih veC kratic (SLO, SI, SVN), najbolj smiselno in bo povzročalo najmanj težav. V prometu (registrske tablice, cestne oznake, prometna in vozniška dovoljenja) bo sicer v skladu z dunajsko konvencijo veljala oznaka SLO. Na tiskovni konferenci je minister za notranje zadeve Rado Bohinc seznanil novinarje tudi z dogovorom med slovensko in madžarsko vlado (ki je že podpisan) o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa in z dogovorom med vladama Slovenije in Avstrije (podpisan bo v kratkem) o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole. Oba dogovora bosta tako prispevala k racionalizaciji ekip na mejnih prehodih in k veCji pretočnosti prometa. Na meji z Madžarsko bo režim ostal nespremenjen le na železniškem mejnem prehodu Hodoš, sicer pa bo mejna kontrola opravljena le na eni strani, na nekaterih na slovenski, na drugih na madžarski strani oziroma bo na eni opravljena kontrola potniškega, na drugi pa tovornega prometa. Podobno bo na štirinajstih mejnih prehodih z Avstrijo, v petih primerih ostane režim nespremenjen, 17 mejnih prehodov, kjer je malo prometa, pa bodo nadzorovale le mobilne patrulje. Z italijanske strani doslej ni bilo predloga za podoben dogovor, tako da bosta za z- Minister Rado Bohinc daj policiji obeh držav na nekaj mejnih prehodih pripravili enostransko mejno kontrolo. Novost, ki bo razbremenila meddržavne prehode, pa je, da bo po 1. maju mogoCe prečkati tudi enajst maloobmejnih prehodov z Italijo z osebno izkaznico ali potnim listom in torej ne bodo namenjeni le i-metnikom maloobmejne prepustnice. Medtem ko je Slovenija za varovanje morske schen-genske meje pripravljena že zdaj, pa bo treba po besedah notranjega ministra na kopenski južni meji še veliko storiti do leta 2006, ko bodo po vseh predvidevanjih podpisali schengensko konvencijo. Med drugim morajo z-graditi sedem novih in obnoviti 19 objektov, nakupiti tehnična sredstva, zlasti informacijsko telekomunikacijsko opremo, predviden je nakup še enega helikopterja in veC avtomobilov. 2e do konca leta pa bo treba zaposliti tudi okrog o-semsto novih policistov. Načrtovano je bilo, da se bo iz carine (kjer bodo presežki) v policijo prezaposlilo okrog 500 ljudi, a se jih je le 173 (nekateri so si sami našli boljše delo, nekaj jih ni bilo mogoCe sprejeti iz z-dravstvenih razlogov). Tako je v tem Casu razpisanih 100 prostih delovnih mest, do konca leta pa jih bo še 548. Un nuovo ponte in legno collega le due rive del Natiso-ne a Stupizza, nel comune di Pulfero. Il ponte permette di raggiungere il centro visite e di salire lungo un sentiero al monte Mia. L’opera, voluta dalTammi-nistrazione comunale con un contributo dell’Ersa grazie ai fondi 5B (i lavori sono stati realizzati dalla ditta Coapi di S. Pietro al Natisone), è stata inaugurata sabato 24 aprile alla presenza del sindaco Piergiorgio Domeniš, del presidente della Provincia di U-dine, Marzio Strassoldo, e del consigliere regionale Giancarlo Tonutti. Prima del taglio del nastro, il parroco don Mario Qualizza ha benedetto il manufatto. La ristrutturazione del vecchio ponte, come ha spiegato il sindaco, è un ulteriore tas- L’opera inaugurata sabato realizzata con fondi 5B A Stupizza un nuovo ponte sul Natisone sello nel programma di sviluppo turistico e territoriale dell’amministrazione comunale di Pulfero. “Con l’entrata della Slovenia nell’Unione europea - ha aggiunto Domeniš - questa zona dovrà sfruttare l’opportunità, abbiamo u-na via importante di flusso nella quale però la gente si deve fermare”. L’attenzione della Provincia per i problemi delle zone montane è stata sottolineata da Strassoldo. La sua amministrazione d’altra parte si appresta ad aprire un proprio ufficio a S. Pietro al Natisone “in modo che gli interventi in quest’area possano realizzarsi in tempi rapidi”. Per il consigliere Tonutti, infine, “con il primo maggio si aprono nuove prospettive per le Valli del Natisone, grazie all’incontro tra culture e paesaggi con caratteristiche simili”, (m.o.) La Slovenia è davvero attraente Ricomincia da quattro Dopo ben undici ore di dibattito in parlamento, i cinque ministri proposti dal premier Anton Rop hanno avuto la fiducia ed hanno potuto prestare giuramento. La votazione (51 a favore e 25 contrari) ha dimostrato la coesione della nuova maggioranza costituita da liberal-democratici (LDS), socialdemocratici (ZLSD) e pensionati (Desus), dopo l’esclusione o auto-esclusione del partito popolare (SLS). Moschea in forse? La comunità musulmana della Slovenia si è rivolta alla Corte costituzionale perché valuti la costituzionalità del referendum richiesto da un gruppo di cittadini lubia-nesi contro il progetto della costruzione di una moschea. Un’iniziativa analoga è stata adottata dal sindaco di Lubiana Danica SimCiC. Militari in gonnella Nelle caserme di Novo mesto e Bohinjska Bela è entrata nei giorni scorsi la seconda generazione di soldati volontari. Oltre ai 56 ragazzi che seguiranno un corso di addestramento di tre mesi, per la prima volta si sono presentate anche 11 ragazze. I candidati, se supereranno brillantemente la prova, po- tranno essere assunti dall’esercito sloveno. Ora tocca alla Croazia La Commissione europea ha dato il via libero, la settimana scorsa, all’avvio dei negoziati ufficiali per l’adesione della Croazia all’UE. La trattativa dovrebbe concludersi in un arco di tempo che va dai tre ai cinque anni. Il semaforo verde sarebbe stato acceso dalla Commissione dopo che il Tribunale internazionale dell’Aja per i crimini commessi nella ex Jugoslavia ha attestato la “piena collaborazione” di Zagabria con il tribunale stesso. Il commissario europeo per i rapporti esterni Chris Patten nei giorni scorsi a Lussemburgo ha informato a riguardo i ministri degli esteri dell’Europa allargata. Ne discuteranno i capi di stato al prossimo vertice in programma per giugno. Artigiani in Europa La Camera dell’artigiana-to della Slovenia la settimana scorsa è entrata, dopo dieci anni di associazione, a pieno titolo nell’Unione europea dell’artigianato e delle picco- le e medie industrie che raggruppa 70 organizzazioni di tutta Europa. In Slovenia? Perché no! Tv Capodistria e Rai tre del Friuli Venezia Giulia hanno commissionato un sondaggio sulTallargamento dell’UE che è stato condotto nelle province di Trieste e Gorizia, nel Capodistriano e nel Goriziano sloveno. Per più della metà degli interpellati di entrambe le parti dopo il 1. maggio non ci saranno problemi. Appena i 1 13% pensa che le cose miglioreranno. Mentre il 31% degli sloveni ritiene che peggioreranno, da parte italiana c’è maggior ottimismo visto che la percentuale scende al 19%. Una delle domande poste riguardava la disponibilità a trasferirsi per motivi di studio o lavoro nello stato vicino. In Slovenia è stato registrato il 36% di persone diposte a spostarsi in Italia, mentre contro ogni aspettativa son stati ben il 44% le persone della nostra regione disposte a trasferirsi in Slovenia. Rispetto a tutti i quesiti posti hanno comunque dimostrato maggior apertura e di-sponiblità le giovani generazioni di entrambi i paesi. Kultura Med sprejetimi projekti Interreg 111 A tudi špetrski Uspešni slovenski projekti za šole Na sedežu Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze v Trstu so predstavili pet oziroma šest projektov INTERREG III A, katerih nosilci so slovenske šole iz Trsta, Gorice in Benečije. Projekti so se rodili pod nekakšnim pokroviteljstvom SKGZ in SSO ter v sodelovanju s posebnim uradom pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ki ga vodita Erik S vab in Kristina Valencie. Tako je v imenu SKGZ predsednik za Tržaško Igor Gabrovec naglasil bodisi pomen teh projektov bodisi to, da imajo organizacije in posamezniki v uradu pri SDGZ referenčno toCko, na katero se lahko obrnejo. Predsednik SSO Sergij Pahor pa je pozdravil dejstvo, da so ob kulturnih organizacijah prišle v ospredje tudi slovenske šole. Kot je omenil Erik Svab, so se pri razpisu slovenske šole dobro odrezale. Projekt Interreg zaobjema prekomejno sodelovanje in zato ni čudno, da so prav slovenske šole našle posredniško vlogo med italijanskimi šolami v Italiji, slovenskimi v Sloveniji in italijanskimi v Sloveniji. Prošenj je bilo namreč 28, tri slovenske šole iz Trsta, ena iz Gorice in ena iz Benečije pa so bile uspešne ter se povezale z šolami in organizacijami v Sloveniji in skupaj načrtovale pobude. Licej F. Prešeren iz Trsta je soudeležen še pri šestem projektu, katerega nosite lj je Zavod zdruZenega sveta Jadrana v Devinu. Peti projekt pa je, kot zapisano, “osvojil” dvojezični šolski zavod iz Spetra. Cilj projekta iz Benečije je zdruZevati šole na slovenski in italijanski strani. Naslov “Skupaj z Evropo” je zgovoren, pojasnjuje pa ga že seznam partnerjev. Izvajalec je torej Državno didaktično ravnateljstvo s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom. Partnerji na italijanski strani so: Večstopenjski šolski zavod iz Spetra, Didaktično ravnateljstvo iz Čedada, Srednja šola iz Čedada, Didaktično ravnateljstvo iz Manzana, Večstopenjski šolski zavod iz Cente in Didaktično ravnateljstvo iz Možnice. Partnerji iz Slovenije zaobjemajo Posočje in so: Osnovna šola Simona Gregorčiča, O.S. Franceta Bevka, O. S. Most na Soci, O.S. Bovec in O.S. iz Cerknega. Sodelujejo še Zavod za slovensko izobraževanje, Novi Matajur, Društvo beneških umetnikov in društvo Beneško gledališče. Vsebina projekta je razčlenjena. Učitelje, profesorje in dijake bo povezovala na osnovi kulturnih, umetniških in športnih prireditev. Predvidena so pobratenja in izmenjave razredov. V stalnem stiku naj bi bilo uCno osebje, ki naj bi imelo moZnost izpopolnjevanja pri uporabi novih tehnologij. Izmenjave naj bi ob posredovanju izkušenj omogočile sinteze v pisni obliki, predstavitev zgošCenk, postavitev večjezičnih oznak itd. Bistvo projekta pe je v komunikacijski mreZi. Vsi akterji naj bi bili v stiku na različnih nivojih. Glede elektronske izmenjave bi se poslužili že obstojeCne spletne strani “www. ragazzidelfiu-me.it”. Prirejali bi srečanja in tudi izmenjave uCencev in učiteljev, ki bi na mestu spoznali, kako in kaj delajo na “drugi” strani. Medčloveški stiki so vedno bistveni, (ma) Glede vsebine projekta nam je ravnateljica dvojezičnega centra v Spetru Živa Gruden “pojasnila”: “Sola iz Benečije je nosilec projekta, ki zajema veC italijanskih šol na tej strani meje in veC slovenskih šol v PosoCju. Cilj je ta, da vzpostavimo stik med učitelji in med samimi uCenci. Pri tem je previligiran stik med uCitelji, kajto oni so posredovalci izkušenj. Nato je pomembno, da izpostavimo navado sodelovanja in medsebojnega izmenjavanja izkustev, dogajanj in seveda tudi problemov. Mislimo na primer na učiteljski forum, ki naj bi se odvijal na spletnem mestu Ragazzi del fiume. UCitelji naj bi med sabo sporočali in si izmenjavali zelo konkretne in praktične misli in izkušnje.” Ali bo to začetek nečesa trajnega oziroma, ali bo sodelovanje med šolami postalo institucionalno? “Seveda. Projekt je zasnovan tako, da je celoten sklop vseh šol zastavljen s sodobnimi tehnologijami. Ob tem pa utrjujemo tudi neposreden stik med posameznimi šolami in ljudmi: konkretno, s šolo na tej strani meje in šolo na drugi strani. Verjetno je le med najbližjimi sosedi možno vzdrževati neko normalno in stalno sodelovanje. “ Na tiskovni konferenci ste omenila vprašanje še obstoječih jezikovnih pregrad, v smislu, da vsi ne znajo slovenščine in vsi italijanščine, kako se boste ravnali glede tega? Strinjamo se namreč z ravnateljico tržaškega liceja Prešeren Loredano Guštin, ki je opozorila, da bi ne smeli jezikovnih specifik v samih projektih obiti z angleščino. “Eno je nepoznavanje obeh jezikov, po drugi strani pa je potrebno tolmačenje. Pri tem se zavedam, da bo imela pri tem naša šola precej naporno in težko nalogo, saj bo morala pomagati tudi drugim. Nismo predvideli formalnega prevajalskega servisa. Posluževali se bomo bolj neformalnega povezovanja in posredovanja. Poskrbeli bomo za tako jezikovno posredovanje, ki ne bi preprečilo neposrednega.” Na obmejnem pasu bo vaša šola nedvomno posrednik. “Smo pač tista šola, ki razpolaga z znanjem, da to lahko naredi in moramo tudi v to znanje investirati.” Skratka, dvojezična šola v Spetru se izkazuje kot bogastvo vseh, ki živijo v Benečiji in v PosoCju. (ma) I “Tambours de Topolò” a Festintenda Non è più solo la simpatia per un progetto originale gestito da un gruppo di adolescenti, ora è la capacità tecnica e la raffinatezza dello spettacolo che propongono a far sì che “Les Tambours de Topolò” abbiano ricevuto un ulteriore riconoscimento con l'invito a partecipare a Festintenda, il festival musicale che da oltre 20 anni porta a Mor-tegliano alcuni dei nomi più prestigiosi della musica giovanile italiana. Nel suo genere, Festintenda è senza dubbio l'appuntamento più prestigioso e atteso in ambito regionale. Venerdì 30 aprile toccherà proprio a loro aprire la serata che li vedrà in concerto insieme agli Arbe Garbe. Festintenda quest'anno vedrà la partecipazione di Modena City Ramblers, Capa-rezza ("siamo fuori dal tunnel") e di altri artisti di quella scena musicale che più attira le nuove generazioni. Koncert Kreslina v torek 20. aprila v Spetru je bil za vse nas veliko doživetje. Poslušali smo njegove pripovedi o rodnem Prekmurju, njegove stare in najnovejše pesmi. Ob njem in njegovih Malih bogov so zapele tudi Beneške korenine, tri res pridne in korajžne čičice, zaigral pa je tudi harmonikaški orkester Aleksandra Ipavca (slika Nuša Danielič) Pro loco, un incontro con studenti e laureati Un grosso potenziale per lo sviluppo delle valli del Natisone è rappresentato dai non pochi studenti universitari e dai giovani laureati, una risorsa che si vorrebbe valorizzare ed allo stesso tempo impegnare sul territorio. D primo passo è quello di avvicinarli, conoscerli e confrontarsi con loro. A questo fine la Pro-loco Valli del Natiso-ne-Nediške doline invita gli studenti universitari ed i giovani laureati dei sette comuni della valli del Natisone, di Prepotto e Tor-reano ad un incontro che si terrà lunedì 10 maggio alle 20.30 presso la sua sede in via Arengo della Sla-via 1, nell’edificio della Comunità montana. Kulturno društvo lvan Trinko REDNI OBČNI ZBOR bo v Četrtek, 29. aprila ob 18.30 na sedežu društva v ulici IX agosto 8 v Čedadu Dnevni red - Poročilo o delovanju v letu 2003 - Odobritev obračuna za leto 2003 - Program delovanja za leto 2004 - Odobritev predračuna za leto 2004 - 50-letnica smrti msgr. Ivana Trinka - Razno KUB (^)*l8MIIŠnDEVKA , MEGA KONCERTNA MEJI GORAN BREGOVIC z zasedbo Wedding and Funeral band Sobota, 1. maja 2004, ob 21. uri, na trgu Transalpina Gorica-Nova Gorica. Vstop prost Fondazione » m *■ # c***-*, Naši paglavci Ivan Trinko POVOJNA CRTICA - 2 Prišla je kobariška nesreCa, ki mu je neusmiljeno in popolnoma prekinila vsako zvezo z domom, in ne samo njemu! Moj Bog! Vse je končano! Vse je padlo v roke lačnim in neusmiljenim Nemcem! Uboga Zena, ubogi otroci! Nikoli vec jih ne bo videl! Nikoli!... Prišel je v vojno ozemlje čeprav ne na fronto. Placa se mu je zvišala. Sedaj! Cernu? Žalost ga je morila noC in dan. Novice, ki so Bog ve od kod prihajale o skrajno obupnem stranu v zasedenih krajih, so ga spravile v popolen obup. Da bi žalost udušil, se je zatekel h kozarcu. Zazdelo se mu je, da mu vino koristi. Dajalo mu je nekaj hipnega olajšanja in razvedrila. “No, bodi! Saj itak ne pridem nikdar vec domov in Ce pridem, ne dobim vec živih!” je mislil in pil, kadar je mogel. Prišel je tudi v družbo z veselejšimi tovariši. Kaj se bo Človek vedno le kisal! Kaj pomaga! NiC se ne popravi! Vse je šlo! Pil je torej in naposled je redno zapil vse, kar je dobil. Vdajal se je v usodo. Prihajala mu je sicer na misel nesrečna družina; muCil se je z njo in obupaval, kadar je bil sam in ni pil. Zato pa je tem rajši in tem bolj popival, kadar je bil v družbi. Zgodilo se mu je tudi, da se je opil. Potem se je sramoval; strašil se je samega sebe, zgražal se nad svojim počenjanjem in malo da ni jokal kakor otrok, mislec na trpljenje svojih dragih. Vzdržal se je po veC Casa pijaCe. Pa prišlo je zopet hudo, zopet skušnjava in zopet vino. Naposled se je navadil in se bolj brezskrbno pijanih.. Vojna se je nepričakovano končala. Ko so ga pustili domov ter mu povrh dali še precejšnjo vsotico, da si doma opomore, se je vrnil s hrepenečo in trepetajočo dušo med svojce in ker jh je dobil še žive, je postal šumno vesel, pri Čemer je pomagalo tudi vino, zavžito po poti. Oživljenja žena je mislila, da je tak iz golega veselja, saj je tudi njo in otroka prevzela tako silna in nevzdržljiva radost, da jih je skoraj ubila. Mož je dal Zeni boljši del prinesenega denarja in jo s tem zopet silovito vzradostil. Uboga Zena! Saj je toliko živo in vztrajno upala v božjo pomoč! Ostalo si je pa vendar pridržal za svoje nove potrebe. Zahajal je v krCmo. “No, saj je vendar potreben in vreden,” je mislila žena, “Bog ve v kakšnih nevarnostih je bil in koliko Žalosti in trpljenja je prestal. Da ga je le mili Bog nazaj prinesel!” Pil je torej tudi doma. Tudi opil se je, moj Bog! To se lahko zgodi Človeku, ki ni vajen, posebno Ce je izmuCen, je modrovala žena. Zapil je kmalu, kar si je bil pridržal, a pohajanje v krčmo se ni hotelo konCati. Delal je sicer Cez teden in si tudi lahko kaj zaslužil, kajti dela je bilo veliko in delavcev malo. Del zaslužka pa si je vsak teden pridržal za vino. Kmalu je postal navaden pijanček. - gre naprej - 4 novi matajur________________________________________________________________________________________ , * , Četrtek, 29 aprila 2004 hit LlCll HO Lettera al giornale Alda Crucil: “Il sindaco Canalaz aveva i numeri per fare, ma non ha voluto” Spett.le Novi Matajur, Prendiamo spunto dall’intervista al sindaco di Grimacco Canalaz, per portare a conoscenza dell’opinione pubblica il punto di vista del gruppo Občinski seznam Garmak, che per cinque anni ha svolto un preciso e documentato lavoro di opposizione alla fallimentare gestione dell’attuale amministrazione comunale. Il sindaco tenta di addebitare all’opposizione gli inadempimenti, le scelte errate, le decisioni non prese, dimenticando di essere a capo di una maggioranza che aveva, ed ha, tutti i numeri per approvare tutto ciò che vuole. Il leit motiv del sindaco, in quasi tutti i consigli comunali, ai quali, con nostro rammarico, ha partecipato solo qualche raro cittadino, era: “Noi abbiamo i numeri e possiamo approvare tutto ciò che vogliamo.” Con tale spirito è stata costruita, per esempio, l’Unione con il comune di Dreka/Dren-chia, palesemente assurda, tant’è che il nostro gruppo si è sempre rifiutato di partecipare a tale organismo. Vero è che, a suo tempo, credendo alle favole del governo regionale di centro destra, questa unione (con 731 abitanti!) è stata sbandierata come il toccasana per ottenere ingenti finanziamenti regionali. I meglio informati, anche senza particolari conoscenze negli uffici regionali, sanno come andrà a finire. Sempre con la larga maggioranza disponibile, non tenendo in alcuna considerazione le numerose, preoccupate e legittime osservazioni dei cittadini, è stato approvato un Piano regolatore generale comunale, predisposto per altre realtà e che non tiene in alcun conto gli interessi dei cittadini di Grmek / Grimacco. Non abbiamo alcuna remora a ricordare che, nella fase di preparazione del Piano, alcuni componenti della nostra lista facessero parte della maggioranza 95-99. Quando essi si resero conto che gli interessi perseguiti dal sindaco non erano quelli dei cittadini, si dissociarono pubblicamente, esprimendo in varie occasioni la loro contrarietà, anche con il voto. Il Piano fu bloccato. Ovviamente fu lestamente ripreso, approvato ed applicato appena la nuova maggioranza si insediò. Il nostro gruppo, sempre impegnato a ricercare soluzioni utili, votò contro. I danni di questo piano si cominciano già ad intravedere con il degrado del territorio. Qualcosa di analogo si è verificato con lo statuto comunale. A fine mandato 95-96, è stato proposto, per esigenze amministrative, un adeguamento dello statuto. Avevamo proposto d’inserirvi tutta la normativa che evidenziasse la presenza della cultura slovena locale (compresa la toponomastica) e ne riconoscesse la dovuta dignità pubblica. Arbitrariamente l’organo di controllo regionale cancellava tutte queste integrazioni. L’immediata richiesta di opporsi a questo sopruso, ricorrendo al Tar - Tribunale amministrativo regionale, veniva bocciata con i voti dell’opposizione a cui si erano uniti il sindaco Canalaz ed i consiglieri Crainich e Chiabai. Lo statuto mutilato dall’organo di controllo entrava in vigore e non è stato più ripreso, pur avendo l’amministrazione Canalaz, in questo mandato, tutti i numeri per poterlo fare. Certamente il nostro gruppo avrebbe portato il suo voto favorevole, dato che avevamo addirittura preparato una bozza d’integrazione (tutto è a-gli atti). La linea politica dell’attuale amministrazione viene rivelata anche da un altro fatto. Si sa che già vent’anni fa il comune aveva installato le tabelle bilingui, più volte distrutte o imbrattate non certo da noi. In dieci anni il sindaco Canalaz non ne ha fatto ripulire, o sostituire, una. Visti, anno dopo anno, gli avanzi di amministrazione non era certo un problema di soldi, ma una precisa scelta. Infine due parole sulla difficile approvazione del bilancio di previsione 2004. Il fatto è semplice nella sua gravità: la maggioranza, con tutti i suoi numeri, non è stata in grado di approvare il bilancio da lei stessa presentato. Se ci sono volute ben tre sedute per arrivare a tanto, con conseguente danno economico, la causa è tutta e sola della stessa maggioranza che non ha fatto ciò che avrebbe dovuto. Alda Crucil Lista civica “Občinski seznam Garmak” ZELENI LISTI Ace Mermolja 11 bilancio approvato dalla maggioranza del consiglio S. Pietro, con il consuntivo la giunta ha tirato le somme Ultimo bilancio consuntivo e probabilmente ultimo consiglio comunale di questa legislatura a S. Pietro al Nati-sone. L’assemblea si è tenuta lunedì 26 aprile, con il punto forte dell’ordine del giorno rappresentato dal documento contabile per il 2003 che prevede un avanzo di amministrazione effettivo di circa 123 mila euro. Per l’assessore Giuseppe Blasetig è stata l’occasione per fare il punto della situazione sul lavoro svolto nel corso dei cinque anni. Un excursus che ha toccato tra l’altro i risultati efficaci ottenuti dall’Unione dei Comuni, la risoluzione di problemi nella gestione del patrimonio e del personale, lo sviluppo urbanistico che ha contraddistinto il capoluogo, i lavori sulla viabilità di montagna, l’interventi per la messa a norma degli impianti scolastici, il sostegno all’associazionismo ed al volontariato. Per Sergio Venturini, dell’opposizione, la giunta “si è limitata alla normale amministrazione, non portando a compimento neanche quanto ereditato dal sindaco precedente”. E, a questo proposito, la minoranza si è sentita “confortata dalle critiche che provengono dallo stesso capogruppo della lista civica”. Il diretto interessato, Giuseppe Marinig, non è intervenuto. Rispondendo ad alcune o-biezioni dell’opposizione, Blasetig ha spiegato che “circa 4 milioni di euro sono stati investiti nel corso degli ultimi cinque anni”. Più in particolare, riguardo le fognature di Tiglio, l’assessore ha chiarito che l’idea di partenza per un minidepuratore, che risale al 1999, è stata verificata dal consorzio Pojana, secondo il quale non avrebbe prodotto risultati. E’ stato quindi cambiato il progetto con una lievitazione di costi (181 mila euro). Ora l’opera è in fase di appalto. Il bilancio è stato infine approvato con i voti della maggioranza, astenuta l’opposizione. Di seguito è stato approvato all’unanimità il primo utilizzo di avanzo di amministrazione. Tra le scelte fatte, quelle dalle legge 482 per l’anno 2002. Si finanzieranno l’apertura di uno sportello bilingue, la traduzione di atti amministrativi, l’organizzazione di corsi di lingua slovena e l’acquisto di tabelle stradali bilingui. (m.o.) Due immagini (prima e durante) dei recenti lavori sulla viabilità interna nella zona sud di S. Pietro al Natisone Odgovornost v informiranju Za Italijo sta bistveni korektnost informacije in odgovornost tistih, ki jo proizvajajo. To velja toliko bolj za telivizijo, ki je najbolj množičen vir informacije. Mislim, da smo že prekoračili varnostno mejo in da so ljudje zaskrbljujoče vedno manj informirani tudi o najosnovnejših zadevah. Gledal sem televizijski dnevnik na drugem državnem kanalu večer pred 25. aprilom. Uvodoma se je pojavil zgodovinar-kmomenta-tor, ki je prikazal 25.april kot dan državne drame, ko so partizani osvobajali in obenem pobijali nedolžne ljudi. Gre za tipično revizionistično verzijo 25. aprila, ki v bistvu obtožuje italijansko osvobodilno borbo najrazličnejših grozodejstev ter enači fašizem in antifašizem, osvobodilne brigade in saloj-sko republiko. Ne zanikam pravice do preinterpretacije zgodovine, ljudem pa je treba povedati, kakšna bi bila usoda Italije, ko ne bi imela osvobodilnega boja, ki resnici na ljubo ni primerljiv s Stalingradom ali z antifašistično borbo narodov nekdanje Jugoslavije. Italijanski antifašistični upor pa je Italiji prihranil usodo poražene države, kar se je dogodilo Nemčiji, ki je zaradi tega nosila veliko težje posledice, kot je bila razmejitev na italijanski severovzhodni meji. Tega dejstva italijanska državna televizija ne more in ne sme zamolčati, saj bi se morala celotna RAI vprašati, ali naj v pluralizmu soglaša z osnovnimi tezami predsednika republike, ali pa njegove teze izpodbija. Nadalje, lahko javna televizija posreduje v popoldanskem nedeljskem programu na prvi mreži, ki je namenjen družinam, intervju Paola Bo-nolisa z Donatom Bilancio, ki je umoril 17 ljudi? Fašizem je prepovedal objavljanje in propagiranje dogodkov iz črne kronike zato, da bi ustvaril vtis o državi miru in reda. Danes namenjajo množična občila zločincem veliko prostora zato, da ljudstvo ne bi videlo drugega. Nespodobno je, da si lahko serijski morilec pere dušo pred milijoni gledalci, pošteni družinski oče pa ne more izpovedati svojih skrbi in stisk nikomur. V resnici posveča televizija v celoti, državna in zasebna, vedno več prostora črni kroniki in poti- più importanti riguardano la manutenzione straordinaria della centrale termica degli impianti sportivi (18 mila euro), la sistemazione di cinque pensiline (23 mila euro che si aggiungono alle 22 mila erogate dalla Provincia), la manutenzione della viabilità comunale (15 mila euro) e l’acquisto di attrezzature per la rievocazione storica dell’A-rengo (6.600 euro che si aggiungono ai 28 mila già avuti dalla Camera di commercio). La sola maggioranza ha poi approvato una variazione di bilancio che prevede, in entrata e in uscita, la somma di 57.500 euro provenienti “Il sindaco di S. Pietro... evidentemente pensa di poter applicare al Comune anche la seconda legge di tutela degli sloveni per qualificare di nazionalità slovena gli abitanti locali, con diritto anche alla bandiera slovena”. La frase, tratta da un volantino della lista “Progetto S. Pietro” e inviata al periodico “Il Cividalese” come lettera al direttore, ha provocato una dura reazione da parte del sindaco Bruna Dorbolò e della sua giunta nel corso dell’ultimo consiglio comunale. Alla richiesta di spiegazioni alla minoranza, anche per altri punti della lettera (“E’ stata criticata l’amministrazione perché spende i soldi della legge 482 per valorizzare una lingua e non per altre opere, quando tutti sanno che la legge è stata promulgata e finanziata proprio per quello scopo” ha detto tra l’altro il sindaco), Sergio Mattelig ha risposto prima dicendo di non conoscere il contenuto dell’articolo riportato da “Il Cividalese”, poi che al periodico è stata inviata copia di un volantino della lista, infine ha citato un comma della legge regionale 27 del 2001 secondo il quale “sugli edifici pubblici dei Comuni in cui sono insediate popolazioni appartenenti ai diversi gruppi linguistici della Regione viene e-, sposta, accanto alle bandiere italiana, europea e regionale, anche quella della comunità di riferimento”. Per Giuseppe Blasetig “è insinuante mettere nelle intenzioni del sindaco cose che non ha mai affermato”, per la Dorbolò è “un’offesa ai cittadini di S. Pietro al Natisone”. ska v ozadje realne probleme države in sveta, ki jo obkroža. Kaj na primer v resnici vemo o Iraku? Iz televizijskih poročil lahko le bežno sumimo, da se tam odvija prava vojna med domačim prebivalstvom in vojaki, ki so zasedli Irak. Nam hočejo določeni mediji posredovati mnenje, da se problemi Iraka danes v bistvu v terorističnih frakcijah, ki odklanjajo ameriški mir. Javno mnenje se zato opredeljuje na osnovi zelo pristransko podanega vedenja o dogodkih. Tudi vprašanje italijanskih jetnikov so previdno zožili na dejanje frakcije skrajnežev. Če je res tako, zakaj se potem Italija srečuje z najrazličnejšimi državniki in z najbolj poznanimi iraškimi osebnostmi? Obenem pravi, da se nič ne pogaja, a je vsem jasno, da bi umor preostalih treh jetnikov pomenil za Italijo nenavaden šok. Namesto novic so ustvarili medijsko psihodramo, ki je spravila v nevarnost življenje jetnikov. Tudi o manj krutih zadevah smo vedno manj obveščeni. Pogovarjal sem se z več ljudmi in na primer opazil, da imajo in imamo glede pokojninskega sistema povsem zmedene informacije. Nadalje, mnogi ne vedo, da je italijanski parlament z glasovi desne sredine pred dnevi uzakonil “enkratno” mučenje (koliko ur lahko traja?), kar je barbarsko. Pozabili smo, da se zaradi Par-malata in Ciria zgražajo poslanci in ministri, ki so volili zakon, ki uvršča lažne bilance podjetij med navadne prekrške. Taisti ljudje se danes jezijo zradi izgubljenega denarja, ki so ga povzročile prav lažne bilance. Na kateri strani je vlada, na kateri strani so ljudje, ki so jo volili in se jezijo zaradi izgubljenih bondov? Lahko bi še nadaljeval spisek slabe in zavajajoče informacije. Berlusconi stalno opozarja na nevarnost abstraktnega komunističnega režima. Sprašujem se, če po malem ne postajamo nezavedne žrtve konkretnega liberistične-ga pranja možganov in režima, ki se naslanja na množični analfabetizem ne-infor-macije. To je problem. n t i» • novi matajur £ rred volitvami ^3^^2004 3 L’ultimo bastione del centro-destra, nelle Valli del Natisone, è caduto cinque anni fa. Erano tre le liste in lizza, ma due facevano parte dello schieramento più conservatore (una proponeva il sindaco uscente Nicola Mar-seglia, l’altra Sandra Medves). Alla fine ha prevalso la terza lista guidata da Piergiorgio Domeniš che ha ottenuto 313 voti (36,9%). La situazione, stando alle voci, potrebbe ripetersi anche in questa tornata elettorale. Tra i nomi che si fanno come possibili antagonisti di Domeniš ci sono quelli di Camillo Melissa, ex consigliere provinciale che ha già fatto parte dell’assemblea comunale di Pulfero, e di Sandra Medves. Dall’alto un'immagine di Brischis, una casa di Cicigolis, la statale che attraversa Pulfero e la frazione montana di Montefosca Da cinque anni guida l’amministrazione comunale di Pulfero in modo pacato ma deciso, come è nel suo carattere. Piergiorgio Domeniš non è uomo di molte parole, preferisce i fatti, sa essere presente, consigliare e farsi consigliare. Piccoli requisiti per un amministratore che qualche risultato lo ha ottenuto, e che ora punta alla riconferma. Come giudica questa e-sperienza di cinque anni come sindaco? “Dopo una partenza lenta, dovuta all’inesperienza e alle difficoltà ereditate dalle precedenti amministrazioni, le cose sono andate per il verso giusto. Dallo scorso anno si cominciano a vedere i risultati, che si vedranno ancora per un paio d’anni. Tra le cose positive metto la riorganizzazione degli uffici comunali, il personale ha risposto bene, il che ci ha permesso di lavorare con profitto”. Quali le cose più importanti realizzate nel settore dei lavori pubblici? “La sistemazione della viabilità, in parte già conclusa, la messa in sicurezza del territorio con i progetti del cimitero di Brischis, già realizzato, la difesa delle sponde del Natisone a Loch, già appaltato, e il posizionamento della rete paramassi a Gore-gnavas, che ha ricevuto il finanziamento. E poi la sistemazione definitiva dell’illu-minazione pubblica nei vari paesi, in parte realizzata e in parte finanziata”. Le difficoltà incontrate? “Quelle iniziali per l’approvazione del Piano regolatore generale, che è passato solo in marzo”. Da cosa è contraddistinto il Prg? “Una cosa per tutte, la possibilità di realizzare insediamenti abitativi dove fino ad ora non era possibile. Il nostro è un territorio particolare, con molti vincoli...”. Il territorio di Pulfero è in gran parte montano, con tutti i problemi che questo comporta. Ma forse l’esperienza recente del concorso poetico di Calla ha dimostrato che qualcosa si può fare, che la gente ha voglia di rimanere. “Calla ha avuto un grande effetto. Senz’altro, i nostri paesi hanno ancora tanto da dire. Hanno grandi tradizioni, gente abituata a lavorare tanto senza chiedere nulla. Senza necessità di grandi capitali 5 - Verso le elezioni comunali: le interviste ai sindaci uscenti Domeniš: ‘U nostro impegno perché Pulfero non sia solo luogo di transito” si possono realizzare iniziative che valgano per i paesani, ma anche per la gente che viene da fuori”. Come sono stati, all’interno del consiglio comunale, i rapporti tra maggioranza e minoranza? “Noi abbiamo due gruppi di minoranza. Con una, quella che ha per capogruppo Pio Fedrizzi, i rapporti sono stati buoni, c’è stata attenzione e collaborazione, dall’altra, quella di Sandra Medves, di costruttivo non abbiamo visto niente, hanno remato contro invece di lavorare per lo sviluppo”. Qual è il suo giudizio sull’Unione dei Comuni? “Positivo, la messa in rete dei servizi ha migliorato l’offerta all’utente permettendoci di risparmiare. Siamo però contrari alla fusione dei Comuni”. Questa Comunità montana allargata funziona? “Per adesso ha avuto una giunta trasversale che si è limitata alla normale amministrazione, e in questo senso è riuscita a fare delle cose. Se si riorganizza e si riescono a sfruttare al meglio le risorse umane, può fare molto. Chiaramente tutto dipende dalle competenze e dai finanzia- II sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš menti che la Regione intende darle”. I rapporti con la nuova giunta regionale? “Buoni, inutile nascondere che parliamo la stessa lingua”. Come giudica la nascita della Pro loco delle Valli del Natisone? “Tutte le iniziative che nascono sul territorio sono valide purché non nascano sovrapposizioni. Noi a Pulfero abbiamo avuto un vuoto di i-niziative per anni, ed è stata una delle cose che ha prodotto lo spopolamento. Ora le cose possono cambiare”. Il 1° maggio, con l’entrata della Slovenia nell’Unione europea, è ormai dietro l’angolo. “E’ un fatto sicuramente positivo. Il nostro comune fino a poco fa serviva solo come territorio di transito, oggi, con l’apertura delle frontiere accompagnata da iniziative di sviluppo turistico, potremo trarne solo dei vantaggi. La Slovenia d’altra parte ha una forte connotazione turistica, e questo aiuta”. Come pensa si possa superare questo problema di una viabilità che serve solo al passaggio dei turisti, con quali iniziative? “Abbiamo realizzato strutture che possono far avvicinare il turista, fare in modo che si fermi. Penso al camping di Podpolizza, al risanamento del monte Mia, alla grotta d’Antro, dove ora c’è una persona sempre disponibile per accogliere i visitatori, al recupero dell’ex scuola di Montefosca, tutte cose che possono rappresentare un’offerta che, aggiunta a quelle della parte confinaria slovena, diventa un importante pacchetto turistico. Il fatto è che ad un certo punto le strade si fermavano, c’era un blocco. Ora non c’è più. Chiaramente bisognerà intervenire sulla viabilità di fon-dovalle”. Solo a fondovalle? “Anche a fondovalle, ma gli interventi vanno fatti su tutto il territorio. Considero ad esempio importanti i col-legamenti che stiamo realizzando da una parte con Far-cadizze e Faedis, dall’altra tra Mersino e Montemaggiore, cui manca solo l’ultimo tratto di asfaltatura della strada”. E’ già risaputo che si ri-candida. “Sì, con una lista che possiamo definire di continuazione, per sette, otto decimi fornata dagli attuali consiglieri che hanno deciso di ricandidarsi. Vuol dire che insieme abbiamo lavorato bene”. Michele Obit Aktualno Na sedežu društva Trinko slovenska komisija za zakon 482 Skrb Pokrajine za slovenski jezik V sredo, 21. aprila se je v knjižnici kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu sestala posvetovalna komisija Pokrajine Videm za izvajanje zakona 482 v odnosu do slovenske manjšine v Furlaniji. Vodil jo je pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot, ob njem je bila Vida ValenCiC, ki je pred dobrim mesecem stopila v službo na Pokrajini z nalogo, da prav na podlagi zaščitnega zakona za jezikovne manjšine pospeši in obogati kulturno delovanje ter prispeva h kulturni rasti slovenske manjšine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Podobna služba je bila pred kratkim ustanovljena tudi za nemško govoreCe, medtem, ko že nekaj let deluje tista za Furlane. Srečanje se je odvijalo v sproščenem in konstruktivnem vzdušju, v središCu pozornosti pa je bilo prav izvajanje zakona 482 in priprava projektov za leto 2004, ki jih mora Pokrajina predložiti do konca tega meseca. Po poglobljeni razpravi, ki se je dotaknila številnih vprašanj, sta se oblikovala dva predloga. Prvi zadeva koordiniran projekt za ovrednotenje krajevnih kultur in posameznih dialektov s pripravo didakti- Odbornik Fabrizio Cigolot Cnih pripomočkov za vse šole obmejnega pasu od Trbiža do Nadiških dolin. Drugi projekt je usmerjen v kulturno - raziskovalno področje, namen pa je ovrednotiti kulturne dobrine na teri-torju a tudi kulturne raziskovalne dejavnosti ter jih povezati v skupno mrežo, v katero naj bi torej bili vključeni že obstoječi muzeji (Nabo-rjet, Rezija in Bardo), dokumentacijska središCa, ki se že snujejo ter Okno na slovanski svet v Gorenjem Tarbiju. Odbornik Cigolot se je na srečanju pozanimal tudi za dvojezično srednjo šolo v Špetru oziroma o postopku za njeno ustanovitev, ponovil je svojo podporo projektu ter izrazil pripravljenost po- sredovati na Ministrstvu za šolstvo v Rimu. Na koncu je odbornik Cigolot napovedal pobude, ki jih ima v programu Pokrajina v pozdrav Sloveniji v Evropski Uniji. 29. aprila se bodo na pobudo Pokrajine sestali v Čedadu župani z obeh strani meje. SreCanje bo zjutraj, v popoldanskih urah se bo nadaljevalo v Kobaridu. Pokrajina bo ob 1. maju pripra-vila tudi poseben plakat, zborovski koncert, naCrtuje tudi nateCaj za srednje šole ter v sodelovanju z videmsko Univerzo podelitev nagrade za najboljšo diplomsko nalogo na temo odnosov med Furlanijo - Juljisko krajino in Slovenijo na najrazličnejših področjih. Na pobudo Pokrajine Videm istega dne posvet v obeh mestih Za skupno Evropo v Čedadu in Kobaridu Med raznimi slovesnostmi in prireditvami, ki spremljajo vstop Slovenije v Evropo, prireja Pokrajina Videm simpozij, ki bo istega dne, to je 29. aprila, v Čedadu in v Kobaridu. Naslov srečanja bo: “Razširjena Evropa: nove možnosti za obmejne kraje in vloga Pokrajine Videm”. V Čedadu bo sreCanje v gledališki dvorani bivšega Uršulinskega samostana Santa Maria in Valle. SreCanje se bo pričelo ob 11. uri s prijavo prisotnih. Sledil bo pozdrav Cedajskega župana Attilia Vuge. Posvet bo uvedel pokrajinski odbornik za evropske zadeve Lanfranco Sette. Ob 11.30 je predviden poseg predsednika Pokrajine Videm Marzia Strassolda. Sledila bo predstavitev javnomnenjske raziskave. Ob 12.15 pa bo v razpravo posegel državni sekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gaberšček. Sledil bo poseg ravnatelja goriškega inštituta za sociologijo ISIG Alberta Gasparinija. Ob zaključku simpozija so predvideni posegi županov obmejnih občin. V popoldanskih urah, in sicer ob 15.30, bo v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu zrcalen popoldanski po- svet z naslovom “Za skupno Evropo”. Pozdravni nagovor bo izrekel Zupan Občine Kobarid Pavel Gregorčič. Sledili bodo posegi predsednika Strassolda, Setteja, Gabrščka in Gasparinija. V razpravi bodo sodelovali župani iz Kranjske Gore, Kanala, Tolmina in Kobarida. Vsekakor gre za pobudo, ki jo moramo med mnogimi naglasiti zaradi pomembnih govornikov ter zaradi same prisotnosti, ki jo bo v integracijskih procesih uveljavljala Pokrajina Videm, ki se nikakor noCe omejiti na o-brobno vlogo, ki jo v Italiji i-majo razne pokrajinske uprave. (ma) Sloveni, costituito un tavolo delle minoranze di Alpe Adria L’adesione della Slovenia e l’allargamento dell’Unione europea ci mettono di fronte a cambiamenti e sfide nuove che esigono risposte originali ed adeguate. Le comunità slovene che vivono nelle diverse regioni di Alpe-Adria non hanno perso tempo e hanno costituito un tavolo permanente, un coordinamento che giovedì 22 aprile è stato presentato ed ufficializzato presso il Ministero degli esteri sloveno a Lubiana. E’ stato denominato Slovenska manjšinska koordinacija (Slo-mak) e ne fanno parte rappresentanti delle minoranze slovene in Austria, Italia, Ungheria e Croazia. Quali le finalità dell’organismo che è presieduto da Rudi Pavšič, presidente dell’Unione culturale economica slovena - Slovenska kulturno - gospodarska zveza? “Il 1. maggio, oltre ad un momento di festa, rappresenta una grande sfida che coinvolge lo sviluppo culturale, linguistico, economico e sociale di tutta la fascia confinaria”, si legge nel documento sottoscritto il 22 aprile scorso. "Per questa ragione va rafforzato il ruolo delle minoranze come elemento di collegamento tra lingue e culture e nello spirito della nuo- II presidente del coordinamento Rudi Pavšič va Europa vanno ricercate tutte le vie che portano alla convivenza ed alla collaborazione tra i popoli. Al fine di raggiungere questi obiettivi abbiamo bisogno di una buona organizzazione interna ad o-gni minoranza e delle diverse minoranze tra di loro e di una nostra rappresentanza”, prosegue il documento. Un tale coordinamento consente di elaborare un’articolata strategia per l’affermazione della lingua e della cultura slovena, rappresenta un momento di confronto interno, allo stesso tempo è interlocutore da una parte dei singoli stati in cui le minoranze vivono e della Slovenia dall’altra. “Dalla Slovenia, oltre al sostegno ed al rispetto L’iniziativa è stata accolta positivamente in Slovenia dove i rappresentanti delle sette organizzazioni delle comunità slovene sono stati ricevuti dal ministro degli esteri Dimitrij Rupel, mentre alla presentazione del coordinamento hanno partecipato anche il presidente della commissione esteri del Parlamento Jelko Kacin, della Camera di Stato Jože Jeraj, del Bureau europeo per le lingue meno diffuse Bojan Brezigar. Občina Monošter na Madžarskem in Trbiž sta pobrateni Trbiž, glavno središče Kanalske doline V praznovanja ob širitvi Evropske Unije sodi tudi slovesnost ob pobratenju med Trbižem in Monoštrom v soboto, 8. maja na Trbižu, ko bo prišlo do podpisa listine. Pobuda je prišla na dan pred tremi leti med obiskom takratne generalne konzulke v Trstu Jadranke Sturm Kocjan pri tr-biškemu županu Francu Bari-tussiu. Ob tisti priložnosti je beseda nanesla tudi na slovensko manjšino na Madžarskem in na dejstvo, da so v Monoštru ob Slovencih tudi Nemci. Od tu zamisel Zupana, da bi stopili v stik s predstavniki občine Monošter. Stvar je sicer nekoliko “zaspala”, do trenutka ko so na Trbižu odprli Urad za manjšinske jezike in mednarodne odnose. Prišlo je tako do obiska v Monoštru in iz Monoštra na Trbižu. 8. maja s podpisom listine na trbiškem županstvu se bo zaCelo novo poglavje odnosov. Seveda sta ob vseh sreča- njih in pogovorih sodelovala slovenska predstavnika in sicer Jože Hirnok za Zvezo Slovencev na Madžarskem in Rudi Barthalot za Slovence iz Kanalske doline. Geografi na Tromeji V ponedeljek, 3. maja se zaCne na Trbižu mednarodni kongres geografov, ki ga prirejajo Univerze iz Trsta in Gorice, Ljubljane in Kopra ter Celovca. Soorganizator je tudi trbiška občina oziroma njen Urad za manjšinske jezike in mednarodne odnose. Kongres, ki se odvija pod parolo “Pozdrav Evropi”, se bo v torek preselil v Beljak, v sredo se bo nadaljeval pa v Kranjski gori. Tu bo imel svoj referat tudi Rudi Barthalot, ki bo spregovoril o mednarodnih in medobčinskih odnosih na meji. della soggettività delle minoranze, attendiamo un indirizzo politico che consenta la definizione di un programma strategico per le comunità slovene nei paesi vicini”, in altre parole cioè le minoranze chiedono alla Slovenia una strategia per lo sviluppo della lingua e della cultura ma anche di essere inserite nelle linee e nei programmi di sviluppo di tutta l’area centroeuropea. Il coordinamento delle minoranze slovene nel suo documento inoltre sottolinea l’importanza di una maggiore presenza a livello europeo sulla base dei documenti europei in materia di lingue e culture regionali e minoritarie e di un collegamento anche con altre minoranze nell’UE allargata. Listino bodo podpisali v slovenskem mestecem v nedeljo 2. maja Starše in Pušja vas pobrateni 2. maja bo prišlo do podpisa listine o pobratenju tudi med furlansko občino Venzone, ali Pušjo vasjo, kot ji pravimo po slovensko, in mestecem Starše v bližini Maribora. Po nekaj pripravljalnih srečanjih med predstavniki občin, pri katerih je aktivno sodelovala rezijanska kulturna delavka Luigia Negro kot jezikovni posrednik, bo v nedeljo, 2. maja številna delegacija iz Pušje vasi z Zupanom Amedeom Pasco-lorn na Celu odpotovala v Starše, kjer bodo priredili veliko praznovanje in, kot re-Ceno, podpisali tudi listino o pobratenju. Odprtost, pripravljenost premošCati razlike, se medsebojno povezovati in iskati možnosti sodelovanja so torej vse pogostejši pojav, kar je gotovo pozitivno, saj prispeva k vse veCji integraciji. Seveda, ima pri tem pomembno vlogo tudi Evropska unija, ki spodbuja pobratenja s posebnimi posegi in jih finančno podpira. Občine, ki so ubrale pot pobratenj imajo mimo tega tudi prednost pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. m ]' Motiv iz Pušje vasi = Vstop Slovenije v EU= Prvega maja pohod s Solarij, ljudski praznik na meji v Podklancu in nato v Britofu Srečamo se na v pozdrav Sloveniji v E novi matajur s prve strani Ob šotoru bodo alpini točili vino in vodo ter kuhali pa-što. Ob 22. uri se bodo udeleženci slavja z baklami povzpeli na vrh Matajurja, kjer bodo ob petju zborov dočakali polnoC. Ob polnoči bodo Zupani Kobarida, Podbonesca in Sovodenj dvignili evropsko zastavo. Godba na pihala in pevci bodo izvedli "Odo radosti", nato bodo prireditelji zakurili kres. Les za kres so ta teden prepeljali iz žage Ohojak do koCe Pelizzo in od tu s helikopterjem na vrh Matajurja. Za varnost pohodnikov bodo skrbeli planinci, alpini in GRS Tolmin-Kobarid. Mejni prehod Livek bo ob priložnosti odprt celo noC. V soboto, 1. maja prirejajo občine Kanal ob SoCi, Dreka, Srednje, Grmek in Prapotno ljudsko slavje z naslovom: "Z Roko v roki v Evropo". Program se bo pričel v jutranjih urah. Ob 8. uri bo priCel na mejnem prehodu Solarij pohod ob mejni reki Idriji, ki bo šel do Podklanca in Britofa. Ob 11. uri bo ob obmejnem prehodu Podklanec “Pozdrav sosedom”. Program predvideva sprejem pohodnikov, enodnevno otvoritev mejnega pohoda Podklanec in dostopne poti. Nadalje je predviden kulturni spored, med katerim bodo nastopili etnološka skupina Kontraband Cez Idrijo, Gani T.R.D. GloboCak Kam-breško. Beneško gledališče in skupina R'Cinke iz RoCinja. Pogled na varh Matajurja, kjer bomo pričakali vstop Slovenije v EU in ob polnoči bodo dvignili evropsko zastavo L’iniziativa il 1° maggio sul confine A Ponte Clinaz una festa popolare Una vera festa popolare è stata organizzata in occasione dell’ingresso della Slovenia nell’UE il 1. maggio sul confine a Ponte Clinaz/Podklanec. Promotori dell’iniziativa che unisce la gente dei due versanti dello Judrio come un tempo sono i comuni di Drenchia, Stregna, Gri-macco e Kanal ob Soci assieme all’Associazione turistica e ricreativa GloboCak di Kambreško. L’appuntamento è per le 8 di mattina al valico di Solarje in comune di Drenchia da dove si partirà a piedi lungo lo Judrio fino al valico di Ponte Clinaz in comune di Stregna, una volta vitale arteria di collegamento tra paesi vicini come Gnidovizza o Clinaz con Kambreško, poi chiuso in seguito al progressivo abbandono dei paesi su entrambi i versanti. Sabato 1° maggio il valico sarà nuovamente aperto dalle ore 11 alle 18. E proprio qui ci sarà la prima tappa del percorso. Ci sarà la possibilità di riposarsi, rifocillarsi e soprattutto di divertirsi rivivendo in chiave comica le vicende di un tempo. “Kontraband Cez Idrijo” è il titolo della rappresentazione teatrale a cui stanno lavorando assieme il gruppo etnografico dell’Associazione GloboCak di Kambreško, il gruppo : - i*. AlEr^. •Cie* ♦* *<«*». “R’Cinke” di RoCinj ed il nostro Beneško gledališče. La “prima” sarà il 30 aprile a Gorizia nell’ambito delle manifestazioni collaterali alla cerimonia di adesione della Slovenia all’UE. Il primo maggio sarà la volta di Ponte Clinaz. I camminatori che lo desidereranno proseguiranno il loro cammino, guidati dal Planinsko društvo di Kanal ob SoCi fino al successivo valico di Molino Vecchio/Britof dove alle ore 14 ci sarà la ma- nifestazione ufficiale organizzata dal comune di Kanal in collaborazione con i comuni vicini di Stregna e Prepotto. La festa a Podk-lanec/Ponte Clinaz però proseguirà anche nel pomeriggio all’insegna della musica, dei canti, dell’amicizia e del buon umore. Gli organizzatori dell’associazione GloboCak informano che è stato organizzato il trasporto degli autisti al valico di Soiarie per il ritorno. Na harmoniko bodo zagodli Marino VelušCek, Zvonko Pirih in Roberto Bergnach. Nastopili bodo otroci iz KS Kambreško. Ob 14. uri bo na obmejnem prehodu Britof “Proslava ob vstopu Slovenije v EU”. Program predvideva pozdrave obmejnih županov in gostov ter kulturni program z nastopi pihalnega orkestra Salonit Anhovo, pevskih zborov, vokalne skupine Liška dekleta, harmonikašev z obeh strani meje in uCencev domačih osnovnih šol. Za zabavo bodo poskrbeli Beneški fantje in ansambel 7 SRIT. (ma) s prve strani Ob običajnih dvoranah, kot sta dvorani v videmskem gradu, v gledališču Giovanni di Udine, v avditoriju Zanon, v palačah Antonini in Mantica ter v cerkvi Sv. Antona, bodo uporabili bivšo občinsko klavnico, kjer bo plesna skupina EN-KNAP Dance Company predstavila projekt sodobnega plesa (sobota, 8. ob 21. uri in nedelja, 9. maja ob isti uri). V Bunkerju na Trgu 1. maja, ki Je pod gradom, pa bo videoin-štalacija Videospotting, ki jo Bodo pripravili slovenski umetniki (Četrtek, 13. maja od 20. do 24.ure). V kinodvorani Odeon bo veCer Nove slovenske poezije, ki ga je pripravil Miha Obit. Nastopili bodo Taja Kramberger, Peter Semolič, Brane Mozetič in Matjaž Pikalo s skupino Autodafé (petek, 14. maja od 19. ure dalje). Ob zapisanem naj omeni-nto vsaj še nekaj prireditev, ki se zdijo pomembnejše ali zanimivejše. V nedeljo, 2. maja Bo ob 17. uri v cerkvi Sv. Antona odprtje razstave pomem-Bnega slovenskega arhitekta Vojteha Ravnikarja, ki bo na otvoritvi prisoten. Ob 19.30 Bo v gledališču Giovanni Da Udine uradna otvoritev prireditve. Spregovorili bodo videmski Zupan Sergio Cecotti, deželni odbornik za kulturo '°Berto Antonaz, predsednik “Dotik” ali predstavitev slovenske kulture v Vidmu Umetniški vodja prireditve Občine Videm je Donatella Ruttar DOTÌK - IL PROGRAMMA DOMENICA 2 MAGGIO 17.00 Chiesa ili Sant’Antonio Vojtek Ravnikar_arhitektura - Incontro con l’architetto sloveno e inaugurazione della mostra. 1930 Teatro Giovanni Da Udine inaugurazione 20.00Sala grande proiezione del film “Rezervni deli” di Damjan Kozole e del coito “(A) Torzija” di Stefan Arsenijevic Foyer Festa con musica popolare, cibi e vini sloveni VENERDÌ' 7 MAGGIO Palazzo Antonini _ Sala Convegni Convegno a cura dell'Università degli studi di Udine: Diletta Slavia, Riflessioni sulla ricerca linguistica eri etnologica slovena in Friuli 2030Auditorium Zanon Gruppo folkloristico accademico France Marolt di Ljubljana, Coro Monte Canin di Resia SABATO 8 MAGGIO IBM Palazzo Mantica Dedicato a Srečko Kosovel L’uomo è simmetrico (Ballata per un poeta europeo) 21.00 ex Macello EN-KNAP Dance Company presenta: S.K.I.N. site specific project, Performance di danza contemporanea DOMENICA 9 MAGGIO 21.00 ex Mai elio EN-KNAP Dance Company presenta: S.K.I.N. site specific project GIOVEDÌ’ 13 MAGGIO 18.00 Castello_ Casa della Confraternita La Videoarte in Slovenia Presentazione a cura di Barbara BorCiC dalle 20.00alle 24.00 Bunker di Piazza 1° Maggio Videospotting video installazione non-stop di artisti sloveni VENERDÌ’ 14 MAGGIO Castello_ Salone del Parlamento Convegno di studi: Una nuova idea d'Europa. Storia, economia, politica 19.00 Cinema Odeon La nuova poesia slovena, presentazione di Michele Obit 2030 Cinema Odeon incontro con poeti contemporanci sloveni: Skupina Autodafé, Taja Kramberger, Peter Semolič, Brane Mozetič. SABATO 15 MAGGIO Castello - Salone del Parlamento Convegno di studi: Una nuova idea d’Europa Storia, economia politica koi 1111 sije za kulturo in razisko- vanje iz Ljubljane Peter Božic in predsednik SAZU Boštjan Zekš. Ob 20. uri bosta v Veliki dvorani na vrsti kratkome-tražna filma Damjana Kozoleta. V petek, 7. maja bo s pričetkom ob 10. uri v veliki dvorani PalaCe Antonini jezikoslovno in antropološko sreča- nje z naslovom Slavia Dilecta. Soprireditelj je univerza iz Vidma s svojim središčem za večjezičnost in za vzhodne jezike. Posvet bo celodneven. Nastopila bo vrsta znanstvenikov. Med njimi naj omenimo Mitjo Skubica, Pavla Merkuja, Hana Steenwijka, Fedoro Ferluga, Milka Mati- Cetova, Naška Križnarja, Milana Pahorja, ki bodo sodelovali skupaj z drugimi znanstveniki s krajšimi referati. Ob 18. uri bo zanimiv literarni veCer, na katerem bodo nastopili beneški in rezijanski pesniki Silvana Paletti, Viljem Cerno, Loredana Drecogna, Marina Cemetig in Aldo Clo- dig. Del posveta bo vodil Roberto Dapit. V avditoriju Zanon pa bo ob 21. uri večer posvečen ljudski glasbi in plesu. Nastopili bodo folklorna skupina Val Resia, zbor Monte Canin in folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. V soboto, 8. maja bo s pričetkom ob 18.uri v palaci Mantica veCer posvečen Srečku Kosovelu z naslovom Človek ni simetričen (Balada za evropskega pesnika). Pomemben posvet bo v petek, 14. maja v dvorani Parlamenta v videmskem gradu na temo Nova ideja o Evropi-zgodovina, gospodarstvo in politika. Simpoziju bo predsedoval Andrea Csillaghy sodelovali pa bodo med drugimi Giorgio Petracchi, Jože Pirjevec, Libor SeCka (Češki ambasador v Italiji), Fabrizio Barca z gospodarskega ministrstva iz Rima, Piera Magnati iz laboratorija Nomisma iz Bologne in Aleš Lokar. V soboto, 15.maja bo zaključna okrogla miza, na kateri bodo sodelovali evroparla-mentarec in novinar Mitja VolCiC, rektor videmske univerze Furio Honsell, novinar RAI Ennio Remondino in predstavnik iz Slovenije, morda minister za prevoze Marko Pavliha. Zaključke bo podal predsednik Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy. (ma) 7 Četrtek, 29. aprila 2004 / Prvi maj, praznik za vse Slovence s prve strani J. maj je moment ko se vsi lahko prijateljsko stisnemo roko an z upanjem gledamo v naš skupni jutri. Nomalo bu-rokracije, na žalost ostane. Se napri za kako lieto homo muorli kazat naše dokumente na meji, od jutrišnjega dneva pa vseglih se začenjajo novi cajti tudi tle na našem koščiču Evrope. Vemo, de so an strahuovi, ali buojš rečeno skarbi zaradi telega povezovanja, mi pa smo prepričani, de nam parnese vič pozitivnih an dobrih stvari. Vič parložnost an poti bomo imiel za skupno dielo an za braniti skupne interese, ki so kulturni, socialni an ekonomski interesi našega teritorja, kjer kupe živimo. K sreči nam ni trieba začeti od niča. Poznamo se an se za-stopimo, guormo isti jezik, i-mamo skupne kulturne tradieje an skupne vierske koranine v oglejski cerkvi. Lieta an lieta srečanj, pogovorov, skupnih i-niciativ an skupnega diela, zadnje lieta tudi s podpuoro an s finansiranjem Evropske unije so parnesli svoje sadove, saj smo začeli že dielati tudi na skupnih projektih za ekonomsko, socialno an kulturno rast našega teritorja. Parvi so bli kulturni delavci an nekateri duhovniki, potlè kajšan podjetnik, v zadnjih Metih so se nimar buj številni parbližali tudi upravitelji, komunski administratorji. An povezave med nami so rafale buj močne, buj tardne. Buj močna je rat al a an spet oživiela tudi naša slovienska besieda, za katero od sada napri bomo buj lahko kupe skar-biel, da bo še napri živiela an de se spet oglasi tudi, kjer je zamarla. Parvi maj nam daje zgodovinsko parložnost, da se še buj odpremo adan drugemu an de se prijateljsko povezani adni an drugi trudimo za dobre naših ljudi an delega našega teritorja. Pa pustimo nove projekte. Sada je v parvi varsti praznik vsieh tistih, ki smo vierval an dielal zatuo, de se reči odprejo. Je moment veselja, prijateljstva an optimizma. Zatuo uživajmo an veselimo se kupe. Lestdle dal Matajur Quella del 1. maggio è anche una questione di stelle, di 10 nuove stelle dell’UE. Ma nella notte tra il 30 aprile ed il 1. maggio sul Matajur si ammireranno anche le stelle vere grazie ad un’iniziativa della Pro loco Nadiške doline in collaborazione con l’A-fam di Remanzacco che qui installerà i suoi telescopi e li metterà a disposizione del pubblico. Otočec je zlo liep kraj, blizu Novega mesta, glih na pu poti med Ljubljano an Zagrebom (67 kilometru je od adnega an te drugega miesta). Znan je zaradi njega preliepega gradu na rieki Krki, ki se v dokumentih parvič omenja 2e lieta 1256. Ima pa Se adno posebnost: je edini grad v cieli Sloveniji, ki ima okuole an oku-ole uodo. Zazidan je na rieki, okuole so pa prekopal. “Ker je bila grofica previe Živahna an je utiekala grofu, pravijo adni” so nam jal smehe. V resnici pa je bluo za se lieuS branit od Turkov. Druga njega posebnost je, de se kliče Otočec samuo od druge vojske sam. Priet se je vasica klicala Sv. Peter an Svetemu Petru je posvečena tud cierku. An tu se začne naSa pravca. Pravca od sedmih Spietru, ki so se spoznal an ratal prijatelji. Od sparvič, Stier lieta od tega, so bili samuo trije: Otočec, Šempeter Savinjski an Šempeter pri Novi Gorici, potle se je njih krog arzSieru an od sabote 24. aprila jih je ratalo sedem. Med njimi je tudi naš, beneški Spietar. So pa 2e nardil parve štopi-enje an se začel poguarjat tudi s Sv. Petrom, ki ga imajo na Koroškem v Avstriji, ki bi se muoru hlietu par-blizati. Takuo, de tala povezava med Spietri an Sempetri bo počaso poča-so imiela dimenzije Alpe-Adrie. Namien an pomien telega povezovanja je v parjateljstvu, v spoznanju drugih vasi, ljudi an krajev, v i-skanju skupnih poti za turistično promoviranje an vsestransko rast telih krajev. Tuole je napisano an v dokumentu, ki so ga v soboto podpisali Zupani sedmih občin. Med njimi je bila tudi Bruna Dorbolò, Županja špietarskega kamuna. četrtek, 29. aprila 2004 --------------------- 24. aprila smo se iz Spietra pejal na Otočec blizu Novega mesta Med sedmimi Spietri raste lepo parjateljstvo Un paesaggio meraviglioso a Otočec con verdi colline e filari di viti, ovunque le cantine “zidanice”, frequenti gli agriturismi, come quello al centro della foto con il tetto di paglia in cui ci hanno ospitato in modo squisito Ratei 3] Gumberle 2l Peter Bevc iz Otočca, ki je bil kupe z Marjanom Veliščkom iz Nove Gorice glavni animator telih srečanj Spe-trov nam je poviedu, kakuo se je rodila tala incitiava. Tiste, ki pa smo zastopil je, de so take iniciative zelo pod-parte od Evropske Unije, ki jih an finančno stimulira. Ne samuo, tiste občine, ki imajo posebno odpartost do pobratenj an povezovanj z drugimi, pridejo priet an buj lahko do evropskih finansiranj. Konc koncu je šlo takuo an za naš Spietar. Takuo v saboto 24. aprila se je iz Spietra pejala ciela koriera na Dolenjsko. Na gradu v Otočcu sta nas počakala grof an grofica, ki so nas pru lepuo sparjel, nam poviedal vse novice od njih liepega gradu pa tudi nam ponudli kozarec njih vina. Takuo smo se zavideli, de smo paršli v daželo “cvička”, takuo se kliče tuole vino la-hnuo, saj na smie imiet vič ku 10 gradu, an nomalo ki-sljasto, dobrò za žejo pravijo. Ze tu je začelo deževati an potlè je lilo cieu dan ma-lomanj brez se ustavit. Skoda! Muorli smo bit pod strie-ho na zapartim an niesmo mogli uživat lepot telega kraja. Pomislita povsierode samuo zeleni griči an tarte za tartami. An zelo na gostuo posejanje njih “zidanice”, ali kleti, kjer predelavajo vino an ga imajo skranjenega. Z avtobusom so nas peljal v Novo mesto an nam poviedal glavne informacije miesta, ki ima 40 taužent prebivalcu an dvie velike fabrike: adna se kliče Krka an je velika farmacevtska industrija, kjer je 4 taužent zaposlenih an Revoz, avtomobilska industrija, kjer ima dielo tri taužent domačih ljudi. Zelo pomembna pa je za nje turistična industrija, ki se razvija ob bregovih rieke Krke (nar-buj dugo rieko v Sloveniji z njega 111 kilometru), v samem gradu Otočec, kjer imajo restavracijo an hotel najvišje kategorije an tuk je 60 procentu turistov Italijanov. Tu hodijo počivat, ribe lovit, igrat golf an se... Zenit. Po hitrem ogledu miesta iz oken avtobusa so nas peljal po starmim klancu do kmečkega turizma, kjer so nam ponudli dobro domače kosilo. Il conte e la contessa del castello di Otočec, nome originario Sv. Peter, ci hanno dato il benvenuto, con un assaggio del loro tipico vino, un rosso leggero denominato “cviček” Nel castello di Otočec ci sono un ristorante ed un albergo di alta categoria, moltissimi sono gli ospiti italiani che lo scelgono per dedicarsi allo sport, al riposo, o per celebrare il proprio matrimonio L’incontro ufficiale dei 7 San Pietri, a cui ha aderito ufficialmente anche San Pietro al Natisone, ha avuto due momenti ufficiali. Prima tutti si sono mossi in corteo, preceduti dalla banda fino alla chiesa dove c'è stato il programma culturale con concerto d'organo, esibizione dei tonkači e dei bambini dell'asilo cattolico Successivamente la cerimonia si è svolta nella scuola elementare dove allo spettacolo che ha visto protagonisti gli alunni è seguito il momento ufficiale con i saluti e la firma dell’accordo di amicizia tra San Pietri. Ad ospitare il prossimo incontro tra un anno sarà Šempeter Savinjski Zvonik Sv. Petra Sparjel so nas v nekdanji klieti kumetuške hiše, ki so jo lepuo obnovil, pustil pa so šele strieho s slamo pokrito. Liep kraj, dobrò za jesti an pit, zelo prijazni, gentil ljudje. Po kosile smo se varnil s koriero v vas, kjer je biu pra- znik a ga je na žalost daž v dobri mieru vederbu, čeglih ljudi zaries nie manjkalo. Paršlo jih je puno s koriero ku mi iz drugih kraju, bili so tudi domačini. To parvo smo vsi v procesiji zad za godbo šli skuoze vas do cierkve Svetega Petra, kjer so napra-vli kulturni program: koncert na orglah an petjem sopranistke, potlè smo poslušal, kuo znajo škampinjat mladi an stari tonkači, na koncu so zapiel an zaplesal te mali, ki hodijo v katoliški vartac. Saj blizu občinskega imajo tudi cerkvenega. Drug del programa je biu v prostorih osnovne šole, kjer so vse lepuo sparjeli učenci s plesom an recitacijami, biu je tudi oficialni, uradni del manifestacije s pozdravi Zupanov an s podpisom dokumenta o prijateljstvu. Zadnji del manifestacije je bil potlè v veliki telovadnici A ricordo dell'incontro e dell'amicizia tra i sette San Pietri è stato piantato un tiglio nel giardino della scuola Suole, kjer je bluo še narbuj živahno an veselo. Vsak Spietar je imeu svoj kotiček, tuk je s sladkimi an slanimi dobrotami predstavil svoj kraj. Tudi iz Spietra smo kiek par-peljal, vsi pa so radi hodil tja h nam pokušat naš kabernet an le napri so ga točil iz so- dica, ki ga je napravil mario Simonelič. Paršli so nam an pomagat piet, kar so začel gost na ramoniko Roberto Bergnach an Anna Bernich, ki jim je s trombonam poma-gu Nino Ciccone. Godce smo imiel dobre, pa tudi gla-suovi so bli te pravi, saj so bili malomanj vsi pievci od moškega (kane?) zbora Matajur iz Klenji. Cieu dan pa, kjer eje naj smo bli, so mlade čičice hodile za nami an nam ponujal “cviček” an druge reči. V telovadnici, kjer so bili standi posameznih kamunu pa, kot rečeno, nie manjkalo ne za jest ne pit. Potlè je paršu na varsto še ansambel an se je začel ples. Uradni del se je zaparu na liepem travniku pred Suolo, kjer so usadih lipo v spomin na lepo srečanje. An tu nie moglo iti brez daža, pride reč, de se priet an buj lahko lipa prime. Pot pred nami je bila duga an niesmo mogli počakat o-gnjemeta (fuochi d’artificio). Vič ku kajšan pa je pomislu: “V tel liep kraj se bo trieba še varnit“. Hlietu bo srečanje v Šempetru v Savinjski dolini. Nasvidenje. Aktualno P'V,. ■ Ó* : Prato di Resia Pieve di S. Maria Assunta 30 aprile 2004, ore 2030 II coro Monte Canin Val Resia presenta il Coro amici del Malignani in ROSAJANSKÉ VYLÀ2EJ La Viarte a Resie La Primavera a Resia Nel corso della serata si terrà la premiazione del Concorso di poesia rusiana ‘’Odorico Quaglia Bidelli” BENEŠKE KRI2ANKE Rešitev prejšnje številke [sport| K N J 1 G Al 1 R A Q| I N R i Mm oH V A Sl^D R U 2 B eHT A KMO D ■ H A GMB A N |A K R O B A tMp A R T 1 R |A N| R ■ m o n t ROK A VJJZ 1 BELKA 1 N E SMM A ■ A R K A| N 1 jmr O M A R C A| Z koMk o R 1 ■ N jfu V o|r a n j |e N a|p r o |c A N K A R ■ S 1 M ON E’ uno dei vincitori del concorso “Leggimontagna” Premiato il prof. Banelli Ezio Banelli, di Tolmezzo, sposato a Vemasso dove anche risiede, ed insegnante presso la Scuola media di San Pietro è tra i vincitori del concorso “Leggimontagna”, articolato in quattro sezioni: narrativa, inediti, saggistica e giornalismo. Banelli infatti si è classificato ad un meritato terzo posto per la sezione Saggistica con “Darte: noms di lues” (Cjargne culture). “Un lavoro preciso, certosino, molto dettagliato e approfondito, frutto di minuziose ricerche... Sarà un prezioso punto di partenza per ogni studioso che si occuperà dell’argomento.” Questo il giudizio espresso da parte della giuria. Congratulazioni. Omaggio del mensile La Patrie dal Friùl a mons. Trinko Un “sclaf furlanon” Si avvicina la commemorazione del 50° anniversario della morte di monsignor Ivan Trinko, deceduto nel suo paese natale il 26 giugno 1954. Il mensile in lingua friulana “La patrie dal Friul” dedica al grande intellettuale di Tercimonte la sua pagina “Slovens dal Friùl”, nel numero di aprile. Oltre a presentare le iniziative predisposte dal circolo culturale “Ivan Trinko” di Cividale, viene riproposto l’impegno autonomista dell’insegnante e del prete sloveno, che nel 1947 ha fatto parte del Direttivo del “Movimento popolare friulano” e che il settimanale di Josef Marchet e di Felix Marchi, nel 1947, definiva “Un sclàf furlanon”. “La Patrie dal Friùl” è disponibile anche in rete al sito internet www.friul.net. Stiri Slovenci za nov statut Bruna Zorzini Spetič Deželna svetovalka Slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič je bila izvoljena v odbor, ki bo koordiniral dejavnosti konvencije za novi statut dežele Furlanije Julijske k-rajine. Izvolil jo je v torek 27. a-prila deželni svet skupaj s svetovalci Antonio Martini (Marjetica), Luca Ciriani (NZ) in Roberto Molinari (UDC). Največjo podporo je na glasovanju imel Martini, ki je prejel 35 glasov, za njimi je bila Zorzinijeva s 30. glasovi, Molinaro jih je prejel 20, Ciriani pa 18. Treba je povedati, da bodo v skupščini konvencije najmanj štiri Slovenci in sicer poleg Zorzinijeve še Igor Canciani, kot vodja svetovalske skupine Stranke komunistične prenove, Bojan Brezigar, ki sta ga v zastopstvu slovenske manjšine Furlanije Julijske krajine predlagala predsednika SKGZ in SSO ter žgoniški Zupan Mirko Sardoč, sicer predstavnik manjših krajevnih uprav v svetu krajevnih avtonomij, ki združuje predstavnike občin, pokrajin in gorskih skupnosti kateremu predseduje Giorgio Brandolin in prav v zastopstvu tega telesa bo sodeloval v konvenciji. Popolna sestava tega pomembnega telesa ni še znana. 2e določen pa je datum prvega sestanka, ko bo ustanovna seja konvencije, to je 6. maj. Naloga konvencije je, da pripravi gradivo in sestavi dokument, na osnovi katerega bo deželni svet napisal v obliki zakona nov statut dežele FJK. In occasione deirinaugurazione del capannone a Varcota domenica18 aprile H presidente Dly a Resia si impegna per la montagna Domenica 18 aprile è stata una giornata importante per Resia. In località Varcota, poco prima del capoluogo, è stato inaugurato un nuovo capannone industriale in cui a-vranno la propria sede due importanti realtà produttive della valle: la cooperativa Lavorare insieme - Delet ukop che occupa 20 addetti, per lo più donne, che assemblano fanaleria e ventilazione d’auto per altre due aziende friulane e la Diamir, un’azienda piccola ma importante che da lavoro a sei persone e produce punte diamantate per uso odontotecnico ed industriale. A sottolineare l’importanza della manifestazione è stato lo stesso presidente del governo regionale Riccardo Illy. “Riusciremo a portare avanti il rilancio della montagna che è parte integrante del programma di Intesa democratica”, ha dichiarato il presidente aggiungendo allo stesso tempo che questa è comunque la sfida più grande per il futuro del Friuli Venezia Giulia. Riccardo Illy ha sottolineato anche l’importanza economica di piccole attività produttive in montagna, naturalmente rispettose dell’ambiente, che assieme alle attività legate al turismo possono rappresentare la carta vincente per la montagna offrendo possibilità di lavoro ai cittadini e quindi garantendo le condizioni perchè le giovani famiglie possano fermarsi. * tv Začeli so spet vaje v Spietre (vsak pandiejak pred vičerjo) pod vodstvom priznane igrauke Alide Bevk Nove moči Beneškega gledališča V pripravi je pomembno dielo pod režijo Marjana Bevka, ki ga bodo predstavili junija v Cankarjevem domu Te mlad od Beneškega gledališča, ki so nam že tar-kaj liepega pokazal, se spet zbierajo v Spietre vsak pandiejak od 18. do 19. ure. Z njim dieia Alida Bevk, mlada igrauka, “atriče”, ki diela v Narodnem slovenskem gledališču iz Nove Gorice. Alida, ki jih že lepuo po- V Bovcu tudi špetrski učenci Parva proslava za vstop Slovenije v EU na našem koncu je bila v soboto 24. aprila v Bovcu. Zrežiral jo Marjan Bevk, ki je v proslavo vključil tudi nekatere učence dvojezične špetrske šole, sedanje in bivše. Nastopili so Valentino Floreancig, Emma Golles, učenci petega razreda, ki so zapeli njih pesmi o meji. In vse so nagradili s toplimi aplavzi, poslanstvo špetrske šole pa so omenili tudi v govorih predstavnikov o-blasti začenši z zunanjim ministrom Ruplom. zna, “zvestuo” prenaša telo živo skupino, ki lepuo kaže za napri. Samuo... samuo, ki bi koru še kajšan liep, pametan an družaben puob, “di compagnia”, ki bi se rad vključu v tele diela. Seviede, dobrodošle so an čeče... “magar še vič, de bi jih bluo!” pravejo puobi! Čaka jih liepa an važna, important parložnost miesca junija, ki jo parpravlja Marjan Bevk v Cankarjevem domu v Ljubljani, že vič ku desetlietni režiser, regist Beneškega gledališča. Čakamo nove moči! Skupina mladih od Beneškega gledališča z Alido med vajo an nasmejani za fotografa četrtek, 29. aprila 2004 Risultati Calcetto Bar al Ponte - Merenderos 3-5 1. Categoria Paradiso dei golosi - Ali car service 3-4 Valnatisone - Buonacquisto 2-2 3. Categoria Pallavolo maschile 0-0 Pasian di Prato- Pol. S. Leonardo 3-1 Audace - Fortissimi Moimacco - Savognese 0-0 Pallavolo femminile Juniores Pol. S. Leonardo - Azzurra 0-3 Reanese - Valnatisone 1-0 Under 15 Allievi Pol. S. Leonardo - Pav. Natisonia 3-2 S. Giovanni - Valnatisone 7-0 Under 13 (mista) Esordienti Azzurra - Pol. S. Leonardo 3-1 Valnatisone - Pro Fagagna/A rinv. Prossimo turno Pulcini Audace/A - Azzurra/A Audace/B - Azzurra/B 4-0 4-0 1. Categoria Nimis - Valnatisone Amatori Valli del Natisone - Ziracco 1-1 3. Categoria Savognese - Moruzzo Coppa Friuli Allievi Poi.Valnatisone - Muzzanella 1-4 Valnatisone - Donatello (a Savogna) Play-off Esordienti Pozzuolo • Filpa 1-2 Majanese - Valnatisone (29/4) Assosangiorgina - Valnatisone (1/5) Pulcini Audace/A - Serenissima/A Audace/B - Serenissima/B Amatori (Play-off) Filpa - Ziracco Dinamo Korda - Valli del Natisone Coppa Friuli Gunners 95' - Polisportiva Valnatisone Calcetto Merenderos - Game Master (7/5) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Aquileiese (30/04) Pallavolo femminile Selena - Pol. S. Leonardo (30/4) Under 13 (mista) Pol. S. Leonardo - Poi. Lib. ACLI(28/4) Classifiche 1. Categoria Buttrio 66; Cassacco 48; Valnatisone, Buonac- quisto 47; Riviera 46; Risanese 44; Lumignac-co, Reanese 42; Flumignano 41 ; Sedegliano 38; Com. Faedis 37; Colloredo M.A. 35; Corno 34; Nimis 27; Chiavris 24; Tre stelle 8. 3. Categoria Stella Azzurra 57; Maianese 56; Azzurra 52; Serenissima 39; Ciseriis, Moimacco 35; Moruzzo* 30; Atl. Rizzi 28; Fortissimi 26; S. Gottardo 24; Audace 19; Savognese* 17; Savorgnanese 10. JUNIORES Buttrio 62; Valnatisone, Chiavris 58; Trivignano 49‘; Com. Lestizza 36; United Cussignacco 31; S. Gottardo, Tavagnacco 29; Corno*, Fortissimi, Reanese, Martignacco 26; Tre Stelle 25; Cussignacco 12. Allievi Sacilese 83; Itala S. Marco 76; Sanvitese 65; Ge-monese 58; Ancona 51 ; S. Luigi 49; Caneva 45; S. Giovanni 42; Domio 41 ; Donatello 40; Valnatisone 35; Ponziana 34; Palmanova 32; Tolmezzo 30; Muggia 23; Ronchi 21 ; Sevegliano 8. Amatori (Eccellenza) Ediltomat 41; Ziracco 28; Valli del Natisone 27; Warriors 26; Termokey, Torean 25; S. Da- La squadra di Chiarandini scende nel campionato provinciale, la Valli del Natisone evita il match con la Filpa Allievi retrocessi, Škrati ai play-off La Valnatisone impatta e lascia al Cassacco la seconda piazza - L' Audace chiude il campionato con un pari Per la Savognese l'ultimo impegno sarà il recupero con il Moruzzo - Terminate anche le fatiche degli Juniores niele, Mereto di Capitolo 24; Baby color, Bagnarla Arsa, Bar Corrado 23; L’occhiale 21 ; Carpacco 20; Centro Com. Risorgive 14. Pallavolo maschile Torviscosa 41 ; Poi. Ugnano, U.S. Friuli 38; A.P. Aquileiese 31 ; Pneus Pasian 25; A.S.P.A. 21 ; Polisportiva S. Leonardo 19; A.S. Rojalese 12; Il Pozzo 9; Bianchi Lanceri di Codroipo 3. Pallavolo femminile Intreccio 37; Azzurra 32; Poi. Zugliano 30; Na-tisonia 26; Bressa 23; Polisportiva S. Leonardo 16; Pulitecnica Friulana 14; Selena 11; Uni-dea 0. Under 15 Pav. Natisonia 37; Danieli 30; Fortissimi 29: j Polisportiva S. Leonardo 28; Marinig serramenti 20; Poi. Pasian di Prato 14; Pav. Udine 7; j Credifriuli -6. Under 13 (mista) Euro imballi 18; Buia, Tarcento 15; Azzurra 13; A.S.P.A. 9; Kennedy/A 8; Polisportiva S. Leonardo 6; Pol. Libertas ACLI, Strato-Blues 3; i DLF Udine/B 0. Le classifiche Juniores ed amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno. degli Skrati che hanno ottenuto il diritto di giocare i play-off per il titolo regionale evitando di incontrare nei quarti i cugini della Filpa. La Filpa di Pulfero nella gara di ritorno degli ottavi dei ì play-off giocata sabato 24 a Pozzuolo ha superato con il medesimo risultato dell’andata i padroni di casa. Le due reti pulferesi sono state sigla- I te da Carlo Liberale e dallo sloveno Malesevic. Nel secondo turno della Coppa Friuli a Savogna la Polisportiva Valnatisone di Cividale è stata superata dalla Muzzanella di Carlino. Il gol della bandiera della formazione ducale del presidente Pietro Boer è stato realizzato da Petrizzo su calcio di rigore. Nella gara di ritorno dei play-off del calcio a cinque a-matoriale i Merenderos di S. Pietro si sono qualificati alla fase successiva superando il Bar al Ponte S. Quirino grazie alle doppiette di Luca Mottes e Mauro Corredig ed al gol di Gianluca Gnoni. Per gli avversari hanno segnato Federico Golop (doppietta) e Gianluca Peddis. E’ stato eliminato II paradiso dei golosi di S. Pietro che non è riuscito a recuperare il passivo dell’andata. Per i pasticceri, che hanno usufruito di un autogol, sono andati a segno Claudio Bledig e Marco Bassetto. Paolo Caffi Le ragazze Under 15 della Polisportiva S. Leonardo hanno chiuso alla grande il proprio campionato superando nella palestra di Merso di Sopra la capolista Pav. Natisonia con il punteggio di 3-2 dopo oltre due ore di gioco. Nella foto la compagine assieme al presidente Ettore Cruci! ed all’allenatrice Elena Lesa Con il pareggio interno, o-spite l’Aurora Buonacquisto, la Valnatisone è stata superata al secondo posto in classifica dal Cassacco. La squadra sanpietrina allenata da Claudio Baulini si trova ora al terzo posto assieme agli avversari nella corsa ai play-off per la promozione, ai quali accederanno la seconda, la terza e la quarta classificata. La Valnatisone aveva iniziato bene la gara contro gli udinesi siglando la rete del vantaggio al 20’ con Alessandro Ber-gnach. Gli ospiti si sono portati in parità al 35’ con De Nipoti, allungando con un gol di Marchina allo scadere del primo tempo. A dieci minuti dal termine la Valnatisone è riuscita a riequilibrare l’incontro con un calcio di rigore concesso per un’atterramento di Andrea Dugaro e trasformato da Marco Paviz. Domenica 2 maggio la Valnatisone si giocherà l’accesso ai play-off a Nimis. Sabato 24 pomeriggio l’Audace di San Leonardo ha chiuso positivamente il suo campionato di Terza categoria pareggiando a reti inviolate con la formazione udinese dei Fortissimi. I ragazzi del presidente Remigio Cernotta hanno avuto a disposizione alcune opportunità per sbloccare il risultato, ma non sono stati fortunati nelle loro conclusioni. In attesa del recupero casalingo di domenica 2 maggio alle 16 con il Moruzzo, la Savognese è tornata dalla trasferta di Moimacco con un pareggio ad occhiali. Si è concluso con una bruciante battuta d’arresto a Rea-na del Rojale il campionato degli Juniores della Valnatisone. I ragazzi valligiani guidati dal tecnico Pietro Gre-mese, dopo avere fallito cinque limpide occasioni da gol, sono stati castigati nei minuti di recupero dai padroni di casa. Con il risultato tennistico rimediato a Trieste contro i rossoneri del S. Giovanni, gli Allievi della Valnatisone sono retrocessi matematicamente nel campionato provinciale Fagagna/A. I ragazzini saranno impegnati giovedì 29 nel recupero di Majano. Due vittorie per le formazioni dei Pulcini dell'Audace di S. Leonardo che con la squadra A hanno battuto l’Azzurra grazie alle reti di Michele Passatello, Nicola Strazzolini e alla doppietta di Riccardo Miano. La squadra B ha imitato la formazione maggiore con la doppietta realizzata da Fabio Leonardi ed i gol realizzati da Federico Bait e Gabriele Gariup. I Pulcini nella prima eliminatoria del torneo di Faedis hanno travolto per 13-0 il Fulgor di Godia. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha rimontato con una rete di Del Ben l’iniziale svantaggio sullo Ziracco. Si è concluso così il campionato Michele Passariello - Pulcini Inizierà lunedì 3 maggio il Torneo di calcio riservato alle squadre dei Giovanissimi organizzato ad Udine dall’Associazione Polisportiva Fortissimi sui propri campi in via Valente. Sedici le formazioni al via, suddivise in quattro gironi. La Valnatisone è stata inserita nel girone C assieme alla Reanese, ai Fortissimi ed alla Gaglianese. I ragazzi valligiani, allenati dal tecnico Giovanni Cesaria, esordiranno lunedì 3 maggio giocando sul campo principale alle 19 contro gli amaranto della Gaglianese. La seconda gara è in programma lunedì 10 maggio, sempre alle 19, sul campo B tra la Valnatisone e i padroni di casa dei Fortissimi. Il terzo impegno per la squadra sanpietrina sarà mercoledì 12 maggio alle 19 sul campo principale contro i biancorossi della Reanese. Passeranno ai quarti di finale le prime due classificate dei quattro gironi. Le partite si giocheranno martedì 18 e giovedì 20 maggio. Il torneo proseguirà con le semifinali previste per martedì 25. La manifestazione terminerà venerdì 28 maggio con la disputa delle gare di finale alle quali seguiranno le premiazioni. con una giornata d’anticipo. La formazione, allenata dal tecnico Renzo Chiarandini, domenica mattina alle 10.30 a Savogna ospiterà gli udinesi del Donatello in una gara ormai priva d’interesse. Il temporale che si è scate- nato sabato 24 ha costretto al rinvio la prima gara del girone di ritorno degli Esordienti della Valnatisone con la Pro Kronaka Jole moja draga kako s' nam zakurila! Ti si napisala "mešani pevski zbor Matajur" an vse naše muroze an žene so nas popadle za lase (tek jih ima). Vprašale so nam kje imamo skrite tiste "druge žene". Adne nas necjejo vic ljubit, druge pa može na vaje na pustijo hodit! Lepuo te prosim reši nas na kako vižo telega boja de takuo naš moški pevski zbor Matajur bo mogu še napri v mieru piet! predsednik Giordano Sdraul ig C.A.I. Club Alpino Italiano Sottosezione Val Natisone E Sottosezione di Tarcento 2 Maggio 2004 COLOVRAT Ritrovo: ore 7.45 circa a Topolò Partenza: ore 8.00 Tempo di percorrenza: 3.30 / 4.00 ore MUNIRSI DI CARTA D’IDENTITÀ VALIDA Referenti: Cornila: Michele 0432 725045, Zufferli Gregorio 0432 727530 Zona Gianni 0432 701618 Planinska družina Benečije nedieja 16. maja VAL DELL’ARDO (BELLUNO) izlet z avtobusom 7.00 - odhod iz Spietra (Belvedere) 9.30 - Col di Roanza an zaCetek pohoda (parbliZno Stier ure hoje -vsak naj poskarbi za kosilo) 15.00 - se vamemo v Col di Roanza an od tu se peljemo z avtobusom v Belluno - ogled miesta Na poti pruoti duomu se ustavemo za pik-nik najezeru Santa Croce. Vsak naj pamese kiek blizu, da pojemo vsi kupe! 20.30 - se vrnemo v Spietar Ker se gre hodit, pamesita za sabo parmieme suolne, Čevlje za hojo! 'Visovunje: Flavia 0432/727631 - Daniela 04321714303 - 731100 Znani pesnik, grof Vittorio Alfieri, ki je biu poznan tudi ku restavrator od italijanske ideje an novi pobudnik Italije pruot vsiem tim drugim deželam, se je zaljubu tu adno niemško grofico, ki je bila uduo-va od adnega Angleža, ki potlè mu je ru-nala roge z adnim Francuozam. *** Adan mladenč zlo ljubosumen, geložast, je imeu adno lepo murozo, pa je bila previč razpitna an radodarna, zatuo an dan ji je vetegnu von oči, de na bo drugih gledala. An drugi dan ji je odriezu roke, de na bo buošcala drugih. Potlè ji je odriezu tudi izik, de na bo guorila z drugimi... Ji je vetegnu von an zobe, de se na bo mogla smejat, an grede, ki ji je riezu lase je pogo-dernju: - Seda morem bit buj v mieru, ker je takuo garda, de bo sa-muo moja za celo življenje! Pa kadar je šu nazaj jo gledat, jo nie ušafu doma. Je bila utekla z gaspodarjam od adnega znanega cirkusa, ki je naredu veliko sreCo, ker jo je predstavju pred publiko, ku “žena fenomen”. *sfe* - Vesta kera je te narbuj šleutasta stvar na sviete? - Ne, saj jih je tarkaj, de je ki! - Eh ne, jo nie buj šleutaste stvari na * sviete, ku drievja: se začnejo slačit glih, kar začenja mraz! *** Sonce je tist parja-telj, ki se ga zvestuo sparjema v pomlad, se ga brane poliete, se ga ljubi v jesen an se ga zeli pozime. So nekateri parja-telji, ki so parpravje-ni bit na vaši strani an vas branit do zadnjega suda. Vaših sudu, ne njih. Alkool je tista so-stanca, ki zna ubit tiste, ki je živuo an ohranit tiste, ki je martvo. Poljubček je adna rieč, ki ima merit za-priet usta judem v tistih trenutkih, ki začnejo pravit neumnosti! Sriednje jih štieje 443 Polica Sriednje je med kamuni Nediških dolin, ki ima malomanj vse vasi v gorah, dol za krajam, v dolini so samuo Melina (ki je dol v Idarski dolini an kjer živi samuo adna družina), an part Zamierja (te drugi part ta po tin kraju mosta je pod kamunam Podutana), Po-dguora an Kobilca, ki je samuo adna hiša. Tle puno liet od tega je bla oštarija an butiga. More bit pru zavojo tegà, ker vse narguoše vasi so gor v briegu, Sriednje počaso počaso zgu-bja njega ljudi, čeglih muormo reč, de so še tiste mlade družine z otruok, ki tarduo darže, postrajajo al zidajo nove hiše za ostat na domačih tleh. Pridimo na številke, na numerje. Na začetku lieta 2003 je kamun šteu 447 ljudi, 217 možkih an 230 žensk. V dvanajst miescu so se rodil tarje otroc, dva puobčja an adna čičica. Umarlo je sedam ljudi, štier motkih an tri žensk. Tle je paršlo živet dvanajst ljudi: pet možkih an sedam žensk. Proč jih je šlo glih tarkaj, na dvanajst, štier možkih an osam žensk. Na 31. dičemberja 2003 v Sriednjem je ži-vielo 443 ljudi: 216 možkih an 227 žensk. Srečali so se “stari” parjatelji iz Cenebole Buona volontà e amore per la propria terra Domenica 18 aprile alcuni giovani volenterosi di Cosiz-za - Marco Tomasetig, Andrea Lauretig, Paolo Chiuch, Stefano Predan, Michele Tomasetig, Fabrizio Tomasetig Fabrizio e Andrea Bemich - si sono recati di buon mattino sulla cima del monte S. Egidio per effettuare un primo disboscamento dell'area adiacente al rudere della chiesetta dedicata al santo. Dopo questa prima fase se- guirà un'opera di ristrutturazione dell'edificio che risulta essere molto antico ed abbandonato da tempo immemorabile. Pridni, zaries pridni teli možje an puobi, ki so "šen-kal" adno njih nediejo za narest tako potrebno dielo. Vsi vemo, ki malo cajta imamo vsi dona-šnji dan, lietamo od zjutra do nu-oč: dielo, družina an še opravila, zatuo, če kaj-šan "ponuca" tiste malo ur fraj, ki jih ima za narest kiek dobrega za vso našo skupnost, je zaries uriedan pohvale an zahvale. PODBONESEC Tarčet Žalostna novica V videmskem Spitale je v mieru zaspala Giuliana Manzini. Imiela je 71 liet an je na naglim umarla. Žalostno novico so sporočili sestra Giovanna, navuodi Lorenzo an Nerina, pranavuodi Piergiorgio an Morena, vsa žlahta an parjatelji. Venčni mier bo počivala v Landarje, kjer je biu nje pogreb v petak 23. obrila popu-dan. GRMEK Hostne Žalostna oblietinca V saboto 1. maja bo lieto dni, okdar nas je na naglim zapustu Raffaele Floreancig -Karpac po domače. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo sin Nino, ne-viesta Mara, navuoda Davide an Luisa an vsi tisti, ki so ga poznal an imiel radi. V njega spomin zmolemo par sveti maši, ki bo v nediejo 2. maja ob 11. uri v cierkvi svetega Matija v Hostnem. A un anno dalla scomparsa Rodili so se v Čeneboli, kupe so preživiel njih otroške lieta v teli vasi, kupe so zrasli an lohni so kupe hodil tudi v vas. Potlè so se arzpartil, zak življenje na teče takuo, ki želiš al takuo, ki misliš. Vsak je šu po svoji pot, se je ože-nu an se ustvaru svoje življenje, pa rojstna vas Cenebola je nimar v njih sarcih, pru takuo vasnjani. "Zaki se na srečat manjku ankrat vsakoantarkaj?" je kajšan pomislu. An takuo je organizu adno srečanje. Al zagoneta, duo je tuole puštudieru' Ma Ado Cont, sevieda! Ado, ki je biu puno liet po sviete, an ki seda živi v Fuojdi, pa je takuo zaljubljen v njega vas, de nji an vasnjanom je posvetiu že vič bukvi. Poklicu je njega parjate-lje an njih žene an so se vsi kupe srečal na velikonočni pandiejak, 12. aprila. Je biu tudi cerkveni senjam an takuo so šli tudi h maš, gor v Landarsko jamo. Od tu so se pejal pa na kosilo, ki je bluo v kampingu v Podbeli, gor v Slo- veniji, kjer Ado je zlo poznan an zak že lieta an lieta organizava pohod pa-rjateljstva, ki adno lieto gre iz Cenebole do Podbele an druge lieto pa iz telega kraja do Cenebole. Od tistega srečanja ostaja fotografija an besieda, de čez kak cajt se nazaj vsi kupe srečajo. di Raffaele Floreancig - Karpac di Hostne ci ritroveremo per una santa messa in sua memoria domenica 2 maggio, alle ore 11, presso la chiesetta di San Mattia a Costne. novi mata]ur 12 “Muoj bratrac lepuo rase...' Četrtek, 29. aprila 2004 Smo vprašal Giulio Bevilacqua iz Podbarnasa, kajšan je nje bratrac, ki ga je tarkaj liet Čakala (ona hode Ze v Suolo!) an ki se je rodiu na 18. marca. Hitro nam je pamesla fotografijo. Mirko je pru liep pu-obic! Laura Virili an Roberto Bevilacqua morejo bit žihar ponosni, orgoljožasti. Liep an pridan, an če kajšan krat po-joCe nomalo, Giulia vie, ka-kuo ga potalažt! Takuo ki ga ona lepuo varje, še mama an tata na znajo! An kar Giulia gre v šuolo, so pa noni, ki ga pru zvestuo primejo v naruoCe. Mirku an sestrici Giulii želmo, de bi lepuo rasla. Giulia Bevilacqua di Sot-tovemassino ha ricevuto dalla mamma Laura Virili e dal papà Roberto un regalo bellissimo, quello che desiderava da anni, un fratellino. Mirko è nato il 18 marzo e lei, per farlo consocere a tutti, ci ha portato una sua fotografia. E' proprio un bel bambino, "e anche buono" aggiunge la mamma. E se qualche volta si agita un pochino e piagnucola, Giulia è pronta a coccolarlo. Pohitita za iti v Rimini Ce se niesta še vpisal za iti na muorje v Rimini, pohitita, saj je cajt samuo še do pandiejka 3. maja! Takuo, ki Ze vsi vesta, združenje ka-munu Podboniesac -Spietar an Sauodnja, so tudi lietos organizal počitnice na muorju v Rimini za vse naše ljudi, ki imajo vic ku 60 liet an žive v Nediških dolinah. Lietos se puode od sabote 29. maja do sa-bote 12. junija. Ce Zelta viedet kieki vic al pa se vpisat pokličita na telefon 0432/727565 al pa 0432/727272. “Kaka sreča imiet adnega bratraca, ku Stefano! On je buj velik ku ist, na 18. maja dopune Ze pet liet. On hode v azilo v Spietar, kjer se lepuo uči po italijansko an po slo-viensko. Kar ga na učjo tam, ga podučijo pa mama Cristina an tata Luciano, an še noni Giorgia Jurcova, ki je iz Gorenjega Barnasa an Cesarino, ki je iz Bologne, seda žive tam v Skrutovem, an nona Maria, ki je pa Rounjakova Dva friSna otročiča za Cristino an Luciana iz Gorenjega Tarbja. Antà vse kar zna on dielat, navade an mene! On me je navadu tuC na roCice kar san bla mi-nena minena, on me uCi letat an skakat. An seda, ki san nomalo buj velika, saj na 25. februarja san dopunla že adno lieto, me uči tudi se uozit z biči-kleto! Ga imam pru rada an Ce kajšan krat, kar tata an mama na videjo an ist ga ujezem, me an uščipne... Oh, san pru srečna imiet tako lepo družino an jim Cern reC, de jih imam vse rada. Seda pa vas pustim, zak Stefano se je varnu tam od Suole an gremo se tolit an jih uganjat vsake sorte mami an tatu.” Naj doložemo, de Martini an Stefanu Qualizza, ki žive v TarpeCu, želmo vse narbu-ojše v življenju an de bi bla nimar srečna an zdrava, ku seda. TRIAJUR 8. Triathlon del Matajur (gara non competitiva) Domenica 9 maggio ore 10 Prima frazione: Savogna (200 m. slm) - Montemaggiore (1.000 m.) -Partenza ponte di Savogna, arrivo chiesa Montemaggiore - Verrà percorsa in mountainbike Seconda frazione: Montemaggiore (1.000 m.) - cima Matajur (1.641 m.) - Da Montemaggiore alla chiesetta sul monte Matajur - Da percorrere a piedi Terza frazione: Cima Matajur (1.647 m.) - Masseris (800 m.) - Dalla cima del Matajur attraverso la val Polaga si raggiunge il paese di Masseris - Da percorrere a piedi Le squadre possono essere composte da tre concorrenti, uno per ogni frazione, oppure da un singolo atleta, adeguatamente preparato, che dovrà cimentarsi in tutte le tre specialità. La quota di partecipazione è di 8 euro a persona. Iscrizioni alla partenza (entro te h 930) presso il bar Crisnaro a Savogna, oppure entro sabato 8 maggio presso il negozio Bici sport di Cividale (tel. e fax 04321733542). Per informazioni (ed eventualmente iscrizioni) rivolgersi a Marino Iussig (0432/714073) o a Renato Massera (04321709948). Dato il percorso impegnativo si consiglia la partecipazione solo ad atleti preparati tecnicamente e fisicamente. L'organizzazione declina ogni re-\ sponsabilità per danni a persone o cose prima, dopo e durante la manifestazione. Ulteriori informazioni (orario premiazioni, premi, ecc.) verranno rese j note una settimana prima delta manifestazione Pro loco Variata, alpini, vigili volonlari e cacciatori del comune di Savogna augurano a tutti buona fortuna! Aconcagua v slikah an besiedah Posebno viCer smo preZivi-el v petak 23. obrila v obCin- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 SP Včlanjen v USPI Associato all’USPI ski dvorani v Spietre, kjer Igor Tuli, predsednik Planinske družine Benečije, nas je "peju" na varhu Aconcague. Z liepimi fotografijami an dia-pozitivami, z njega zanimivim pripovedovanju smo tudi mi "odpotoval" iz naše Benečije za prid do varha narguorške gore JuZne Amerike. Videli smo, kakuo so se on, Germano Cendou, Alvaro Zantovino, Giampaolo Della Dora an Boris Mermolja par-pravljal miesce an miesce na vzpon te gore: čez dan so die-lal an kar so imiel kako uro fraj so letal, so hodil z bičikle-to, so "ukradli" nedieje njih družinam za trenierat (allenarsi) na gorah tle blizu: hodil so po sniegu, po mrazu an po da-žu za parvast njih žuot na velik trud. An takuo je paršu dan, ko na diapozitivi jih videmo na letališču. Germano nam je prebrau njega misli, ki jih je tiste ure napisu na njega dnevnik (diario). "Spoznal" smo Buenos Aires an Mendozo, an potlè štupienjo za štupienjo smo se "spliezli" do varha Aconcague, kjer Igor an še druga dva alpinista, ki so bli v njih ekspediciji, so parstavli njih zastave (sevieda, Igor tisto od Planinske družine Benečije). Je bluo pru parjetno poslušat kronako, anekdote, novice an le grede gledat tiste lepe slike, ki so nas za an par ur pejale v novi sviet. Na koncu smo se vsi zbral okuole mize, kjer je bluo za jest an pit an še ankrat se veselit za uspeh Planinske družine Benečije, tako mikano planinsko društvo, ki pa se more pohvalit za tako veliko "im-prežo". Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 2. MAJA A2la - industrijska cona (zona industriale) Q8 - Agip (Čedad) Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODI. DO 7. MAJA Cedad (Fomasaio) tel. 731264 OD 30. APRILA DO 6. MAJA Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 860395 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12,20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*. 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo rtediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .703046 . Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 1 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče. .0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izsetjencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 Quando Giulia non c'è perché e a scuola, ci sono i nonni che non vedono l’ora di prenderlo in braccio. E' proprio un bam- bino fortunato il picco» Mirko ed a lui ed a Giulia ai guriamo di crescere bene sereni.