jP*itmna pTagana v gotevMf Mariborsbl Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 212 Maribor, sobota 19 septembra 1931 jjf rtzun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri j ^ Uredništvo inuprava: Maribor, Aleksandrov« cesta št. 13 Račun pri poštntm ček. zav. v Ljubljani it. 11.40$ I | Oglasi po tarifu V»ljt mesačno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din | Predrl. 2440 Uprava2455 | Ogla*# sprejam« tud! »gtainl «£4«l#k iJgtri" V Ljubljani, Pr*»ernova ulica K.* £»m ----- "'"""" "...................................................""u’1" -IM Zat'ran!e šmarnice PRAVIH NAPADALCEV ŠE NIMAJO. Položaj gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine«, organ gradiščan-sfih Hrvatov, so objavile povodom pro-jjkvfc desetletnice pripadnosti Gradišča k f^striji članek, v katerem opisujejo po-pred 10 leti in zato pravijo; Takrat v dobi prehoda so se Hrvati P^fžali pravtako kakor ostali prebivalci Padišča. Nekateri so pozdravljali pri-'■luček k Avstriji. Drugi pa so bili v sllrt>eh za bodočnost. V mnogih hrvatskih Vaseh se dolgo časa sploh ni vedelo, ka-,eri obeh držav (Avstriji ali Madžarski) odo pripadle, ker meje še niso bile dojene. Nazori niso bili enotni. Mnogi so ®r|čakovali od Avstrije kot industrijske Qržave več dela in zaslužka in večjo Jpožnost za prodajo svojih pridelkov, ru2i zopet so se bali, da bo Avstrija J^Vno kot industrijska država manj važ-Psti polagala na interese gradiščanske-^ Poljedelstva. Tudi z narodnega vidika ni bilo možno Predvideti usode gradiščanskih Hrvatov Avstri.i. Prvotno se je reklo, da bo prijel severni del Gradišča Nižjeavstrij- «ki. južni del štajerski pokrajini. Tem ®2ja je bila žalost, ko so morali Hrvati ,‘deti, (ja so bile z definitivno razmejitvo fvatske vasi, ki so dotlej stale v naj-, -'h nacijomOrtih in patrijotskih stikih, *o ločene druga od druge, da je'20 vasi ‘Padlo Madžarski. Tudi z gospodarske-^ stališča je to razmejitev dotlej e-not-^.ga ozemlja globoko obžalovati. Mesta, de]lSo ^rv'a** poprej prodajali svo.e iz-e in krili svoje potrebe na živ ;en-1 Potrebščinah, so preko noči bila lo-tjj a °d zaledja po novi meji. Seveda je gQ\~ z'asti v začetku — povzročalo mno- AleŽav> se ozremo nazaj na 10 let, ki so V OKOLICI KARLOVCA SO V ZADNJEM LETU IZTREBILI 50.000 ŠKODLJIVIH TRSOV. Av tgrad^8anski Hrvati preživeli pod tla Vi0’ *a^° ugotovimo, da so bila pol-iu , .rbi, truda in dela. V gospodarskem uiturnem pogledu so Hrvati nedvom-^.^nogo pripomogli k napredku dežele. s? ,med prvimi, ki so v svojih vaseh lggj n*2ira'i mlekarstvo na zadružni pod-Hovje 50 snovali hranilnice in rajfajze-star e’vsadili nove šole in povečavah Da 'Številna društva so pridno delala "Tak n' 'n zunanji prosveti in kulturi* vSe °. So Hrvati s svoje strani storili tJar’ua se je dvigala kulturna in gospo-s° bT V„rednost Gradišča. Tudi politično 'iani'1. ‘ skozinskoz lojalni držav-loVn’■ najbolj. dokazuje njihovo sode-Yet!e, v deželnem zboru. ^ neiC Ur>Pa Je mnoff° njihovih želj osta-rafc?In©hih. V gospodarskem pogle-?radi^-.ev,5 ?ve^° lirvatsko prebivalstvo W;i ^ boljše ceste, izgradnjo železniš-0raciiplre !a’ reKuIacijo potokov, meglite ' 'n ooljše cene za kmetijske pri-h'rvn+i Urn6m Pogledu Pa imenova- M^davn ga šolskega nadzornika. ! h HrvJ! 'e V''tllrno društvo Gradiščan ?0, ki , imel° svojo letno skupšči- t !?• n^i»« * « • stradil^? kako intenzivno de- hl°Je nam? Hrva'ti na ohranitvi 0ssti. n jezika in svoje samo- w'-veda imajo tudi šp clede pri- KARLOVAC, 19. sept. Zaradi davka na šmarnico se je začela med tukajšnjimi vinogradniki velika akcija, ki ima za smoter dokončno iztrebljenje te škodljive trte. Vinogradniki trebijo vse, kar spada v kategorijo takozvamh »direktorjev«. Šmarnico izkopavajo ali pa divje trte precepljajo. Na ta način je izginilo iz vinogradov v neposredni okolici Karlovca v zadnjem letu okoli 50.000 škodljivih trsov šmarnice. Kmc tje, ki so jih iztrebili iz svojih goric, so večinoma nabavili plemenitejše trte iz državnih in banovinskih trtnic. Čeprav tudi v okolici Karlovca hudo tare kmeta denarna stiska, so ljudje žrtvovali denar za plemenitejše Irse, samo da čimprej iztrebijo šmarnico in njene posestrine ter pridejo v nekaj letih do dobrega vinskega pridelka, ki se bo prodajal kakor kvalitetna vina. MOSTAR, 19. sept. Kakor smo žc poročali, so začeli tukajšnji vinogradniki zaradi slabega vremena pred časom trgati grozdje. Grozdje za zobanje se prodaja v okolici Mostarja po 2 do 2.50 Din za kg, v okolici Stalača celo po 1 do 2 Din kg. V dolini Neretve in v bližini Netkoviča pa je grozdje še bolj poceni. Ponujam ga celo oo ,50 par za k«r. samo da bi ga spe-čali. Ponudba je mnogo večja kakor prejšnja leta. Š* en fearcu aretiran DR. PFRIMER JE ZVALIL KRIVDO ZA HEIMVVEHROVSKO PUSTOLOVŠČINO NA BAPONA PRANKHA. LEOBEN, 19. septembra. Državno pravdništvo v Ljubnu je izdalo nalog, na. se aretira in zapre deželni vojaški vodja Heimatschutza za Gornje Štajersko baron Prankh. Mož se baje mudi v zgor* n em de'u doline reke Mure. Dr. Pfrimet je kakor pravijo, obdolžil njega kot glav nega krivca za ponesrečeni heimvvehrov-ski puč. DUNAJ, 19. septembra. Pri pogrebu žrtev heinnvehrovskega puča v Karpfen-bergu se je primeril neliub incident. Brez poselni krojaški pomočnik Prusa je uda- ril poveljnika straže, ki ga je prišla aretirati, s pestjo v obraz, nato pa je skušal pobegniti. Ko ga je uradni organ zopet vjel, mu je podstavil nogo, da je padel. Nasilnega aretiranca so nato zvezali in odgnali v zapore. GRADEC. 19. septembra. Na imenju v Spielhofu so našli dva zavitka Pfrimer-evih proklamacij. Oba sta vsebovala Pfrimerjev famozni ustavni patent, ki ga je oblast takoj zaplenila. Dr. Rolanda Richterja, ki je lastnik imenovanega ime-nja pri Grambachu, so orožniki aretirali. Borzna panika v Atenah ATENE, 19. sept. Atenska borza jc imela včeraj katastrofalen dan. Padli so vsi tečaji in tudi efekti. Nekateri papirji so padli za 25 do 30 točk. Trije posredniki so izvršili samomor, ker so izgubili na borzi vse premoženje. Vlada je imela sejo, ki se je zavlekla čez nolnoč in na kateri se je bavila o položaju. Sklenjeno je bilo, da bo država podprla oškodovane banke in industrijska podjetja. NEWYORK, 19. sept. Tudi riewyor-ška borza je imela včeraj slab dan. Tečaji so padli za 10 do 12 točk. Funt je dosegel najnižje stanje po vojni. Mednarodni šahovski turrir na Bledu BLED, 19. sept. Danes se je začelo 20. kolo. Spielmann in Astaloš igrata preccj enako, Stoltz ima izglede da bo porazil Colleja, igra Kostid—Niem-covič je doslej izenačena. Pirc je proti Aljehinu nekoliko v prednosti. Flolir stoji v igri z Maroczv.iem boljši od svojega nasprotnika. Bogoljubov bo najbrže premagal Kashdana. PRED OBISKOM FRANCOSKIH DRŽAVNIKOV V NEMČIJI. BERLIN, 19. sept. Radikalni desničarji nadaljujejo z zagrizeno kampanjo proti obisku francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda v Nemčiji. Nem ška državna policija je zategadelj pod vzela stroge ukrepe, da prepreči morebitne demonstracije in zaščiti življenje in varnost francoskih državnikov. Na katero postajo se bosta državnika pripeljala in kje bosta izstopila, je tajno. Redarstvo je pripravilo vse potrebno, da v kali zaduši vsak incident, ki bi se pojavil ob tej priložnosti. OGENJ V ANGLEŠKI TVORNICI ZA ŽARNICE. LONDON, 19. septembra. Y podružnici holandske tvrdke Philips v Leedsu je te dni ponoči izbruhni' velikanski požar, k' se je naglo razširil na vse tvorniške ob ekte. Okoliške hiše, ki so bile zaradi ognja ogrožene, so morali z vso naglico izprazniti. Tvornica sama ie pogorela skoro do tal. Ko se je sesul sto'p tvor-niškega poslopja, so gasilci jedva ušli smrti. Škoda znaša več milijonov. lik v šolah svoje težave in zahteve, vendar pa so n ihove razmere v tem pogledu naravnost idealne, če jih primerjamo z razmerami med koroškimi S'ovenci. Človek se nehote vpraša: zakaj ta dvojna mera, zakaj Avstrija ne da koroškim Slovencem enakih pravic, enakih mož-w sti za gojenje nacionalnega kulturnega ži''lienja kakor jih imaio. če tudi ne v polnem obsegu, gradiščanski Hrvati?! Seveda pa položaj gradiščanskih Hrvatov v onih 20 vaseh, ki so padle pod Madžarsko, nudi povsem drugo sliko. Madžar in koroški Nemec sta si v svojem besnem sovraštvu do vsega slovanskega bratca in skušata s silo iztrebiti zadnje sledove slovanskega prebivalstva. BUDIMPEŠTA, 19. sept. Preiskava proti povzročiteljem atentata na ekspresni vlak pri Torgabyju je prišla na mrtvo točko. V teku zadnjih 24 ur se je izkazalo, da sta aretirana Saka-sy in Rezner, ki je policija o njiju menila, da sta v neposredni zvezi z napadalci, v tej zadevi nedolžna. Zato sta bila oba izpuščena na svobodo. Sle dovi za atentatorjem so se zaradi zamude v preiskavi tako zamršili, da je zdaj že dvomljivo, če bo mogoče dobiti pravega krivca v roke. ANGLEŠKA VLADA POJDE KOM-PAKTNO V VOLITVE. LONDON, 19. septembra. »Daily Teie-graph« poroča, da bodo v najkrajšem času razpisane volitve. Vlada bo stopila pred volilce kot ena stranka. Volilni program bo vzel za osnovo carinsko politiko konservativcev za industrijo in kmetijstvo. Med konservativci in liberalci se že vrše pogajanja o volilnem sporazumu, ki ima za cilj. da bi se liberalnim kandidatom, ki so za carinsko politiko, ne postavili protikandidati iz vrst konservativcev. Nouice iz Konjic Sokolska prireditev v Ločah preteklo nedeljo, 13. septembra t. 1. je v vsakem oziru izpadla kar najugodneje. Ves teden je nagajal dež, v nedeljo pa se je zjasnilo, zbralo se je na telovadišču, ki je bilo zelo okusno prirejeno, velika množica, po večini kmetskega občinstva, katere ie po uspelem telovadnem nastopu pozdravil starešina domačega društva br. Kržič, za njim pa je nagovoril zbrano občinstvo v imenu župne uprave br. dr. Mejak. K lepemu uspehu častitamo Ločanom in jim kličemo krepki »naprej«. V našem trgu smo silno podjetni. Komaj se je osnovala godba na pihala »Dravinja«, že so gotovi krogi se tudi domislili, da bi rabili za svoje prireditve in svoja ušesa drugo godbo, tako da je^ pričakovati, da dobimo v kratkem še to godbo, končno pa bo celo Konjice pihalo na inštrumente, kdo pa bo plesal, tega ni, težko uganiti. Avtotalcsijev imamo v Konjicah že trt in sicer Petrin, Merkša in Ficke. Zadnji je nastavil ceno Din 3.50 km ozir. pri vožnjah preko 50 km po Din 3,—, kar pomeni hudo konkurenco drugim. Božidar Jakac, akademski slikar, predava v soboto 3. oktobra ob 20. uri pr! tukajšnjem Sokolskem društvu »O Ameriki« s spremljanjem filma. Pričakovati je polnoštevilno' udeležbo. — Kam spada Strigo v a v pogledu srednjega šolstva. Upravnemu področju dravske banovine nedavno priklopljena občina Štrigova in druge vasi, ki so jih priključili po zakonu o upravnih spremembah naši banovini, spadajo po odločbi banske uprave Ljubljani v srednješolki okoliš realnih gimnazij v Ptuju in Murski Soboti Znaki bližajoče se trgatve. Zaradi traiajočega slabega vremena, M le posili tu in tam pokaže nekoliko prijazneje lice, so začeli vinogradniki že pripravljati kletarsko posodo za trgatev. Bližamo se torej dobi mošta in vina. Zal pa trgatev zaradi čemernega vremetia menda ne bo takšna, kakor bi si želeli 1 producenti > konsumenti. V Mariboru, dne 19. IX. 1931. hbbitm—iitih hi im i Velik nočni požar v Mosteč- nem pri Makolah Zgorele so tudi 3 krave. — Zavarovalnina majhna. Poljčane, 18. septembra. Te dni je na večer že speče poljčansko prebivalstvo nenadoma prebudil iz naj-.'epšega sna glas gasilskega roga. Gasilci so se odpravili s svojim avtobusom in zadaj pripeto motorko na pot. Kmalu pa so se vrnili, meneč, da gori daleč tam kje sredi Ptujskega polja. Šele drugi dan "e je izkazalo, da je gorelo bliže kot se je domnevalo in sicer v Mostečnem pri M 1-kolah. Zajel je ognjeni petelin domačijo Pavla Kolarja, ki stoji nekoliko na bregu. Zato tudi gasilci, če bi se peljali do kraja nesreče, ne bi mogli kdovekaj pomagati, ker je tam vode sila težko dobiti. Zgorelo je nad 70 let staremu posestniku, ki je zdaj popoln siromak, vse do zadnjega: hiša, gospodarsko poslopje, vsa obleka, hišna oprava, perilo, gospodarsko orodje, živež, krma, ves denar itd. Našle pa so smrt v objemih plamena tudi tri lepo rejene krave. Sosedje so sicor prihiteli takoj na pomoč, a ker je plamen t bliskovito naglico objel vse hkratu — strehe so bile slamnate — ni bilo moči rešiti ničesar. Jedva so rešili posestnika in njegovo ženo, ki sta že oba trdno spala. Drugače bi prav gotovo našla grozno smrt v plamenih tudi ona dva. Razen starih dveh namreč te noči ni bilo nikogar doma, sinova sta bila z doma. Ogenj so prvi opazili pri sosedu, kjer so bili zaposleni s kožuhanjem koruze. O nastanku požara se je prvotno govorilo, da je bil ogenj podtaknjen. Ker pa gospodar zanika, da bi imel kakega sovražnika. bo bržčas pravilna splošna domneva, da je ogenj nastal zaradi neprevidno pdvržene cigarete. Siromak, ki ga je tako nenadoma usoda pripravila ob vse, je zavarovan komaj za 15.000 Din. Mariborski in dnevni drobiš Iz Poljčan Nesreča pri delu. V gozdu pri Poljčanah so v sredo popoldne nalagali hrastove hlode. Pri tem delu je bil med drugimi zaposlen tudi delavec Fr. R. iz Stanovskega pri Poljčanah. Pri nalaganju pa se mu je po nesreči zvalil hlod na roko ter mu zdrobil prste. Lahko pa bi mu težki hlod pokončal celo roko, da ga ni njegov sodelavec še v slednem hipu pravočasno zadrža!. Družino je nesreča hudo zadela, ker je oče, ki je že itak prej težko preživljal 5 nedoraslih otrok zdaj popolnoma brez zaslužka. Smrtna kosa. Nekaj časa sem so mrtvaški zvonovi počivali, v sredo pa so zopet naznanili smrt. Umrla :e nad 70-letna vdova, posestnica g. Marija Kan-dolin iz Poljčan, ki je bila že dalje časa priklenjena na posteljo. Ob veliki udeležbi so jo spremili k večnemu počitku v petek popoldne. Naj v miru počiva! Svinjski sejem 18. septembra. Na včerajšnji svinjski sejem so pripeljali 397 svinj, ki so se prodajale po sledečih cenah: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po 40 do 80 Din, 7 do 9 tednov stari po 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari po 150 do 200 Dim, 5 do 7 mesecev stari po 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari po 450 do 500 Din, 1 'eto stari po 550 do 750 ■ Din. Svinjsko meso je bilo kg žive teže po 7 do 8 Din, mrtve teže pa po 9 do 11 Din kg. Prodalo se je na sejmu 164 svinj. Smrt v gnojnici. ^ri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je padel neki 15 mesecev star otrok v gnojnico in v njej utonil. Otroka so pustili samega doma. Tečaj za brivske in frizerske pomočnike. Brivski in frizerski pomočniki v Mariboru priredijo strokovni nadaljevalni tečaj, ki se bo začel 1. oktobra in bo trajal šest mesecev. Pevsko drultvo Jedran priredi v soboto dne 3. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma veselico: petje, godbo, in vinsko trgatev. Po izvršenem programu prosta zabava. Naprošajo se vsi bivši pevci »Jadrana«, da se izgla-sija v sredo (23. 9.) ob 19. uri v prostorih drž. realke zaradi dogovora za eventuel-u? pevski nastop in za pomoč pri prodaji »vetiic itd. — Odbor. Volita! imeniki za mesto Maribor so bili od predpisane oblasti pregledani in danes tudi potrjeni. V zadoščenje in čast mariborskim mestnim uslužbencem, ki so bili zaposleni pri tem delu 8 dni podnevi in ponoči bodi povedano, da ni našlo sodišče v imenikih nobene napake. Iz politične službe. Za sreskega načelnika je imenovan K. dr. Fran Kovšek. ki je dozdaj služboval pri politični upravi v Mariboru. Opozorilo občinstvu! Kakor čujemo, širijo po našem mestu neodgovorni in brezvestni špekulanti z hudobno naivnostjo popolnoma neosno-vane govore, da se bo od hranilnih vlog vzelo 25% denarja. Na merodajnih mestih smo dobili verodostojne inmormacije, da so vse to le zlobne izmišljotine. Ljudje naj govoricam ne nasedajo, brezvestne špekulante pa naj naznanijo redarstvenim organom. Mestno tržno nadzorstvo je dobilo danes svoj lasten telefon, štev. 2577. Opozorilo prodajalcem kruha. Pekovski mojstri, ki prodajajo kruh, se v lastnem interesu opozarjajo, da morajo prodati kruh vsakomur, ki pride ponj. Primerili so se namreč slučaji, da so v pekarni odslovili stranke češ, poidite in kupite si kruh tam, kjer ste ga kupovali doslej. Ker je prodaja kruha javna, je pek dolžan prodati zahtevano količino kruha vsakomur, ki pride ponj. Opozarjamo pekovske mojstre,, da je stvar sicer po zakonu kaznjiva. Ovčje meso. Na današnjem mesnem trgu je bila no vost ovčje meso. Cene mesu pa bi bile lahko še nekoliko nižje od teh, ki se je po n-jih meso prodajalo. Na današnji trg so bili pripeljali Špeharji 59 prašičev, ki so jih prodajali po običajnih cenah. Opozarjamo na tombolo za dom kraljice Marije na Pohorju, ki se vrši jutri, v nedeljo, na Trgu Svobode ob 14. popoldne. Motoklub Maribor priredi v nedeljo predpoldne dne 20. septembra t. 1. propagandno vožnjo skozi mesto. S tem vabimo člane kluba kakor tudi vse prijatelje motošporta k udeležbi. Start ob 10. uri na Glavnem trgu. V nedeljo zvečer po dirki družabni večer in razdelitev daril v hotelu »Orel«. Prodaja mesa. V ponedeljek 21. IX. 1931 se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo 150 kg. govejega mesa po Din 5.— ter telečje meso po Din 8.— Prodajalo se bo ob 7. na osebo največ 2 kg. Zvišanje carin na oljne plodove. Kralj je podpisal zakon, po katerem se je zvišala uvozna carinska tarifa na sončnično, sezamovo, makovo, bučje in oljno semenje. Uvoz bombaževega, lanenega, konopljivega in ricinovega semenja ostane prost. Kejžarjev večer priredi v četrtek, 24. t. m. v Nar. domu Dramatično društvo v Mariboru. Otvoritev koče na Mrzlici. Mariborski planinci gredo jutri ob 5 Vi zjutrai v skupini (vsaj 6 oseb) z vlakom. '/j vožnje ali do Trbovelj ali do Žalca. Otvoritev bo svečana, s planinskim sporedom. Mrzlica je najidealnejši vrh Posavja. Pridite! Darilo ob spremembi posesti. Hišni posestnik g. Izidor Benko je v Mariboru prodal znani sanatorij pri Sv. Jurju ob Pesnici. Pri tej priliki je naklonil »Perunu« darilo- 100 Din, za kar se mu klub najtopleje zahvaljuje. Nočna služba mariborskih lekarn. V tednu od 20. do 26. t. m. ima nočno službo lekarna Vidmar (pri Arehu). Novinarski klub. V pondeljek ob pol 19. uri bo klubova seja v kavarni »Bristol*. Radi izredne važnosti dnevnega reda se člani pozivajo, da se polnoštevilno udeleže sestanka! Srčna kap je zadela včeraj zvečer 601etno Paulo \Veinngerholzovo, vdovo po znanec zdravniku v Sv. I-leu. Rešilni oddelek jo je pripeljal v splošno bolnišnico. Nezgoda kolesarja. Dimnika rski pomočnik Frhanec Vinko je včeraj ob 20.30 peljal z dvokolesom po Stritarjevi ulici in zadel v neki kamen. Padel je na tla. Pri padcu se je močno poškodoval na glavi, tako da e moral iskati pomoči pri tukajšnjem rešilnem oddelku, ki ga je spravil na dom v Gozdno ulico. Policijska kronika beleži 1 aretacijo in sicer H. Matesa zaradi kršenja predpisa o vožnji z avti in 26 prijav, večinoma zaradi prekršenja cestnega reda. Žepna tatica. Danes ob 9. je bila na Glavnem trgu aretirana 41ietna Elisa Pukmeister iz Vojnika ravno v tem trenutku, ko je potegnila neki ženski iz žepa denarnico v kateri je bilo 150 Din. Pri telesni preiskavi so policijski organi našli še drugo denarnico z 38 Din gotovine, ki je bila po! ure poprej ukradena neki drugi ženski. Tatico so izročili sodišču. Denar se le našel. Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo, da se je našla manjša vsota de-| naria, ki se dobi nazaj v pisarni od-; cMka finančne kontrole pri Sp. Len*r-i tu. —, Telesni zdravnik poglavarja zamorcev. V toku svojih potovani je prišel naravoslovec IVAR BROMAN k nekemu divjemu plemenu v Afriki. Poglavar a je ozdravil s par Aspirin-tabletami, nakar ga je ta imenoval telesnim zdravnikom. Toda nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se mu rodi sin. Kralj je skoraj zbesnel ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin tablete pri vsakem prehlajenju revmatizmu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. — Vendar kralj tega ni pustil veljati in mu je grozil s smrtjo. Piofesor Bro-man je uvidel, da je skrajni čas, da odpotuje. Zaradi tihotapljenja saharina je bila danes dopoldne ob 10. aretirana na Vodnikovem trgu K. Lucija, ki je ponujala kmetom saharin. Aretiranka je splošno znana tihotapka in je bila že večkrat kaznovana. Trpinčenje živine. Včeraj popoldne je posestnikova hči Galun M. iz Prvencev pri Ptuju prinesla v malem zaboju 50x30 cm 16 precej velikih piščancev na trg. Piščanci so bili natlačeni, da so kar zijali. Policijski straž nik je opozoril žensko na nedostatke in ker ni hotela piščancev vzeti iz zaboja, se bo proti n ej postopalo po predpisih. Prometna nezgoda. V Sto’ni ulici je včeraj popoldne prišio do težke nezgode. Grof Attems je vozil ob 18. s svojim avtomobilom iz Glavnega trga v smeri proti Slomškovem trgu. Nenadoma je križala pot služkinja Alojzija J. Attems pa ni mogel pravočasno zasta viti avta in je povozil služkin i noge. -Attems je služkinjo takoj naložil na avto in jo pripeljal v sanatorij dr. Černiča. N?turalna stanovanja državnih uslužbencev. Finančni minister je predpisal uredbo, ki določa: Državnim civilnim uradnikom, ki stanujejo v državnih ali za državo v zakup vzetih zgradbah, kakor tudi tisti, ki imajo stanovan e v naturi od samoupravnih teles, se odbiie vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade. Tistim, ki nimajo te doklade, se odbije vred nost stanovanja od pavšala. Če pa mora samouprava po posebnih zakonih plačati državnemu uradniku stanarino v denarju, je treba to vsoto v polnem znesku odbiti uradniku od osebne draginjske doklade, oziroma od njegovih skupnih prejemkov. Vrednost stanovanja (zakupnine) se računa: za I. draginjski razred za sobo 250 Din, za predsobo, otroško sobo, kopalnice in kuhinjo 80 Din, za postanske prostore, klet in sušilnico 100 Din. Za II. dra ginjski razred za sobo 180 Din, za drugo 6f Din, za pritikline 75 Din, za HI. razred pa za sobo 80 Din, zn ostale prrstore 40 Din, va prit'Mine pa 50 Din. Določbe sto pijo v veljavo že 1. Drih. meseca Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj P'le er. do dvakrat na teden pred zajtrkora kozarec naravne »Franz Joseiove« gfen‘ čice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijo »Franz JosefovO« vodo zlasti bolni na čreves u, ledvicah jetrih in žo'cu, ker brez neprijetnih občut kov in posledic promptno odvaja. »Fran« Josefova« grenčica se dobi v vseh Ieka/* nah, drogerijah in špecerijskih trgovin^ Žalostna prostovoljna smrt. Na nekem češpljevem drevesu so112 šli danes zjutraj obešenega Josipa Korbiča iz Cepincev št. 21 pri Gor* njih Petrovcili v Prekmurju. Nesrečnik se je obesil v noči od petka na so-boto na posestvu lekarnarja Konig3 na polovici poti iz Maribora v Št. Pe* ter. Zakaj je šel prostovoljno v smr' Zadnji čas je že, da prijavite svojo udeležbo pri samaritanskem tečaju Rdečega križa v Maribo-ru, ki se bo vršil oktobra in novembr* meseca v prostorih Splošne bolnice s sodelovanjem vseh gosp. primarjev. Prija* ve sprejema gosp. srezki sanitetni referent dr. Zorjan na okrajnem glavarstvi soba 42, dopoldne od 10. do 12. ure dff najkasneje 25. tm. Koncert v mestnem parku. Godba žel. usl. in del. priredi pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja od 11. do 12. ure koncert. Slovensko trgovsko društvo vabi svoje članstvo na pevski izlet 1 Sv. Martin gostilna Kostajnšek jutri 2» ! septembra, katerega priredi trgovski p«' ski zbor. Odhod iz Glavnega trga z aV' tobusom ob 12.45. Odbor. Sokolska godba v Radvanju priredi, dne 20. septembra v gostilni H* ste v Spodnjem Radvanju vinsko trgate* Vsi dobrodošli! Starešinska organizacija Napredka priredi letos redne plesne vaje, ki s* bodo vršile dvakrat tedensko v mali dvorani Nar. doma. Začetek 1. okt. Podrobne informacije v društveni sobi v Nat-domu vsak dan med 17.—18. nov. •" Odbor. Kapelnik »Lire« g. Alojzij Polič sprejema novince in take, ki že nek« znajo, k vpisovanju v svrho pouka v j glasbi: v torek in petek od 14,—18. ur« [ v svojem stanovanju, Koroščeva ul. 43,v sredo in soboto pa ob istem času v učnefl1 okalu v Narodnem domu. Za violino K klavir se sprejemajo otroci z dobrim sluhom že od 7 leta naprej. Igralce državne razredne loterije f upravi »Jutra« In »Večernika« opozarja mo, da so srečke za zadnje kolo že pl* spele. Žrebanje se bo vršilo že od 2<-septembra dalje in bo trajalo do 16. oktobra 1931. Prosimo točne obnovitve najkasneje pa do 22. t. m. Sobota NedclJ* o KABARET „ Pondeijok fot** SVENGALI - TElEVISlOj! Vinotoč Sok, Meljski hrib, priporoča prav dobro viO9 samo po 6 Din. Hotel Halbwldl, . vsako nedeljo jutranji in večerni konce* brez povišanja cen. V torek pojedina v dojka. Dermatolog primarij dr. Hugon Ro&^ zopet redno ordinira. Gostilna Achtlg, Tržaška cesta. » Pojedina ocvrtih pišk, komad Din ^ Igra Richterjeva godba. TK »-Triglav« . priredi dne 20. 9. vrtno veselico s P'eS°I? pri »Lovskem domu«. Začetek ob 14. ^ vstop prost. Zanimiv spored. Vabim vse znance In prijatelje * na otvoritev nove dvorane v ned*? dne 20. t. m.- ob 15. uri. Za obilno ud^ bo se priporočam. Renčelj, gostili na Pobrežju. # Iv. Heričgo ml., Maribor, Koroška c- f{, izdelu:e glinaste peči. štedilnike tersp ~ jema v to svrho spadajoča dela K* ~ pravila po najnižji ceni. Sivi lasje? , j$e Potom strokovnega barvanja 0%l-zopet Vašo naravno barvo las. rano, trpežno in ceneno. Pojasni'3 plačno v specijalnem salonu za ^nosP .in trajno kodranje E. Mareš, GoSP Uti. 15. V Marmor h, ane iv. ix. wsii' marmorsKT v r. r. k rv r n jutra stran S V pravljičnem gorskem svetu hSv. Križ nad Belimi vodami** To, kar danes imenujemo Sv. Križ nad Belimi vodami, na strmi visoki gori in skali nad napetim klancem znamenita romarska cerkev, vsa razsvetljena in polna svetnikov, romarjev in Čudežev, z vsem, kar spada k samotni slovenski cerkvi, zlasti romarski, s sijajnim raz-fledom, segajočim na vse štiri strani da-ieč naokoli in visoko gori prav do nebes, se je nekdaj med domačim ljudstvom Imenovalo Oslica. Tedaj na njej ni še bilo nobene zidane cerkve, nobene lesene cerkvice, niti priproste kapelice ne. In če bi nemo kamenje, površje in osrčje tega ostroizoblikovanega holma moglo Izpregovoriti, bi nam moglo pripovedovati samo, kako so v pradavnih dobah naši poganski pradedje tamkaj v senci košatih in duhtečih lip na primitivnih Žrtvenikih žrtvovali krvave in nekrvave žrtve najvišjemu izmed bogov, Sven-tovitu, bogu soinca, toplote, ljubezni in življenja. Pravi pragozd je visel teda; in še dolgo pozneje na njenih strmih, pre-padajočih obronkih ter je pokrival Oslico od njenih nog preko njenih križanih ramen do njenega vrha in do njene glave. Če pa danes prideš iz Mozirja, tega bisera Gor. Savinjske doline, na Šmihel, solnčno in prijazno vasico pod skalnatimi Goltml, pa se ozreš v severovzhodni smeri proti podolgovatemu, obritemu hrbtu zapadnega Pohorja, takoj zapaziš in razločno spoznaš vrh strmega skalnatega keblja veličastno našo slovensko cerkev: Sv. Križ nad Belimi vodami. Vozna pot ta skrite, le domačim ne-ugmanceim znane mehke stezice sredi grmovja ta gostega, nizkega mladja, ki vodijo skoz zasenčene, temne jarke in hladne zelene hoste od Šmihela tjakaj, nekaj časa globoko navzdol, potem pa visoko navzgor, ob glasno in neumorno žuborečih studencih, ob Belih vodah in ob poskočni, na postrvih in drugih ribah, na žagah in mlinih bogati Ljubiji, odkrivajo in razkazuješ presenečenemu popotniku idilo za idilo, vsako polno poezije, basni, pravljic ta legend, ki jih je vse ustvarila gibčna in zdrava neusahljiva ljudska domišljija, da še sedaj kot sicer že veneč venec obdajajo in spremljajo tajinstveno šelestenje smreč-jih vršičkov od ene cerkve do druge, od cerkvice sv. Mihaela nad Mozirjem do romarske cerkve sv. Križa nad Belimi vodami. Pot gre sprva mimo dveh lepih kme tij, mimo Rženičnika in mimo Žlebnika. Skozi gozdiček, ki počiva v nemotenem miru in pokoju pod Rženičnikoim, po noči ne smeš hoditi. Oblečen v črno resno meniško haljo sedi tam nepoznan tuj duh in straši; sklepa roke k pobožni molitvi, pa ti gleda tako strašno srepo v oči, da se moraš prestrašiti in ustaviti, pa koj zbežati, ako bi hodil v temi in črni noči tod mimo. Brž pod Žlebnikom pa se lahko mirno ustaviš in počivaš, posebno v vročih poletnih dneh. Tu izvira^ hladen, bister studenec, kojega vode so blagoslovljene, posvečene in sve te, tako da črpaš iz njih, če jih piješ, zdravje in srečo za življenje na tem in i em svetu; saj jih je blagoslovil tod blodeči škof v zahvalo, da so mu pogasile hudo že:o ta ga tako rešile smrti. Tudi neka arkadijska poezija tu še prepeva, neko staro kladivo še udarja ta neka žaga še enakomerno bije zadnjo uro brunom in hlodom z visoke mozirske planine; v hišici na desno pod Žlebnikom je imel oče mozirskega pesnika Vodovnika kot kolarskl mojster svojo delavnico. Izmed njegovih sosedov pa 'e bil eden žagar, drugi pa ie ime! majhno fužino, v kateri pa je z utripanjem njegovega srca tudi glasno jekleno kladivo že davno utihnilo. Kmalu nato si v senčnatem ozkem jarku, ki sl ga je spretno Izkopala in izdolbla Izpodgoltska Ljubija, da more čim preje in čiim hitrem do srebrne Savinje pod Mozirjem. V kamnu, ki leži v njeni izprani debrl sredi vozne poti, gledaš Še danes vidne stopinje Matere Božje; na visoki vrtoglavi skali nad potjo in jarkom pa sedečo, okamenelo pastirico. Na svojem potovanju je bila prišla Marija z Je^uščkom v naročju tudi v ta zapu-ŠČetii, a pre’estni planinski svet; ni vedela ne kod, ne kam; pa je vprašala mlado pastirico, ki si je, sedeč na strmi, visoki skali, česala svoje lepe, dolge lase, kje bi mogla najti kako zavetišče. Oholo odgovori pastirica ta celo sramoti Marijo. Tedaj reče Mati Božja: »Iz kamna je tvoje srce in v kamen se na.i izpremeniš tudi ti. Še le, ko bodo pastirji, pastirice in njihove črede klečale okoli mojega sina na gori, ko bodo taim zgradili božji hram in bo v njem pel novo mašo novomašnik iz tvojega rodu. da bosta njegova pesem in njegova molitev presunila tvoje trdo srce, boš rešena in ti bo vrnjeno zopet življenje.« To je bilo ta človek, ki tod potuje, ne ve, kako dolgo bo še zakleta in okame-nela nesrečna deklica in pastiričica, kajti nihče ne pozna ne njenega doma. ne njenega rodu. Na stari gori, nekdaj Oslica imenovani, pa še stoji cerkev, lepa, visoka, bela in ponosna, cerkev Sv. Križa nad Belimi vodami. V onem pragozdu, ki je nekoč pokrival Oslico do vrha, so bili namreč pastirji našli leseno razpelo, pri-trieno ob staro dvojnato smreko; stesali so tam sprva leseno kapelico; potem pa je pobožno ljudstvo zgradilo lepo cerkev. A rod in hiša neusmiljene pastirice sta še vedno neznana in pozabljena; ni še bilo novomašnika iz njenega rodu, ki bi v cerkvi Sv. Križa nad Belimi vodami pel' svojo novo mašo; in tako čepi brezsrčna pastirica še vedno na sivi strmi skalnati steni nad potjo vsa iz kamna od nog do glave; na poti sami pa še vedno leži kamen s krvavečimi stopinjami utrujene Matere Božje. Kako dolgo še? Da bo lepih pravljic, sveže poezije in našega krasnega gorskega sveta konec. Dr. Fr. Mišic. Skavtfaem Skavtski dnevi v Ljubljani. O priliki kral evega tedna so se vršili v Ljubljani skavtski dnevi, združeni s konferenco vodij planink in konferenco vodij skavtov ter IX. redno 'skupščino Dravske župe skavtov in planink. Udeležilo se je teh skavtskih dni preko 200 članov, nevštevši bratov in sester iz Ljubljane. Prišli so tudi Zagrebčani (20) in Beograjčanke (4) ter starešina Savske skavtske župe univ. prof. dr. ing. Juraj Stipetič, dočim so.se zastopniki drugih žup in Savezove glavne uprave opravičili in poslali pozdravne brzojavke. Ves čas kraljevega tedna, so skavti in 2. Zajtrk. Izborno zajtrk ji diši Ker njej se prav nič ne mudi. Saj v kuhinji perica močna Brez truda in potu, poskočna Opere naglo vse perilo, Vporabljajoče »ALBUS-MILO«* Ko je gospodinja izročila perici perilo in potrebno količino »Albus-mila«. gre lahko mirnim srcem po svojih vsakdanjih opravkih. Pomirjena je, ker ima zavest, da opravi Albus-milo v pralnici kar najbolje svojo nalogo. Perica pa pere z veseljem, ko vidi, da postane perilo z lahkoto snežnobelo in čisto, a tudi njene roke posveži uporaba prireditvah planink, med letom pa naj prirejajo poučna predavanja, akademi e in zabavne prireditve ter pomagajo humanitarnim društvom. Konferenca je ime la velik uspeh in je upati, da se bo skavtski pokret med dekleti sedaj še bolj razširil in napredoval. V ponede jek dopoldne je bila v beli dvorani LJtela Uniona konferenca vodij skavtov pod vodstvom župnega načelnika br. Miroslava Zora - Črnega Mrava Referirala sta: o temi »Izvidnik, rover pobratim« brat Miroslav Zor — Črni Mrav in o temi »Inozemski tabori skavtov« br. Rudolf Berce - Delfin. Sklepi konference so bili najbolj važni za nadaljnje delo rov.erov: Ustanavljajo naj se čim bolj klubi roverov (starejših skavtov), ki naj pomagajo organizaciji z literaturo, s pomočjo pri vodstvu, s poučnimi predavanji, prirejanjem nastopov »vzornih vodov«, akademij in zabav, aranžiranjem skavtskih iger in tabornih ognjev; predvsem pa morajo roveri izpolnjevati svoje privatne dolžnosti, ta skrbeti za izvrševanje roverskih: služba sk. organizaciji, kulturnim in humanitarnim društvom, predvsem Rdečemu križu, rešilnim in gasilnim društvom, vsekakor pa tudi drugim dobrodelnim namenom. — Roveri naj prirejajo svoje tabore, zlasti potovalne, v inozemstvu, taborijo naj s tujimi skavti, udeležujejo se vodniških tečajev kot slušatelji in predavatelji. Gojijo pa naj tudi športe, pred vsem alpinizem, smučenje in plavanje. Za prihodnje leto naj se organizira žup ni tabor in vodniški tečaj, skušalo pa se bo prirediti potov&lnj tabor v Francijo in na Korsiko, kjer je za rovera možno naravnost idealno udejstvovanje. (Nadaljevanje sledi.) Razžaljenje potom radia Neobičajno kazensko zadevo so ime li nedavno pred nekim dunajskim so-diščem: razžalenje časti po proglasu v planinke v Ljubljani vršili rediteljsko in! radiu. Z mlado igralko se je poročil vodniško siužbo po mestu, na kolodvoru in velesejmu ter vseh prireditvah. Pobirali so tudi vstopnino na več krajih in pomagali odboru za postavitev Petrovega spomenika tudi s tem, da so žigosali legitimacije za četrtinsko vožnjo, kar pri udeležbi 25ih tisočev ni malenkost. V petek in Soboto so prihajali skavti iz drugih kra ev, in v soboto zvečer na bakl adi je bilo v sprevodu preko 150 skavtov (p aninke se sprevoda niso udeležile). Pri velikem sprevodu po odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju so skavti na zbirališčih držali table z napisi društev, organizacij in korporacij, vzdrževali kordon okoili spomenika, v sprevodu pa je bilo"preko 220 skavtov in planink za totemom Zrna jevega stega in 5 prapori. — Žal razen mariborskih — niso druge edinice prinesle svo ih praporov in zastav. V nedeljo popoldne se je vršila v moškem učiteljišču konferenca vodij planink, ki jo je vodi'a vršilka dolžnosti župne načelnice s. Mara Pengov — Modra Lastovka. Referirala je o temi »Čebelica, planinka, stanarica, posestrima« s. Nevenka Kladnik. Konferenca je ugotovila velik napredek skavtskega pokreta med dekleti, vendar pa se delo planink še pre več naslanja n adelo skavtov. Temu dejstvu, je tudi pripisati, da je starejših planink zelo malo. Za delo v bodoče je bilo sklenieno, da se planinke v svojem delu bolj osamosvojijo; organizira se vodniški tečaj in župni tabor za planinke, ustanav ‘ao nal se klubi stanaric (starejših planink), ki naj forsirajo predvsem tabore-nja v inozemstvu, po možnosti s tujimi planinkami in udeležbo na mednarodnih neki Ernst Z. Med zakoncema je prišlo kmalu do prepira, ker je predbaci-val mož ženi nezvestobo. Zakon naj bi bil ločen po skupnem sporazumu. Toda radi alimentacije nikakor ni moglo priti do sporazuma. Mož ženi ni hodil več pred oči. Zena mu je torej morala poslati spise o* postopku radi ločitve na naslov njegovega očeta. Spisi pa so dospeli nazaj sv pripombo: »neznan« in »odpotoval«. Žena je prijavila to policiji in uspelo ji je, da je objavila izginjenje svojega moža tudi v radiu. V tem razglasu je navedeno moževo polno ime. in pa, da se je ba-vil že dalje časa z mislimi na samomor. Kdor bi zanj vedel, naj javi to policiji ali njegovi ženi. Toda Ernst Z. je bil popolnoma zdrav in je takoj, čim se je vrnil na Dunaj, tožil svojo ženo radi sumničenja nameravanega samomora. Tožbo pa je vložilo tudi še državno pravdništvo radi zavajanja oblasti v zmoto, ker je bila prijava o Iz-ginjenju napačna. Radi razžalitve sta se zakonca sama pogodila, dočim je rešilo sodišče obtoženko glede zavajanja oblasti vsake krivde, češ. da ste potrdili dve priči, da je Ernst Z. nekoč res govoril o samomoru. Žena je bila torej popolnoma upravičena misliti na to, da si je mož kaj prizadejal. Pogum pred vlomilci. Zena (možu, ki je skočil iz postelje, ko je zagledal vlomilce); O Miha, ti, ki sl tako pogumen mož, kaj boš sedaj storil? Mož: I kaj? Vrata bom zaprl za njimi. (i Kako živijo Rockefellerjevi V svoji domovini Nemčiji se je nedavno mudila na dopustu neka Mrs. O., upraviteljica hiš Rockefellerja mlajšega v Newyorku. Uredniku dnevnika »Neue Leipziger Zeitung« je dala nekaj podatkov o načinu življenja v hiši najbogatejšega Človeka na dveh kontinentih. Pred dvajsetimi leti je odšla Mrs O. v Ameriko s trebuhom za kruhom. Spočetka je šio težko. Na oglas v nekem newyor» skem časopisu, v katerem je nekdo iskal damo za vodstvo večjega gospodinjstva, je poslala svojo ponudbo. Imela je srečo in dobila nameščenje. Lahko si predstavljate — je dejala gospa — kako odgovorno in mnogostransko službo sem prevzela. Hiša ima 75 sob in 24 kopalnic, poleg tega pa še prostore za 35člansko siržinčad. Tu so kuharice, sluge, čuvarji zakladov in draguljev'; nadalje Še dve knjižničarki in eden gospod, ki ima nalogo, brigati se samo za umetnine. Vsako jutro imam pogovor z gospo Rvicke-fellerjevo, ki mi pove takrat svoje želje; vse podrobnosti so pa prepuščene meni.. Vsak mesec gredo skozi moje roke Jeromne vsote, ki so potrebne za gospodarstvo. Iz provincijskega obiteljskega posestva, ki je četrt ure od Newyorka, pripelje ?koro dnevno avtomobil cvetje za okras v hiši. Rockefellerjeva obitelj od-de vsako leto letovat v svoj dvorec v gorah. Tudi tam ima na razpolago 85 sob. Običaj pa je, da imajo takrat po 30 gostov. Zato se poslužuje Rockefeller svojega posebnega vlaka. Pa tudi hiša v Newyorku je stalno odprta za vse prijatelje in znance in je v njej tudi takrat mnogo dela, kadar Rockefellerjeve obitelji ni doma. Misilim, da mi ga. Rockefellerjeva ne bo zamerila, Če povean* da rabi letno čez sto večernih toalet. Ona nabavi pravzaprav vsako toaleto le zato, da jo nato komu podari...« iboi U l . i v . r i aa—n»—•»ernigmr.^.Tr'.wjj;'Jiiti^ltaihu.d>u.t»iv»B»Llg3 Vinogradnikom Dravska banovine Čas hitro poteka. Vinska trgatev je blizu. Treba spraviti v red vinsko posodo, kleti in stiskalnice. Vse to večini vinogradnikom ne dela posebnih skrbi. V zadregi v tem pogledu so le tisti, ki nimajo dovolj vinske posode, bodisi da razpolagajo še z neprodanimi starimi vinskimi zalogami, bodisi iz kakega drugega razloga. , V veliki zadregi pa smo vinogradniki brez izjeme vsi glede prodaje letošnjega vinskega pridelka. Veliko število je producentov, ki še lanskega in predlanskega vina niso mogli prodati, vinski trgovci so z vinom še precej založeni, gostilničarji le sproti kupujejo, izvoz vina v inozemstvo pa je tudi skoro popolnoma prenehal. Splošni konzum vina vidno, nazaduje. V teh okoliščinah so se pojavili^ v zadnjem času glasovi o cenah za letošnji vinski mošt, ki žalijo poštenega vinograd nika, ker mu obetajo neizprosno ^gospodarsko propast v najbližnji bodočnosti. Motreč ta kritični položaj je Vinarsko društvo za Dravsko bnaovino v Mariboru kot zastopnik interesentov vsega našega vinogradništva sklicalo za dne 10. m. v Maribor anketo zastopnikov vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilni- gradništvo zabredlo v kritičen položaj in naglašajo, da se sme tudi nje šteti med pirali. Letos vidijo veliko zadrego pred seboj. Sami nadalje priznavajo, da bo vnovčenje vinskega mošta iz znanih razlogov letos prav težavno. Nenaravno je razmerje med nakupno ceno in javnimi dajatvami pri vinu. Te dajatve znašajo do 150% nabavne cene. Uvidevni opazovalci bi morali krizo, v kateri se danes giede vinskega gospodarstva nahajamo, predvidevati že pred leti, ko so nam nalagali tako visoke javne dajatve. Na naj-siabšem bo letos producent, ki nima vinske posode na razpolago. Dal bo vinski mošt za vsako ceno, ker drugega izhoda za njega ni. Trgatev bo bogata, povpraševanja za moštom bo le malo in to povzroča nizke cene. Vinska trgovina vidi pomoč samo v omejitvi koncesij za malo prodajo, v znižanju javnih dajatev in v prosti poti glede cen med ponudbo in zahtevo. Vinski trgovci končno izjavljajo izrecno, da nimajo prav nobenega interesa na nizkih cenah za vinski mošt in vino. Cene za letošnji pridelek pa bodo v glavnem zavisne od kvalitete, to je od vremena, ki je še do trgatve pred nami. Gostilničarji izjavljajo, da konzum vi- 1. Prodajajmo namizno grozdje za zobanje v kar največjem obsegu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. 2. S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori in da bo kvaliteta vinskega pridelka čim boljša. 3. Ako je vsled slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo in odpadlo grozdje. 4. Vinski mošt po preteku 24. ur raz-sluzimo, to je pretočimo, da čistejše po-kipi in ostane zdrav. 5. Trgajmo in prešajmo po možnosti vsako vrsto za se, kajti za- sortna vina dosežemo vedno boljše cene. 6. Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki so primorani vinski mošt od preše prodajati, svetujemo, da ga, in to najslabše kvalitete, ne dajo ceneje od 2.— Din iz mešanih vrst, za sortirano blago in boljšo kvaliteto pa naj zahtevajo primerno večjo ceno. Na nižjih cenah nima nihče interesa, najmanje pa vinogradniki sami. 7. Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društvo. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. carjev, da čuje mnenje vseh merodajnih |na ocj ieta do leta pada, pocenitev vina oiniteljev, ki imajo neposredno opraviti z vinskim gospodarstvom. Anketa je bila prav dobro obiskana, prisostvovala pa sta ji tudi zastopnika Kmetijske družbe ,in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. . N-a anketi so podali najprej vinogradniki svoje mnenje, naglašivši, da stojimo tik pred trgatvijo, kvaliteta vinskega pri 'delka nam sicer ni znana, vemo pa, da bo kvantum zelo obilen, k temu pa nas tlačijo še stare zaloge, katerih je še precej. Situacija je toraj tako povsem nejasna, ’da navdaja vsacega vinogradnika s polno skrbjo. Cesto se sliši v krogu konzumentov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, seveda pa tudi med producenti, letos bo pa ivino stalo liter 1 Din ali pa še manje. Nikdo ne pomisli, kaj s tem pove, namreč, da je to propast vinogradnika v taki meri; da drugo leto sploh ne bode več zamogel vinograda obdelovati. Ne bomo naštevali, koliko je v vinogradih investiranega kapitala, tudi ne, Koliko bi se ga moralo amortizira*5, ne bomo naštevali, koliko znašajo pridelovalni stroški za vino, tudi t cdčrta- vamo, da imamo tudi vinogradniki pravico do eksistence. Kriza je vsepovsod, vsled tega hoče mo le razmišljati o stanju, kakor faktično ie. Problem vinogradništva je ta, da je pri vinu pot od producenta h konzuinentu predrag. Mizerija javnih dajatev nam je vsem-znana in naša borba gre ga tem, da se to zniža. Ne moremo pa zatajiti, da tudi marsikateri gostilničar greši, in to na deželi in v mestu, kajti neopravičeno je za gostilničarja na deželi, da vino, ki ga je po 5 Din kupil, po 16 Din prodaja, in cena nad Din 20 danes tudi v nobeni mestni restav raciji ni opravičena. Apelirali smo na merodajne kroge, ko so cene vinu tako padle, da naj vsaki v Dravski banovini prodaja domače vino, doživeli pa, smo, da se je v Ljubljani prodajalo italijansko vino in da so'poleg drugih celo nabavljalne zadruge državnih na meščencev forsirale dalmatinca, med tem ko ne najdemo vina z Dravske banovine ne v Banatu ne v Dalmaciji. To so konstatacije, ki temeljijo na ne-spodbitnih dejstvih. Namen ankete je, da dože-nemo,, v kakem tržnem položaju danes smo iti do katere cene moramo reducirati naše zahteve, da vino še vseeno konvenira, ker mislimo, da nikogar ni med nami, ki bi zahteval, da mora- naš vinogradnik vino ceneje prodajati kakor je banatčan in dal-matinec. Na prenizkih cenah pa tudi nima interesa ne vinski trgovec, ne gostilničar, ker bi pač potem tudi njih zaslužek, ki je izražen v %, bil prerr.ali. V primeri vinogradnikom sta vinski trgovec in gostilničar tudi mnogo na boljšem, ker lahko kalkuliratn in stroške prevalita na druge, česar producent ne more. "Vinski trgovci cD vi-v tiste, ki so vinsko produkcijo vedno pod-i pa v izdatnejši meri zbog previsokih javnih dajatev in ostale režije pri gostilniškem obratu do sedaj ni bi’a mogoča. Trošarina v današnji višini, način pobiranja trošarine, razne takse itd. podra-žujejo vino, čim dražje pa vino je, tem manjši je konzum. Obetajo si boljše čase, čim bodo ta vprašanja ugodno rešena. Veliko breme so za nas vina, ki se u-važajo k nam od drugod, dočim naše vino izven mej banovine nikakor ne najde pota. — Vdeleženei ankete so si bili v tem edini. da naj vsak zniža svoj zaslužek na minimum, znižajo pa naj se tudi režijski stro-ški v obratih, kar bo najprej povedlo do razmeram odgovarjajočih vinskih cen in izpodrinjenja tulih vin iz našega domačega trga. Poleg tega pa bo konzum našega vina zopet rasel. Vinogradniki! Iz navedenih izvajanj, ki dovolj jasno prikazujejo današnji neugodni splošni položaj glede našega vinskega gospodarstva, razvidimo, da nimamo trenutno pri čakovati od nobene strani prav nobene pomoči. Pomoč leži v nas samih. Pred vsem bi morali biti vsi vinogradniki orga nizirani v Vinarskem društvu, ki edino ščiti interese našega vinogradništva. Z ozirom na ta dejstva za sedaj priporočamo sledeče: Sadjarjem V dneh 25., 26. in 27, oktobra t. L, se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma velik sadni sejem. Vsi sadjarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelovati, nrora do 1. oktobra t. 1. prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva c. 24 II. V tej prijavi je točno navesti, katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, kar namerava. poslati) ima dotičnik sploh na prodaj oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki bo postavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpežno pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za Dravsko banovino. Vsa nadaljna pojasnila daje Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Šport mariborsko alečaližce Dramatična šola. V kratkem se zopet otvori dramatična šola pod vodstvom režiserja g. J. Koviča. Če se bo javilo dovolj gojencev, bosta dva letnika. Natančen spored in otvo ritev šole bosta objavljena v kratkem. Prijave sprejema vsak pismeno ali ustmeno od 17.—19. ure. J. Kovič, Gregorčičeva 26. I. nadstropje. Okrajno sodišče v Ptuju. razpisuje za dan 31. oktobra t. 1. dražbo nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Dravskem polju: 1. vi. št. 25 z l/IO deležem do vi. št. 223 iste d. o. 2. vi. št. 26, 3. vi. št. 86, 116, 131, 137 in 172, 4. vi. št. 121. Cenilna vrednost ad 1. Din 82.633, ad 2. Din 43.284, ad 3. Din 56.861, ad 4. Din 13.116 — najmanjši ponudek ad 1. Din 55.090, ad 2. Din 28.856, ad 3. Din 37.908, ad 4. Din 8744. Podrobnosti na uradni deski okrajnega sodišča v Ptuju. Telovadni razpored SokoSa-Matice v Mariboru. ŠPORT V NEDELJO. Ob 10. na igrišču SK Rapida: prvenstvena tekma SK Svoboda-ISSK Maribor rez« Ob 10. na teniških igriščih ISSK Maribor i medmestna tenis tekma Maribor-Gra-dec. Ob 14. na dirkališču na Teznu: mednarodna motokolesarska dirka. Ob 14. na igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma SK Železničar rez. - SK Rapid rez. Ob 15. na teniških igriščih ISSK Maribora; medmestni tenis match Gradec-Maribor. Ob 16. na igrišču ISSK Maribora; prvenstvena nogometna tekma SK Ilirija (Ljubljana) - SK Železničar. Oddelek Telovadnica Dan Ure Člani mlajši Krekova ulica Torek Petek 20.-22, i Člani staiejši Gimnazija Torek Petek «19-20 Članice mlajše Gimnazija Pondeljek Četrtek 19—21 Članice starejše Cankarjeva šola Toiek Petek >/,19—V, 20 Moški naraščaj od 14.-16 1. Krekova ulica Torek Petek «19—20 Moški naraščaj od 16.-18.1. Krekova ulica Ponedeljek Četrtek 19-21 Moški naraščaj, obrtni Gimnaziji Torek Petek 20-22 Ženski naraščaj Krekova ulica Torek Petek 17-«19 Ženski naraščaj obrtni Cankarjeva šola Sreda Petek 20-7,22 Moška deca od 10.-14. leta Krekova ul. Ponedeljek Četrtek 17-19 Moška deca od 7. do 10. leta Cankarjeva šola Sreda Sobota 14-16 Ženska deca srednješolska Gimnazija Ponedeljek Četrtek 7,18—19 Ženska deca mlajša Cankarjeva šola Ponedeljek četrtek 16-18 Moška in ženska deca do 7.1. H . Torek Petek 14-16 ŽELEZNIČAR-ILIRIJA. Jutri se odigra na igrišču ISSK Maribora drugo kolo v domačem liginem tekmovanju in sicer se srečata ljubljanska Ilirija in SK Železničar. Ilirijo čaka težka naloga in bo morala boljše zaigrati, kakor preteklo nedeljo, ako hoče iz Maribora odnesti točke. Železničari pa morajo zopet zaigrati marljivo in požrtvovalno in smo trdno prepričani, da uspehi ne bodo izostali. Staviti kake prognoze je zelo težko, posebno še, ker se ne sme vzeti kot bazo tekem nedeljskih nasprotnikov, ki sta jih odigrali v prvem kolu in ki sta obe končali s presenečenji. Tekma se bo vršila ob 16. in sicer ob vsakem vremenu. Sodil bo g. dr. Planinšek. Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki. Včeraj se je v Zagrebu pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki, in sicer v teku na 5 km. Zmagal je Predanič (Concordija) v dobrem času 16:26.6. Drugi je bil Šporn (Ilirija), kije postavil nov slovenski rekord v času 16:36. Kot tretji se je plasiral Podpečan (Železničar, Maribor) v času 16:47.8. Sestanek tenis-sekclje SSK Maribora. V nedeljo zvečer priredi temis-sekcija SSK Maribora v dvorani hotela Zamorec družabni večer, na katerem bodo nagrajeni zmagovalci zadnjega turnirja. Sokolstvo Redna telovadba Sokolskega društva Maribor III. Krčevina-Košaki se prične 21. 9. 1931. v Cankarjevi šoli z vsemi oddelki. — Sestanek članstva, naraščaja v nedeljo dne 20. 9. v krčevinski šoli ob 10. dop. — Načelnik. Uedrm telovadoa se prične z 21. IX. 1931. Vpisovanje telovadnih mah. se vrši pri rednih 100 stražnikov pri deložaciji Rotterdamska policija je imela pred nekaj dnevi težko delo. Dobila je nalog, da mora deložirati 22 družin, ki so se trdovratno branile plačati stanovanje. Navsezadnje se je poslužila dra-koničnih ukrepov. Poslala je nad upornike 100 oboroženih stražnikov, ki jim je pridelila še 16 redarjev na konjih. Toda stanovalci so bili prebrisani. Zabili so policiji pred nosom vrata z žeblji. Stražniki so morali slednjič potegniti sablje in s sekirami dvigniti vrata s tečajev, nakar se je začela kruta deložacija. Vsakega stanovalca posebej so morali dobesedno odnesti iz hiše, kajti vsi so se vrgli po tleh in se niso hoteli postaviti na noge tudi če so skušali proti njim uporabiti silo. Na ulici so seveda spremenli taktiko in so policajem ušli. y j* a r ISo i ti, a n« IS. IX, 15*3». Mfi rtKorct/? V F ir F n M ! V T.«fra to. O. Ilaunig. Bita soseda Povest iz preteklega stoletja. Cestnik je potegnil izza notranjega žepa mošnjo, Po.ožil večji bankovec na mizo ter velel gostilničarju, n3j napravi račun, češ, da mora iti domu, ker so gotovo došli gostje iz trga. ., »E saj se ti nikamor ne mudi,« je menil Sever, toda ^estnik je pospravil drobiž v žep, vzel klobuk ter od-j’e‘. ne da bi se dalje menil s svojimi tovariši, ki so gle- Stran 5. asm dali Presenečeni za drugače vedno dobro razpoloženim gostilničarjem. Ko pa je ta zginil za bližnjim gričem, so sjaH tudi ti, kajti bokali so bili prazni, in Sever za jiVCe te vrste ni imel kride pri rokah. Zgubili so se ruž za drugim proti domu. . »To pa mora nekaj bit':,« meni Zamuda, še na pol Vm-ien proti Svedrovcu, ko sta tavala domu. »Presneto e Piknilo Cestnika, ko mu je Dolnik omenil, kako je Prisel do premoženja; škoda, da je vsled tega prišlo VSe drugače, tako sem žejen, pa moram iti domu.« »Le potrpi, ko bo Cestnik izvoljen za župana, tedaj Sa bomo pili, da bo teklo od mize.« »Ne proda.a; medvedove kože, ko še medveda ni-^as>« se zasmeši robato Zamuda. »Če bo tako, pili notno le vodo, saj veš, Dolnik ima tudi svoje privržen-Ce jn teh je dosti, kajti kmetje držijo skupaj kakor hruški prašiči.« »O tedaj pa grem volit Dolnika, kaj meni mar za cestnika, če piti nič ne bo; Dolnik ni umazanec, kedar Se mu kaj posreči, Se tudi pokaže.« , »No, če ti tako govoriš, je tudi prav, mene samo skrbi, ker sem Cestniku dolžan.« , v »Mala stvar, Dolnik ti že posodi, samo reci, da se °ceš odkrižati Cestnika, pa ti bo dal.« „ »Dobra misel prijatelj, tako bom tudi napravil. Če ,estnik le zmaga, mu nič ne plačam ter obdržim denar Zase> če Dolnik zgubi pri meni, ga tudi ne bo bolelo, posebno če postane župan.« Tako sta modrovala oba poštenjaka ter tavala nekaj časa po poti. Ker pa jima je bila glava težka in ju noge niso več nesle, sta se zvrnila v bližnjo senco, podložila roke pod glavo ter začela prav kmalu krepko smrčati. Tako je končal volilni shod, ki je postal usodepoln tudi za Cestnika. VI. Nastavljene mreže. Obleče krilo svileno, Z rumenim zlatom vdelano, Čez krilo pa srebrni pas, i rožo dene v kito las. Jenko. Med tem, ko je volilni boj razvnemal duhove po vsej občini Strugi in Cestnik skoraj noč in dan ni imel miru, se je udajaia njegova hčerka Rozika najslajšim nadam. Adjunkt Kodrič ji je razodel svojo ljubezen, ostala je zmagovalka nad vsemi gospodičinami iz trga, ki so se pehale za njim, da bi si ga osvojile. Sedaj je na njej, da si tega ženina tudi ohrani in se ji ne izneveri, dokler je ne pelje pred oltar. Ker je imel oče s posli občinskih volitev toliko dela, je morala biti Rozika vedno pri gostih in tako se ji tudi ni dosti nudila prilika biti s svojim izvoljencem skupaj, da bi se pogovarjala o tem, kar jima je pri srcu. Jezila se je nad volitvami in povedala to tudi svoji materi, ki se je že sama naveličala teh dni, ker so bili polni razburjenja; da, še ponoči ni bilo miru. Zdaj je prišel ta volilec, sedaj drugi, z vsakim je morala biti prijazna, če je še tako globoko tičal v dolgovih na pijači. Toda morala je biti tiho, tako je' velel gospodar in voliloi so to izrabljali ter delali nove dolgove. Dosti bokalov vina in žganja je romalo iz Cestni-kove kleti na mizo za vedno žejne priganjače, dosti se je tam pojedlo, vse to na Cestnikov račun. Gospodinja je gledala že kar s strahom in se enkrat ojunačila ter rekla svojemu možu po noči v pozni uri, ko so odšli zadnji gostje: , »Kdaj bo vendar enkrat te treparije konec, še na nič nas spraviš, razsipaš denar in blago, kje pa dobimo nadomestek?« Toda Cestnik, ki je bi! od zadnjega shoda pri Severju razdražljiv in — kakor ,e njegova žena rekla — nataknjen, jo je osorno zavrnil, češ: »Molči ženska, kaj ti veš o teh stvareh, vse je od tega odvisno, če sem župan; sedaj pa idi spat in pust? me na miru.« Gospodinja je molčala, bilo ji je težko pri srcu, nasprotovati svojemu možu se pa ni upala. Zato pa je tembolj pospeševala razmerje njene Rozike do adjunkta Kodriča. »Le glej, da ne napraviš kake neumnosti,« je rekla hčerki. »Lepa prilika se ti nudi, da se omožiš in imaš udobno življenje, saj ne vem, če bova mogla midva kaj dati, gospodarstvo ne nese dosti in če se bo oče ukvarjal s to neumno politiko, pridemo še vsi na nič.« Rozika je upoštevala te opomine ter iskala priložnost, da adiunkta popolnoma omreži in tudi izpolni materino srčno željo, da postane njegova žena. * # * Bilo je neki petek popoldne koncem avgusta. Solne ce je pripekalo še prav vroče na delavce, ki so sprav/ Ijali na travnikih prijetno duhtečo otavo. V davkariji v trgu Humu se ta dan ni uradovalo, Čistili so prostore. Davkar in njegova boljša polovica ter zvesti spremljevalec Purši so porabili ta prosti dan, da so se podali v hladno senco bližnjega gozda z dvema vrečicama nabirat gobe, ki so že začele siliti iz tal, ker jih je vzbudil prej ta dan topel dež k življenju v največje veselje uradnikov ter maloštevilnih upokojencev iz trga Huma. Po običajnem zbiranju gob so še krenili k dobremu znancu kmetu Bohaku, ki je postregel gostoma z dobrim sadjevcem ter kosom mesa, med tem ko je porabil Purši kratko dobo, kar ni bil privezan na vrvico, da je v največje veselje gospodinje preganjal kure po dvorišču ter tudi srečno izpulil petelinu neka* peres iz repa. 0 dinarjev plačamo tedensko tovornim osebam s številnimi po-2aanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni .jbedal 307. Znamko za odgovor. 2360 ^nanjam svojim cenj. naročnikom, d;a sem se preselil iz Vetrinjski ul. št. v Trubarjevo ul. št. 7. (pri učiteljišču), ter se priporočam za nadaljno na-■^'nnienost. A. Vadnu. kroač. 27D3 ^0|nčno opremljeno sobo takoj oddam. Krekova ul. 4 II, desno. 26 94 kuharico srednjih let. Predpogoj varčnost. Na-—.slov v upravi lista. 2690 ^ePe stavbne parcele na Teznu pri Mariboru na Ptu.ski cesti, nasproti »Splošne«, so ugodno na Prodaj. — Pojasnila daje M. Peršak. «J?a Tezno St. 48. p' Mariboru. 2628 'Ipreoi^eno sobo s Posebnim vhodom, električno lučjo. °ddam s 15. septembrom. Stritarjeva vjMca 5/1. Mesečno Din .300._______________2614 r*Prosto opremljeno sobo °ddam. Vojašniški trg 8 I, vrata 2. ____________________________________ 2727 nte"genten železničar £e želi priženiti na manjše posestvo. Pnudbe na upravo Večernika pod - lavnica Justin Gustinčič. Tattenbachoj va ul. 14. 156(1 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišča p4 Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor. Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po« slopij. Na zahtevo brezplačne pooudbft. Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev Itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno ta ceneno. 2491 Novo skladišče čevljev industrija Akris v Trgovskem domu Maribor, Aleksandrova c. in Cafova ul. novi oddelek Mi Vam nudimo za jesen in zimo naše nove izdelke, lepe, elegantne in trpežne čevlje po novih jesenskih cenah in sicer: Modeli r.» ame od Din 100*— do 168*— modeli za dečke od Din 42* — do 174*— H » gospode ,, „ 125* — „ 168*— „ „ otroke „ „ 15*— naprej Domače hišne čevlje od Din 38*— naprej V Mariboru, dne 19. IX. <93!. rawr\ Velike motokolesarske dirke na dirkališču na Teznu v nedeljo, 20. sept. Začetek ob 14. uri. Avtobusna zveza. Podpisani javljam tem polom, da nisem plačnik kdor kaj kreditira ali posodi moji ženi Emi Pregrad. Pregrad Drago Maribor, Volfova ulica 14. Hočete k filmu? Pišite na Interfilm Studio-Gesellschaft, Berlin Lichterfelde W 17 Sanatorij v Mariboru Gosposka ul. 49.v Telefon 2358. Lastnik in vodja: primarij dr. Černič, speci jalist za kirurgijo Sanatori) je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: to-nizatoriem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelostl Čreves: diatermiin za električno pn ^revanje in električno iz žiganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja: »enterocleaner«- jem zq notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovaniu in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-, drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-. ♦ Cenik za sadna drevesa Debla z iazvito ki ono v iaznlh vistah: Jabolka visoko debelna kom. Dfn 12 — polvisoko deb. DM Hm*k..................................... „ . . »- Creinje in višnje visoko deb. . 14‘— „ ■ » ‘J* Slive visoko deDelna kom. , 10'— . • » .„ Rnglo „ „ . * 12- , . , J: Breskve „ , 12*— . . » 10 Breskve piramide 6*— do 8 — Din Popis sadnih vrst, kakor cenik za ostalo drevje in grmičje-p0* Sijemo na zahtevo brezplačno. DREVESNICE „VIKTORIJA", Lovrečina z. p. Vrbov** Za Solo kupujemo samo na Slomškovem trgu Stev. 6. Ljudska tiskarna Maribor. VABILO na v IZREDNI OBČNI ZBOR Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z. ki se bo vršil dne 29. septembra 1931 ob 20. uri v gostilni g. Skorčič s sledečim dnevnim redom: ir 1. Citanje revizijskega poročila. 2. Sklepanje o morebitnem doplačilu članov po § 13 odst. d. pravil ali odpisu deležev po § 41 pravil v svrho odpisa investicij. 3. Sprememba pravil. PRIPOMBA: V slučaju, da občni zbor ob 20. uri ne bi bil sklepčen, se bode vršil v smislu § ‘^6 pravil ob 21. uri v istih prostorih in po istem dnevnem redu 2. občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev. 2750 Zahtevaite oovsod „Večernik CEVLJ ZA SOLO, LOV, JESEN IN ZIMO la kromluhten ievljl v strapacni in Va gojzerski izdelavi TAKOZVANI SLAGER V V so naši elegantni JESENSKI PLAŠČI moderno opremljeni P° 560 Din Na večja konlekcijska ligovina TRGOVSKI DOM MARIBOR 2760 in še 18 vrst raznih strapac, šport, planinskih in smučarskih čevljev z in brez žrebljev v vseh velikostih na zalogi. * t t f ■ t Oglejte si pred nakupom kvaliteto in ceno! za otroke Din 120*« do 150*- za deklice 9t 150v 99 190*- za dečke ti 150v n 230-- za dame 99 190*- n 250*- za gospode 99 220*- n 280*- KARO, Maribor, Koroška 19 Kegljišče Plzenski dvor A. SENICA — Tattenbachova, popolnoma reii9v* rano. Klubi — reflektanti za zimsko sezono naj blagovolijo čimprej zglasiti, ker le par večerov je prostih. Izlet na Falo! V nedeljo, dne 20. septembra 1931 se vi# prenovljenih prostorih restavracije »P ELEKTRARNI8 FALA vintka trgatev kulturneS* društva Svobode z izredno bogatim sporedom. Priznano a° klet in kuhinja, vabljeni. Prijatelji lepega pod^j VELIKANSKI ZOO-CIRKUS PRIDE A Fischer, evropski Barnum & Bailey, najmogočnejše cirkuške predstave vseh časov. 200 nastavljencev, 300 zveri, 100 eksotičnih živali, 65 levov, 60 cirkuških senzacij, 30 severnih medvedov; cirkuško podjetje brez konkurence. Je skoraj v vseh evropskih velemestih gostovalo z velikanskim uspehom in po svojih nedosegljivih učinkih, t svojim svojevrstnim kovom, prizhtno od publike in tiska kot popolnoma nov pojav in čudež modernega, cirkuškega bistva. Cirkus slovi daleč naokrog kot eden najboljših. Samo ntkftj dni I Maribor, Magdalenskl Dark. Samo nekai dni! Proitor za 5000 ljudi. Predstave vod. osebno ravnatelj A. FISCHER. V krasno ograjenem levnjaku nastopi lahko 40 levov. Ta evropski velikan ima 5000 sedežev in dva Sastna orkestra. Nekaj izrednega je konjušnica za ljubitelje konj. Ljudske cene. Otvoritvena galapredstava bo v petek, dne 29. septembra 1931 ob 20. (8.) uri zvefer. I A. FISCHERJEV zooloiki park Je največji potovalni zoo. Otvorjen je dnevno od 10. ure predpoldne do 19. (7.) ure zvečer. J tedaj« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik, STANO KOSOVEL v Mariboru, liska Mariborska uskarna d. d, predstavnik !>1ANJSiU*—T t Maribor* Najool|Si aitiati tu in Inozemstva se sestanej* v tem cirkusu, ki je največji na tem kontinentu