Boj ffrazam! V zadnjem času slišimo ponavljanje trditve, da smo kulturno in idealistično usmerjeno organizacijo pretvorili v zgolj kruhoborsko in materialistično usmerjeno. Ni je drznejše trditve in glupejše fra= ze! Izhaja iz krogov, ki predstavljajo v na* ših stanovskih vrstah idejno najsterilnejši duhovno najtesnejši, najreakcionarnejši element, ki korenini z vsem svojim bist* vom in s svojo patetično frazeologijo v tujem strankarsko idejnem svetu, ki bolcha kronično na tem, da nikdar ni našel pra>vega odnosa do naroda in njegovih življen* skih potreb in vprašanj in se mu direktno odtujuje s svojo ideologijo in delom. Naj bi nam kdo povedal, v katerem pravcu ne bi smeli in mogli nadaljevati dela prejšnje organizacije, v kolikor je bilo to delo pozitivno v interesu stanu in naroda. Ko smo prelomili v organizaciji z gotovimi kvarnimi tradicijami, smo jo osvobodili sa* mo one idejne navlake, ki nas je ovirala pri spoznavanju vitalnih vprašanj stanu, šole in naroda. Kulturnobojna gesla, ki so služila zgolj za razpaljenje politične strasti in se niso nikoli resno izvajala, smo vrgli v ropotarni* co, kamor spadajo, ker so v svojem bistvu antinacionalna. Nacionalizem smo osvobo* dili patosa, fraz in one primesi, ki smo jo prevzeli od svojih nekdanjih tlačiteljev. Nacionalno raišljenje nam pomeni požrtvo« valno Ijubezen do naroda. ki se javlja v pozitivnem delu za njegov duhovni in go= spodarski napredek in v globokem čutu od= govornosti napram njemu. Napredni in svos bodomiselni hočemo biti vse bolj kot do* slej, a to v smislu resnega stremljenja po spopolnitvi svoje splošne in strokovne iz= obrazbe ter v smislu duhovne strpljivosti, ki nam je tako nujno potrebna. Načela de= mokratičnosti in socialnosti pa nočemo nos siti samo na jeziku, ampak ga hočemo pre= tvoriti v živo gibalno silo. Priznavamo, da stoji vse delo še pred nami. Mimo tisoč ovir, ki nam jih povzroča popravljanje starih napak in umetno nete* nje nasprotij in vznemirjanje duhov od strani novo^separatističnih elementov, pre* hajamo počasi k pozitivnemu delu, ki ga vsi resni tovariši tako iskreno želimo. Hvala Bogu, tudi tu je led prebit! Že se javljajo mlade sile, snujoče v raznih smereh načrte za bodoče delo in letošnja pokrajinska skupščina bo stala v znamenju resnih razs prav in debat o organizaciji tega dela in izs gradnji podrobnega programa, kar bo našlo svoj odraz v bodočem živahnejšem delova; nju okrajnih društev. Ne bomo mogli tu iti mimo trdih ugotovitev in pozitivnih misli in predlogov, ki jih je iznesel naš poverjes nik Andrej Skulj v uvodniku našega glasila od 19. maja t. 1. Kako smešna je trditev, da sedanja smer organizacije otesnjuje možnost kul* turnega udejstvovanja spričo preobilice nalog, ki jih nam nalaga samo bližnja bo= dočnost. Smo pač preveč zamudili v tem pogledu v preteklih letih. Omejiti se bomo morali pri svojem delu na najnujnejše, ne morda iz kakih načelnih pomislekov, am< pak radi ckonomske uporabe stanovskih sil. Kdor ne gleda na življenje in naše kul= turne probleme zgolj s predsodki politič* nega strankarja, kdor ima le malo smisla za živa dejstva v našem nacionalnem živ« ljenju, bo videl vse polno nujnih in važnih nalog za skupno kulturno udejstvovanje vsega učiteljstva. V tem se razločuje pravi dosledni na* cionalist od tesnega političnega strankarja, da polaga ves povdarek na one ideje in stremljenja, ki narod duhovno zedinjujejo, vse njegove sile usmerjajo na en skupen cilj in ga usposabljajo za reševanje velikih njegovih življenskih nalog. On se dosledno bori proti vsem destruktivnim silam, ki na= rod duhovno razdvajajo in odklanja vsa kulturnobojna gesla, ki izigravajo en sve* tovni nazor proti drugemu ter narod demo* ralizirajo in odvajajo od pozitivnc nacio« nalne smeri. Frazer.ji so zato in lažinacionatisti oni, ki bi nas radi prepričali, cla je ločitev duhov po kulturnoepolitičnih načelih za organizu rano učitel.jstvo neka nujnost in da o kuls turnih pogledih ni mogoče ustvariti skupnes ga programa in udejstvovanja. Zelo značilno dejstvo je, da baš v oni učiteljski organizaciji, ki je strogo kulturna in se bavi izključno z vzgojnim ter šolskim problemom, ni prišlo do danes do nikakih nesoglasij in idejnih borb in nihče ni čutil potrebe zanesti vanjo kakih kulturnobojnih problemov in sporov, t. j. naša »Slovenska Šolska Matica«. Pač pa čutijo nekateri potrebo vzdržati in Zanesti take boje v sta* novsko organizacijo. Brez dvoma je pri prvi veliko težje hoditi ono pot in izvajati na« čela, ki ne zadevajo na odpor pri enem delu članstva, kot v stanovski organizaciji. Imas mo pa pri nas tudi še druge institucije in organizacije, ki vršijo gotovo nacionalno kulturno misijo in so skupna last vseh Slo* vencev, ne da bi se kdo nad tem dejstvom spodtikal. Radi naši »kulturoborci« zagovarjajo staro smer v stanovski organizaciji s tem, da se sklicujejo na kulturno in nacionalno delo, ki ga je slovensko učiteljstvo v pre= teklosti izvršilo. Tu je treba nekaj ugotos viti! Pozitivno nacionalno in kulturno delo, ki ga je slovensko učiteljstvo v preteklosti izvršilo, ni zasluga strankarsko^politične smeri in vzgoje v stanovski organizaciji, ampak je sad nacionalnega idealizma slo= venskega učiteljstva, ki se je kljub nacio* nalno razkrajajočim političnim geslom uve* ljavljal v narodu in organizaciji. Niso oni tovariši nositelji najlepših stanovskih tra* dicij, ki so stali v ospredju političnih bojev, ampak oni tihi, skromni, požrtvovalni de= lavci med narodom, ki so si s svojim po= žrtvovalnim delom na vzgojnem, kulturnem in gospodarskem polju ustvarili trajen spo= menik med narodom, so ustvarili učiteljstvu oni ugled, kar ga danes med narodom uživa in reševali, našo nacionalno čast. Ti so nam danes še vzor in takih učiteljev hočemo z hovo smerjo dati narodu! Od teh narodnih delavcev se bomo vedno učili, se jih s hva« ležnostjo spominjali! Nasprotno pa nam nihče ne vzame pre* pričanja, da je tisto plehko svobodomisel« stvo in naprednjakarstvo, ki je bilo preje le geslo organizacije in ki je učiteljstvo na> ravnost odvajalo od resnega kulturnega in nacionalnega dela, našemu stanu silno ško= dilo, ga odtujcvalo narodu in povzročilo, da smo neizmerno veliko svojih sil zaprav« Ijali v brezplodnem boju. Pri tem je trpela prava nacionalna vzgoja naroda in trpel je silno tudi ugled učiteljstva med narodom. Mnogo, mnogo truda in dela bo treba, da popravimo, kar smo v preteklosti zagre* šili in da si učiteljstvo s požrtvovalnim de^ lom ustvari med narodom ono pozicijo, ki mu gre po njegovem kulturnem poslanstvu. Najprej pa je treba, da obračunamo s fras zami in gesli, ki nam zastirajo pogled na velika življenska vprašanja naroda.