»I!
iiihihi
JaCKClftfCL \^p^V-y$«f> jdeiel,
GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
(zhaja vsak čeirtek. — Uredništvo in upravnišivo: Karl Marksa (preje Turjaški) trg št. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 4, četrletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo.
Št. 19.
LJUBLJANA, četrtek, 23. avgusta 1923.
Leto i.
Or jasici boj rudarjev!
10.000 rudarjev peti teden v stavki. — Orožniki v službi trboveljskih magnatov. — Vlado zagovarja milijonske profite trboveljskih elfntov. — Nad radarji se izvaja brezobzirno nasilje. — 110.000 čeških rudarjev v stavki. — Pred splošno rudarsko stavko v Evropi. Rudarji bodo vstrajali do zmage. — Velikanski spontani zbor rudarjev v Trbovljah.
Rudarska stavka, ki je spontano izbruhnila 20. julija, traja še naprej in kakor izgleda, bo stavka po krivdi Trboveljske prem. družbe in radikalske vlade trajala še precej časa. Kljub temu, da Trboveljska prem. družba dela z 900% profiti in da prodaja premog po mnogo pretiranih cenah, vlada ni napravila nobenih korakov, da se stavka v doglednem času završi. Mi-zerne plače rudarskega delavstva od 25 do 36 dinarjev na dan, jasno dokazujejo upravičenost rudarskih zahtev. Mesto, da se vlada pobriga za znižanje premogovnih cen in za poštene mezde rudarjev, se v tem velikem boju odkrito postavlja na stran družbe. Po žeiji Trboveljske prem. družbe vlada zapira zaupnike, izsiljuje kriva pričevanja in med stavko povišuje brez potrebe cene premoga. Celo pri deložaciji je šla družbi vlada na roke in ji dala na razpolago orožništvo. Le energičnemu nastopu rudarskih zastopnikov se je posrečilo preprečiti deložacijo v Kočevju.
Družba in vlada hočeta zrušiti stavko za vsako ceno. Trboveljska premogo-kopna družba'goni na delo svoje uradnike in nastavljence, da opravljajo štrajkbrehersko službo. Toda že se pojavlja tudi med temi nezadovoljnost in tudi poduradniki bodo v kratkem zapustili delo. (Tudi ti reveži so slabo plačani.) Z največjim naporom je družba dobila par štrajkbreherjev, ki kop Ijejo premog na Doberni z bagerjem. Teh je vseh, s poduradniki vred, nekaj nad 45 in bodo producirali par dni, dckler ne zmanjka odkritega premoga. Ker so češki rudarji zvedeli, da se pošilja premog v Jugoslavijo in ker podjetniki tudi njim niso ugodili, so v ponedeljek stopili vsi rudarji na Češkem
v stavko. Stavka nad 110.000 rudarjev. Tudi angleški in francoski rudarji se pripravljajo, da stopijo v solidarno stavko, če se v kratkem ne ugodi zahtevam čeških in slovenskih rudarjev.
Rudarji se ne bodo vdali, dokler ne izvojujejo svojih pravic. Organizacije bodo vsakemu preskrbele najnujnejša sredstva za preživljanje, da nihče vsled gladu ne bo prisiljen postati stavkolo-rnec. Razpoloženje med rudarji je dobro. Oni se zavedajo, da od stavke zavisi njihova bodočnost in zato bodo vzdržali do konca, do zmage. In če se pojavi 100 stavkolomcev, bodo vstrajali naprej v svesti si, da od njihove vstrajnosfi in žilavosti zavisi uspeh njihove borbe.
Od vseh revirjev smo dobili poročila o tamošnji situaciji.
Evo jih:
Trbovlje, 21. avgusta 1923.
Spontano, kakor gnani od nepoznane sile, so se zbrali rudarji v ponedeljek, 20. t. m. v Trbovljah. Bilo jih je nad 3000.
Na shodu se je govorilo o situaciji, štirinedeljske stavke in o mahinacijah Trboveljske prem. družbe, ki je segla za poslednja sredstva, da uduši stavko, porabivši v to svrho razne agente. Nadalje se je govorilo o nasiljih, ki se vrše od sirani vlade nad rudarji.
Oba govornika, ki sta govorila zelo jedrnato o vzrokih, ki so povzročili stavko ter o izdajniški vlogi radikalov in socijalpalrijotov (Krušič), konstati-rajoč, da prvi v tem momentu predstavljajo oblast in pošiljajo orožništvo in vojsko na gladne rudarje, da jih pobijajo in zapirajo ali pa šiloma naganjajo v jame, da tam cedijo cekine Trboveljski milijonski družbi. Med tem, ko z
ene strani hočejo s silo udušiii borbo rudarjev, pošiljajo z druge strani razne Stefanoviče, ki iščejo, da jim rudarji izrečejo zaupanje in da jih potem na prav radikalen način prodajo nenasitnim izkoriščevalcem. Potem sta se dotaknila oba govornika izdajalskega dela socijalpatrijota Krušiča, ki je kot zastopnik delavstva na eni seji izjavil, da je imela prav Trboveljska družba, ker je, že tako lačnim delavcem, od njihovih mizernih plač odtegnila po 8 »plavih« (kovačev).
Delavstvo je silno ogorčeno proli tem izdajalcem, ki so v takem usodnem trenutku hoteli za judeževe groše prodati delavstvo ter ga zasužnjili Trboveljski delniški družbi.
Zborovalci so zatrjevali odločno, da sc. vsi poskusi agentov in hlapcev kapitalistov zaman in da bodo vstrajali, naj se zgodi kar hoče, da izvojujejo svoj pravični boj. Poslali so pozdrave sodrugom v češkoslovaški in Madžarski, ki so solidarno stopili tudi v stavko, da si izboljšajo svoj ekonomski položaj.
Ta shod je jasno pokazal, da je zaman ves napor Trboveljske premogo-kopne družbe, da zruši stavko rudarjev.
Kočevje, 21. avgusta 1923.
Ravnatelj Biskupsky je privedel pred par dnevi 70 Hrvatov, katere je z lažjo pridobil, da so sledili njegovim age-tom. Govoril jim je, da bodo plačani po 180 — 250 kron na dan brez doklad in da bodo dobili povrnjene prevozne stroške. Ko so Hrvatje videli, da je v rudniku stavka, niso hoteli delati in zahtevali so papirje nazaj, da odpotujejo. Ravnatelj Biskupskv jim noče iz-
dali papirjev in je dobil orožnike, da jih stražijo kot ujetnike v barakah. Nikamor se ne sinejo ganiti iz barak, še na slranišče jili spremlja orožnik. Delati morajo pod orožniško asistenco, vse njihove pritožbe proti takemu protiustavnemu konfiniranju so brezuspešne. Kljub strogi kontroli je od prvotnih 70 Hrvatov doslej pobegnilo 32, ostali so že poskušali pobegniti, po so jih ujeli. Protestirajte pri vladi proti omejevanju svobode in nastopu orožnikov.
Drugih stavkolomcev ni. Vzdržati bomo do konca; če Biskupskv in orožniki ne prestanejo s terorjem, bodo občutili jezo rudarjev.
Vstrajajte tudi drugod 1 Zmaga je naša, če bomo ostali enotni. Enotno smo šli v stavko, enotno jo bomo za-vršili, kadar dobimo večji kos kruha.
Rajhenburg, 2'1. avgusta 1923.
Razpoloženje dobro. Stavkolomcev ni Brez razloga, na željo Trboveljske prem, družbe, so aretirali 2 zaupnika, iščejo še ostale. Mi se ne vdamo, dokler ne ugodijo našim upravičenim zahtevam.
Huda jama, 19. avgusta 1923.
Položaj neizpremenjen. Orožniki, ojačeni, nimajo prilike nas trpati, ker se zadržimo mirno. Trboveljska prem. družba z izzivanji nas ne bo zavedla. Hočemo kruha iu vstrajali bomo do konca. Kmetje nas podpirajo.
Hrustnik, 21. avgusta 1923.
Radikali hujskajo s plakati. Zahtevajo, da se nas zapre, ker si upamo povedati, da smo lačni. Žandarmerija je popolnoma pod kontrolo ravnatelja.
Razpoloženje je dobro. Vstrajali bomo do zmage.
Dokument solidarnosti s stavkujoiimi rudarji.
Krut, neizprosen boj bijejo rudarji trboveljske premogokopne družbe za svoj obstanek, že pet tednov stoji delo v revirjih. Pet tednov že kličejo trpini po kruhu, da nasitijo svoje izmozgano teto, izstradana telesa svojiii žen in otrok. Desettisoč jih je, 40 tisoč z ženami in otroci. Sami proletarci, nikdar brezskrbno se smejoči, večno v skrbeh za svoj obstanek, v neprestanih mislih, kako se nasitijo jutri. Neprestano v trdem in napornem delu, na račun katerega brezskrbno žive magnati trboveljske družbe v izobilju, so ti trpini-pro-letarci obsojeni na revščino in borbo za obstanek.
A delničarji — njih gospodarji, kateri mnogi niti ne vejo kje da zijajo tiste črne odprtine, ki požirajo tisoče ljudi, odprtine iz katerih teče in se vali njih bogastvo, brezskrbnost in razkošje — z mrkim gnjevom pošiljajo na sestradane rudarje, ki zahtevajo kruha, bajonete in agente-provokaterje. S silo in zvijačo hočejo zlomiti pravični boj, zlo-
miti stavko rudarjev in jih tako zasužnjiti še bolj, pritisniti k tlom in iztisniti iz njih bogastva na kupe, ki ga trošijo zn zabave, letovišča, priležnice in razne druge naslade kulturnih in civiliziranih gospodarjev-delničarjev in njih oprod.
Ves eksploatarski razred gleda napeto na ta gigantski boj izkoriščanih z izkoriščevalci in se jasno zaveda ogromnega pomena zmage ali poraza. Zlom rudarske stavke je zlom delavskega mezdnega gibanja vseh strok širom Jugoslavije. Zmaga trboveljske družbe nad rudarji, je zmaga buržuazije Jugoslavije nad celokupnim proletari-jatom Jugoslavije. In gorje premaganim! Jako dobro se tega zavedajo jugoslovanski kapitalisti.
In tega se tudi zavedajo proletarci širom cele Jugoslavije. Nezavisna delavska stranka Jugoslavije, avantgarda revolucijonarnega proletarijata v deželi ve kaj da pomeni zmaga ali poraz Ir-trboveljskih rudarjev in podpira boj trboveljskih rudarjev.
Pokrajinski odbor »Neodvisne delavske slranke Jugoslavije« je sklenil pozvali vse svoje krajevne organizacije in člane »Neodvisne delavske stranke Jugoslavije«, da pokažejo dejansko svojo solidarnost rudarjem v njihovem boju. Vsak član mora odšteti v prid stavkujočim rudarjem enodnevni zaslužek. Krajevna organizacija NDSJ v Ljubljani je na svojem sestanku že to sklenila. Obenem se izda apel na vse strokovne organizacije, da store isto.
Ta velepomemben korak je nova etapa v razrednem boju proletarijata s kapitalizmom v Jugoslaviji. Izrazi simpatij, solidarnostne izjave in napeto čakanje izida boja, je postalo meso, postalo dejanje. Proletarijat vseli strok se dejansko in indirektno udeleži tega boja izkoriščanih s tem, da odšteje enodnevni zaslužek v podporo rudarjem. S tem korakom je delavstvo vseh strok pokazalo, da se jasno in točno zaveda pomena zmage ali poraza rudarske stav-
ke, držeč se besed Karla Marksa, da je osvoboditev proletarijata delo proletarcev samih. S tem korakom pa so člani »Neodvisne delavske slranke Jugoslavije« dokumentirali tudi svojo disciplino in razredno zavest. V borbi se čistijo značaji iu pojavljajo, v borbi se krepijo vezi proletarijata. V borbi se preizkuša, kakor zlato v ognju, iskrenost posameznika in moč organizacije.
Zaiorej, proletarci! Enodnevni zaslužek dajte v prid stavkujočim rudarjem. Dopriuesite to žrtev na proletarski žrl-venik proletarske solidarnosti, da bodo tudi vam, ko stopite vi v boj, stali ob strani rudarji.
Naj živi dejanska solidarnost gro-tetarijata! Naj živi razredni boj!
Dol z izkoriščevalci!
raiararaiai5iraiarai»i&E5!i5ii&
Vsak razredno zaveden proletarec mora biti član Neodv. Delavske stranke Jugoslavije.
ifijtatsitatatalatatfiltsatatatJBBc
Delavski »prijatelji**.
Slavku železničarjev in rudarjev je dvignila mnogo prahu med znanimi »pruatelji« delavskega razreda — starimi demokrati okrog »Slov. Naroda« in »mladimi« okrog »Juira« in »Orjune«. »Jutro« se je od početka mezdnega gibanja železničarjev in javnih nameščencev začelo »prisrčno« prilizovati obojim in prepričevati slov. ljudstvo, da so »Jutrovi« uredniki in sam dr. Žerjav za stavko železničarjev, medlem ko je istočasno prinašalo stalne lažnjive vesti o naraščajočem številu štrajkbreherjev med rudarji. Povedalo seveda ni tega, da prinaša take vesti, ker leži pri trboveljski družbi kapital mladih demokratov, ki strašijo s svojo Orjuno po vrhu snežnega Triglava, odkar jim je odklenkalo po kranjskih in štajerskih dolinah.
»Slov, Narod« je pa kar po pravici povedal, da je on za radikale in radi lega proti delavstvu in je obsodil stavko železničarjev in rudarjev. »Julro« je hotelo radi lega naslikati »Slov. Narod« kot pretidelavski list. Tedaj se je pa zganil stari oča »Narod«, ki piše bolj reakcionarno kot same »Jutranje Novosti«, in povedal vendar enkrat nekaj resnice kot odgovor »Jutru«. Ta odgovor sc glasi:
Milo se stori človeku, ko vidi ljubljansko mladinsko politično peščico, koko se vsiln-vo ponuja železničarstvu in kako mu poizkuša dokazati, da je edini njegov prijatelj in zaščitnik Ta naivna peščica misli, da železničarstvo nasede novim »socijalnim« prerokom in da pozabi, kako so mladini zahtevali zakon za zaščito države ter zakon za železničarske stavke. Seveda, zahtevali so jih takrat, ko so se šopirili s hinavskimi državotvornimi nauki in ko so sedeli v vladi. Danes pa so v opoziciji, zato ti zakoni niso nič prida, in pribljižujejo se železničarstvu, da bi z njegovo pomočjo omajali radikalsko vlado in na ta način zopet zlezli v novo koalicijsko vlado. Kako bi bilo v tem slučaju z železničarsivom in drugim uradni-šfvom, pa naša javnost dobro ve.
Se boli naivna je vera »Jutrovih« politikov, ako mislijo, da je uradnišivo in železničarstvo pozabilo, da temelji politična eksistenca tega lista in njegovega političnega krožka na umazanem bančnem kapitalu in da sc vsa njegova politika radi te zveze udmjena podkupljenim političnim smerem. Le črtajte »Jutrove« uvodnike in culi boste žongliranje z našimi svetimi državnimi in socijalnimi zadevami po dveh, treh profesionalnih politikih, ki nimajo ni-kakega poštenega in vestnega prepričanja v sebi in katerim gre samo za politično oblast in iz nje izhajajoče gmotno bogatenje. Kadar za politično grupo tiči bančni kapital, ali je mogoče govoriti o poštenosti in idealizmu? Na to poštenost smo hoteli opozoriti o priliki zadnje železničarske stavke, da tiči za »Jutrovim« socijalnim besedičenjem perfidna igra, naperjena direktno proti interesom malega človeka. »Jutro« in njegovi politiki so danes brez vsakega vpliva v Beogradu in tudi tedaj, ko so sedeli v vladi, niso storili za uradništvo ničesar, pač pa so znali to uradnišvo s svojim de-magoškim tiskom vleči za nos in odlašati ureditev činovniškega vprašanja v nedo-g ledne čase. V pričo nove stavke smo naglasili, da, »lulro« glasnik nasilne politike v Jugoslaviji in da izrablja železničarsko stavko samo za to, da bi omajalo sedanjo in pričaralo novo koalicijsko vlado. V Sloveniji in drugod ic demokratsko stranko omogočil bančni kapital. Temu bančnemu kapitalu je tudi doslci služila demoknatska politika. dokler je bila v vladi. Strahovito igro, ki si io ic dovolil bankroteur Plavšič z našo
I! diskusiji o tom pitaniu mi učiniše dru-govi v drugarskem listu »Borba« v Zagrebli nekoliko prigovora i napomena za koje smatram, da je potrebno, da ih odmnh ovde iznesem, kao bismo na tai način škratih nnšu daijniu polemiku.
Prc svega moram upozoriti drugove na to, da je ovo samo jedna shemu, jedna skica mojih misli i da je zbog toga sasviin priročno, da ie ostalo u tom prospektu još mnogo Mošta nejasno. ]a sam postavio pre svega nekoliko teza, nekoliko tvrdnji, tako na prihku o privrednom jedinstvu i nejc-dinstvu poiedinih teritorija, koje treba tek
• V štev. 17. od 9. avgusta t. 1. se je v članku Anina »K problemu narodnega vpra-šunia \ lugoslaviii« v pasusu, kako si zamišlja elankar konstitucijo organa Sudobe, 'rinila pomota, ki je smisel te konstitucije čisto skvarila. Ta organ (Sudoba) ie zamišljen vedno le kot homogen, iz okrajnih delegatov tovarniških delavcev in kmetov sestavljen kongres, a ne kakor bi se lahko razumevalo napačno, nekak »nacijonalm
SNC.t«.
valuto, je podpiral demokratski tisk kot višk finančne modrosti. S tem pa upropa-stil v prvi vrsti jugoslovansko uradništvo, kojega definitivna gmotna sanacija stoji in pade s končnim dvigom in padom vrednosti našega denarja. Iz Plavšičevih špekulacij so se mastile demokratske banke in te banke so potem finansirale demokratski tisk. Po di ugi strani pa je ta tisk branil Plavši-čevo politiko in na ta način za par umazanih grošev prevaral državno in privatno uradništvo cele Jugoslavije za njegova naj-nujnejša socijalna in gmotna stremljenja. To so zakulisni dogodki, ki stoje v najtesnejši zvezi z uradniškim vprašanjem in z vsemi njegovimi pokreti, katerih pa ne smemo pozabiti, kadar hoče demokratski tisk zvaliti krivdo pri tem vprašanju na povsem spo-redne činitelje.
Oča »Narod« pa s tein niso razkrinkali samo »mladih« demokratov ali »Or-juncev«, ampak to velja isto tudi za radikale, klerikalce in socijaliste. So-cijalisti so sedeli lela 1920 skupaj z demokrati v vladi, ki je odgovorila de-putaciji železničarjev: »Stavko bomo s silo zatrli.« In klerikalci in radikali so nasilno nastopili proti železničarjem leta 1920, radikali so letos militarizirali železničarje, preganjajo rudarje, med uradništvom pa uvajajo korupcijo, ka-koršna je mogoča le na Balkanu.
Stari oča »Narod« razkrinkava s tem vso čedno družbo: demokrate, radikale, klerikalce in socijaliste.
Pri celi stvari je zanimivo zadržanje naših vrlih ujedinjenih in neujedinjenih socijalpatrijotov. Istočasno ko skuša »Orjuna« dokazati svoje veliko »prijateljstvo« do delavstva, piše slavni Brr-not, da delavstvo ne sme ustanovljati protiorjunskih organizacij in »ujedinja-joči sc« socijalisti v Celju vršijo vlogo najpodlejših denuncijanlov. In medtem, ko naši socijalpairijoii oznanjajo boj ne »Orjuni«, ampak protiorjunskim delavskim organizacijam, se pogaja voditelj italijanskih socijalistov D’Aragona z Mussolinijem, da mu izroči Amsterdamske slrokovne organizacije, če ga pripusti Mussolini v vlado. In madjarski socijalpatrijoti se trkajo pred krščansko - socijalistično zverino — Hortijem, da niso v nobeni zvezi z upornimi železničarji, ampak da so proti njim. Istočasno ko piše Brrnot, da moramo biti proti ustanovljanju proti - fašistovskih organizacij, ker so »socijalisti« proti vsakemu nasilju, istočasno obsojajo bolgarski socijalisti komuniste in zem-Ijoradmke na smrt in nemški socijalist Sievering, pruski minister podpira nemške fašiste in nastopa proti proletarskim stotnijam.
Tako se vleče veriga sovražnikov delavskega razreda od radikalov in demokratov preko klerikalcev do so-cijalpatrijotov in socijalpolicistov vseh siru j in kalibrov.
Delavno ljudstvo, varuj se teh »prijateljev«, ki prihajajo med te, da bi ti nasuli peska v oči, te speljali z edino pravilne poti revolucijonarnega razrednega boja in le s tem še naprej držali v bedi in izkoriščanju!
Proč s temi »prijatelji«!
Živela enotna bojevna fronta ročnih in duševnih delavcev!
I	dokazati. To ie mogoče samo na osnovu analize privrednih i drugih prilika, a ova iz više razloga nije mogli uči.
Zatim — »to beše glavni prigovor — misle mnogi drugovi, da je izlaganje pritlične proleterskog ustava države, sasvim suvišna lekcija, zbog čega, da postaje ova rasprava »Zukunftsmusik« i da zbog toga nema važnosti za naše momentane potrebe, t. j. za izradu partiske taktike.
Ovo mišljenje je iz osnove pogrešno. Ko nije razumio proleterskog uredenja države, tai badava rešava narodnosno pitanje, jer je ono van toga nerešivo. Badava tražiti pametnu partisku taktiku u tom pitanju, jer ta taktika mora biti izradena u perspektivi proleterskog budučeg poretka. Pravilo valja: da ne smemo ni masam ništa obeča-vati, što ne čemo moči ispuniti, a da im s druge strane sve nudimo, što je njihova faktična — i ako momentana — potreba, koju mi rnožemo uzadovoljiti. Dok se mi vrtimo u krugu buržuaskih potreba i buržu-aske državnosti, dotle mi nečemo u torne pitanje prelazih granica zahteva nacijona-lističke socijalne demokratije. A danas nije
više vreme, da operiramo sa Wi!sonskim generalnim frazama o »samoopredeleniu do otcepljnja«, jer u takve Wilsonijadc mase danas nemaiu više poverenja.
ledno strašno i škakljrvo pitanje je za sve naše drugove pitanic »naroda«, »narodnosti«, »plemena« i »narodnog jedinstva«. Niko se nije složtio sa mojim stanovištem po tom pitanju i diskusija po toj definiciji se vukla kao morska zmija. Ali badava: u sociologiji ne postoji jedna jedinstvena definicija po pojmovima »narod«, »narodnost«, »pleme«. 1 prirodno jesu ti pojmovi histo-rički, koji sc uvijek menjaju sa vremenom, državom i politikom. A takva naučna definicija i kad bi postojala, bila bi za nas bez vrednosti, jer imamo pred sobom konkretne pnlicc, konkretne stvari. Mi moramo konstaiirati stvari kakve jesu u istini i od njih polaziti. Ne to što mi želimo — narodno jedinsivo — več to, što postoii — mno-go-narodnost u Jugoslaviji — to je za našu politiku merodavno. Sve dok Hrvati, Srbi, Slovenci i Bugari vete da su Hrvati, Srbi, Slovenci i Bugari i rade kao takvi u svojoj poiitici — sporedno iz kakvih razloga — oni su Hrvati, Srbi, Slovenci i Bugari, oni su zasebni narodi i niko nema prava, da im to spori ili da ih sili, da oni to ne budu. Za »narod« ili »narodnost« niti ni jedina karakteristika jezik, niti državnost, niti vera, niti rasa, ali je sigurno zato neminovno potrebno jedno, a to je volja. Ako ja mislim i hoču biti Italijan, ja sam Italijan i niko nema prava, da mi to spori mameče nešto drugo. Gospodin Pašič nije Srbin — ali idete i kažite mu to — zli jezici vele, da on još sve do danas ne zna srpski, no to n.M ni najmanje ne smeta, da sprovodi ve-lesrpsku politiku u Jugoslaviji, pa u gosp. Ninčiču ništa ne smeta njegovo nesrpstvo, da ne bude Velesrbin.
Da mi u Jugoslaviji nemarno norodnog jedinstva (ovo je uostalom samo jedna ka-pitalistička potreba!) pokazali su nam poslednji skupštinski izbori dovoljno jasno. Pitanje se nameče samo, da li možemo živih u jednoj državnoj i ekonomskoj zajed-nici i kakva treba da bude ta naša zajed-
21. avgusta 1925.
Reuter je prinesel včeraj kratko, la-pidarno vest, da je dospel Štefan Radič v London. Reuter se včasih tudi rad zlaže, toda kdor pozna hrvatsko politiko, ta ve, da ako ni šel Radič v London, poide jutri ali pa pojutrnjim. Nič ni bolj naravnega, kakor, da gre Radič v London in zato je na mestu, da si mi proletarci, nekoliko ogledamo to njegovo pol.
V nekem razgovoru v Ženevi lela 1917, ko se je g. Pašič še branil Jugoslavije z vsemi štirimi, je dr. Trumbič očrtal politično situacijo tako-le:
»Srbija vodi še vedno svojo velesrbsko politiko. Pašič ima velik upliv na Quai d’ Orsayu (v francoskem zunaj-nem ministrstvu). Od Italije nimamo ničesar pričakovati. Toda pomembno za nas je, da se je Anglija počasi začela odločevati za to, da se Avstrija razdeli in da Anglija ne mara Velike Srbije. Polom Srbije v tej vojni in delo njenih ljudi po polomu v inozemstvu ji je dokazal, da bi bil tak primitiven organizem nesposoben za gospodasko življenje in za odpor proti Nemštvu na ju-govztoku, kakoršnga ona rabi. Ona hoče Hrvate in Slovence v tej državi, da bi jo bolje priklenila k zapadu in ji dala organizativnih sil«.
Na naš jezik prevedeno se to pravi:
Anglija bo podpirala tako državo, ki bo dala potrebne garancije za hiter kapitalistični razvoj, ki bo rabila dosti angleških izdelkov in ki bo veren trabant rojene vztočne politike.
V teritorialni stvaritvi je, kakor znano, zmogla hrvatsko - angleška teza, ki je bila končno tudi interes Francije, v njeni notranji uredbi pa — vsled negotovih tal, na katerih je stala v tem vprašanju hrvatska gospoda, ki je vsled svoje posebne gospodarske in politične situacije morala za vsako ceno zahtevati skupno državo s Srbi — so zmagali milijoni frankov, ki jih je Pašič puščal francoskim ministrom in visokim uradnikom na Quan d’OrsaYu kot tantijeme za posojila, ki mu jih je dajala Francija med in po vojni.
Zabiti pa tudi ne smemo, da je hrvatska gospoda že pred vojno, t. j. že v stari Avstriji pričakovala pomoči od Anglije. Pokojni Franjo Supilo je bil osebni prijatelj Setona Watsona, ki ie napisal poznano knjigo o nacijonalnih bojih v Avstriji. Supilo mu je dajal podatke za to knjigo. Pogledi Watsonovi
nica. Tu je jezgra našeg nacijonalnog pitanja.
Neki drugovi hoče, da si pomažu time, da priznavaju našu podeljenost na »plemena«, a negiraju postojanje različitih naroda
i	narodnosti. Bože mili, koliko smo time nu boljem. To je samo igra reči. I stara Austrija ic poznavala u svome ustavu samo »Volks-slammc • (plemena) i trubila tu svoju parolu sve dok je doživila državni krah. Ne radi se ni o rečuna, niti o rečenicama, niti o definicijama, več o praksi. Ako Črnogorci traže danas svoju republiku ili aufonomiju, mi ju moramo prihvatiti u svoj program i ozbiljno radifi za nju i ako su oni po jeziku i po krvi tišči Srbi od svih ostalih Srba. To Iraži od nas politička situacija. Mi im sami ne smemo zaboraviti objasniti, da sc če taj njihov ideal obistiniti tek onda, kad se bude nalazila čitava politička snaga u Jugoslaviji u rokama radnika i seljaka. dakle da treba prvo raditi na ustvarenju radničke i scljačke vlade.
»Jedinstvo naroda« može se kod nas razumevati sako kao »jedinstvo kulture« Hrvata, Srba, Slovenaca i Bugara, pa i do tog jedinstva je još daleko, daieko. Svaka diugačije jedinstvo je kapitalistički impe-rijalizam i mi ga več zbog drugih naroda u Jugoslaviji: Madžara, Nemaca, Arbanasa, Rumuna itd. ne smemo naglasavali. Fede-ralizam pak nije nikakva zapreka kullurnom jedinstvu (vidi: Švajcarska, Rusija, Nemačka, Sedmjene države itd ). Naši drugovi iz Srbije, čijih zemlja je imala svakako jedan sasvim drugojačiji hisiorijski razvoj, no stale provincije Jugoslavije, morače poklanjati nekoliko više pažnja študiju naših ekonomskih i kulturnih prilika, ie se nekoliko više umisliti u ovaj tok ideja. Negacija ilt izbegavanje pozitivnih činjenica znači put jednog Karla Rennera. 1 on je neprestano tvrdio, da je separatizem u bivšoj Austriji samo stvar intelektualca, samo buržuaskih političara, ali mu je povesnica dokazala nešto drugo.
Što se tiče lozinka, koje sam izneo govoreči o taktici, one su isto tek skicirane. Definitivno če se izraditi na drugom mestu.
D. Anin.
na avstrijsko politiko glede Jugoslovanov so Supilovi pogledi.
Posredovalec med »Jugoslovanskim odborom« in Angleško vlado, t. j. med hrvatsko buržuazijo (in njenim slučajnim slovenskim priveskom) ter angleško vlado sta bila vplivna angleška žurnalistična agenta Walson in Steed.
In kdo danes ne ve, da je gospod Trumbič ravnatelj Radičeve politike!
Kaj je torej bolj naravnega kakor, da je poslala hrvatska kapitalistična gospoda Radiča v London?!
Ravno tako naravno pa je tudi, da bo London Radiča sprejel in z veseljem sprejel. Ne oficijelno seveda. Radič ne bo govoril z Baldwinom ali lordom Cur-sonom, ali govoril bo z njunima agentoma Stecdom in Watsonom, ki imata dostop v Baldvvinov in Cursonov kabinet in ki urejata liste, ki dajejo smernice angleški kapitalistični javnosti. In to ni malo. Anglija ve, da je Pašičeva SHS verna dekla g. Poinca-reia, proti kateremu se ona danes z vsemi svojimi diplomaličnimi sredstvi bori in proti kateremu se bo borila jutri tudi z vsemi svojimi podmornicami, letali in zadušljivimi plini. V tej politični situaciji je Radiču angleška pomoč proti Pašiču zagotovljena. John Buli se bo pojavil morda že jutri s svojim računom pred g. Pašičem in le-ta bo takoj za nekoliko decimetrov manjši.
Jugoslavija postaja torej očitna arena francosko-angleških bojev, kakor Grška, Bolgarija, kakor Turčija in toliko drugih polkoloniialnih državic. Pot gospoda Radiča v London torej ne pomeni nič drugega, kakor poojstriiev notranjih nacijonalisnčnih bojev v Jugoslaviji, kjer bosta nastopili Anglija in Francija kot pokroviteljici in zaščitnici hrvatstva in srbstva. Kaka bridka ironija ta komedija! Anglija meri 300.000 kvadr. kilometrov in ima 46.6 milijonov svojega angleškega prebivalstva. Njene kolonije pa znašajo 40,000.000 kvadr. kilometrov in štejejo 430 milijonov prebivalcev. Anglija je torej zasužnjila 130 krat toliko tuje zemlje, kakor je sama velika in skoro 10 krat toliko število tujih narodov, kakor je njenega angleškega prebivalstva — in pri teh Angležih išče g. Stipa Radič, vodja hrvatskih kmetov, narodnostne pravičnosti!
Srbska gospoda nastopa danes kot agent francoskega kapitala in hoče izkoristiti do kosti Hrvatsko in Slovenijo. Hrvatska gospoda hoče okrepiti svoj
Zbirajte asa tiskovni sklad „ Glasa svobodo" I
Iz diskuzije.
(K članku, ki smo ga priobčevali v »Glasu Svobode« v št. 15 in 17 »K problemu narod
nega vprašanja v Jugoslaviji«*).
Radičeva pot v London.
•obralniški kapital in raztegnili njegovo sfero na Bosno in Srbijo in bo vsled lega nastopala kot angleški agent. Boj med njima bo naraščal — to pa ni- interes jugoslovanskega delavca in kmeta. Radič bo vsled tega svojo maso revnih kmetov kmalu izgubil. Na hrvatskem bodo pridobili na deželi klerikalci, ki se
Kakor še vedno, tako se je tudi sedaj izkazalo »Jutro«, da je v vsakem mezdnem boju v službi mogotcev Trb. prem. družbe ter, da igra kalverno vlogo provokaterja Trb. prem. družbe.
V	številki 190, z dne 15. avgusta zopet prinaša »Jutro« iendencijozne vesli iz rudarskih revirjev, ter konšlatira, da se že delavci odzivajo pozivu Trb. prem, družbe ter da se baje že vračajo k delu ter, da je v velikem obsegu zlasti obral v Kočevju obnovljen ler, da producira dnevno 8—10 vagonov premoga. Baje se tudi v Trbovljah vrača delavstvo na delo ter, da je produkcija dosegla zadnje dni že 50 vagonov.
Da pa smo si na jasnem kaj je na stvari resnice, moramo povdarjati mi, rudarji sami, da je lo gorostasna laž, ‘ker delavstvo v Kočevju in v Trbovljah kompaktno stavka, kakor tudi v vseh -ostalih revirjih ter se še ne zmeni za razglase Trboveljske prem. družbe in kakor es čuje od vsakega posameznega delavca, da nemara iti vse dotlej na delo, dokler Trboveljska prem. družba ne ugodi popolnoma upravičenim in minimalnim zahtevam.
Nadalje bodejo v oči dopisuna »Jutra« delavska zborovanja, na katerih, kot on trdi, je namen raznih političnih voditeljev, da si kujejo kapital za svoje stranke Toda povsem je iz tega razvidno, da delavstvo v današnjem mezd--nem boju ne pozna strankarstva, temveč, da delavstvo vseh političnih pripadnosti zahteva samo, da sc mu plača delo, zahteva samo takšen kos kruha, da nasiti sebe in svojo stradajočo družino
Da ne omenjamo še vseh najgoro-
Občinske volitve v Beogradu.
V	nedeljo so se vršile občinske vo-■iilve po Srbiji in črni gori. Natančne številke so znane samo iz Beograda. Zreagli so, kakor je bilo za pričakovati, radikali, ki so izrabljajoč svojo vladajočo pozicijo, vršili povsod nezaslišan ieror. Neodvisna delavska stranka moje kljub najhujšemu terorju zaznamovati Jep napredek. Dočim smo dobili pri volitvah v konstituanto 1134 glasov, je sedaj naša lisla. katere nosilec je bil v zaporu se nahajajoči sodrug Filip Filipovič, sedaj združila 1505 glasov, Korunovi socijalpatrijotski pajdaši so združili vsega skupaj celih 318 glasov, dočim so pri volitvah v parlament imeli 'še 556 glasov. Po deželi so tudi zmagah .po večini radikali, za katere je deloval cel vladni aparat z vso silo. Kolikor so dosedaj znani rezultati, je naša stranka dobila absolutno večino v eni •občim. Natančneje bomo o volitvah poročali, ko bo znan konečni rezultat Na vsak način pa je naša stranka dosegla časten uspeh in velik napredek, v času najhujšega terorja. Socijalpatrijoiom je pa še tisto malo pristašev, ki so jih smeli prej, obrnilo hrbet.
Mrtvim svobodo, živim aresl!
To geslo ruskih vseslovanskih carjev )e tudi političen program naših državnikov. Posebno lepo se to kaže v načrtu za novi tiskovni zakon. Ta zakon bi delal ruskim carskim sanikom vso čast in mirne duše lahko trdimo, da je svobodna Jugoslavija s tem načrlom stopila v vrsto reakcije, ker kaj takega si niti Ricinus-Mussolini ni izmislil.
Le par vzgledov.
Člen 20.: Prepovedano je širjenje in prodajanje časopisov in drugih tiskanih spisov, ki vsebujejo: 1.) Razžalitev •vladarja in članov kraljevskega doma. 2.) Razžalitev tujih državnih poglavarjev. 3.1 Razžalitev narodne skupščine Ilcsej bode prepovedano kritizirati delo •poslancev, seveda vladnih). 4.) Neposredno pozivanje državljanov, naj s silo
bodo začeli razvijati pod egido slovenskih klerikalcev.
Neodvisna delavska stranka na hrvatskem ima velik zadatek, da prepreči razvoj klerikalizma v svoji deželi in pritegne kmetsko maso k sebi.
Pot Radičeva v London pomeni njegov odločen korak na desno. Dragus.
slašnejših laži, katere se še nahajajo v tistem članku, pripomnimo samo to, da vidi slavni dopisun med rudarji boljše-viško navdahnjene elemente. Toda ti boljševiško navdahnjeni elementi med rudarji so lačni želodci rudarjev, njih žen in otrok, ki se hočejo nasititi. Trb. družba naj da kruha rudarjem in takoj bo odpravljen ves boljševizem v rudarjih. Mi rudarji pa vidimo boljševizem med akcijonarji trbov. prem. družbe, ki grabijo ogromne milijone v- svoje brezkončne malhe ter pustijo stradati 10 tisoč bednih rudarjev ter nad 40.000 njih žen in olrok. Trboveljska družba lahko baje zviša plače samo na podlagi 5% povišanja cen premoga 48 K na šihl. Ker pa, kakor je javnosti znano, trboveljska družba dela z 900% dobičkom, zato si naj tudi od tega odkrhne neznaten del, pa lahko takoj ugodi vsem delavskim zahtevam.
Radovedni smo, kaj porečejo merodajni faktorji temu, da jih meščansko časopisje tako napačno informira, ker piše, da se producira v Kočevju 10 in v Trbovljah 50 vagonov premoga, kar pa ni resnica. 2e se vidi na obzorju zvezda tistega dne, ko bo postavljena vsa industrija Jugoslavije pred alternativo, da ali prisili trboveljsko družbo, da ugodi delavskim zahtevam, ali pa se ustavi vsa jugoslovanska industrija, ker ni tistih 60 vagonov premoga dnevno, o katerih poročajo prvokalerski časopisi, ki zastopajo interese dunajskih čifutov, če bi se ludi nabrali, je le majhna kapljica.
Delavstvo pa se zaveda svoje moči ter hoče zmagati in bo zmagalo, in zmagati mora, da se preživi.
Rudarji iz revirjev.
spremene ustavo ali državne zakone. 5.) Težko žalitev javne morale.
Čten 24.: Ne samo razširjanje in prodajanje časopisov in drugih tiskanih spisov, temveč tudi njihovo nadaljnje izhajanje se more prepovedati v teh slučajih: 1.) če izzivajo mržnjo proti državi, kakor celini, verski ali plemenski razdor. 2. če posredno pozivajo občane, naj s silo spremene ustavo ali državni zakon. 3.) če se iz napisa jasno vidi, da kaže na tako pozivanje občanov.
čl. 25. pravi, da sodišče samo lahko izreče prepoved nadaljnjega izhajanja časopisa, da bi »lo bilo v interesu države«.
Za tiskovne pregreške odgovarjajo: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in prodajalec tl).
Denarne kazni so zelo visoke: 30.000, 50.00U in 100.000 Din.
Krona vsemu pa je člen 51.: Kdor potom časopisja ščuva na sovraštvo proti poedinim oficirjem ali oficirskim razredom, ali kdor seje razdor in nezaupanje v armadi, ali kdor odvrača vojaške osebe od vršenja vojne dolžnosti, ali kdor hujska eden držabni razred proti drugemu, ali kdor izziva nezaupanje, preziranje in izsmehovanje proti državnim uredbam, bo kaznovan 7. zaporom od 1 meseca do 2 let in denarno do 30.000 Din. Da pa lahko iztirja te ogromne kazni, udari država že pri ustanovi novega lista nanj hipoteko, tako, da se v slučaju ustavitve iz ostalega premoženja v prvi vrsti plačajo kazni, obsodbe itd.
K temu načrtu zakona ni nič za pripomniti. On je le dodatek k zakonu o zaščiti države, on je le korak naprej v diktaturi srbske buržuazije. čim bolj se vladajoči cincariji majejo tla pod nogami, tem krutejša je njena diktatura. S tem zakonom, če bo sprejet, vlada lahko tekom 24 ur ustavi vse opozici-jonalne časopise in lahko nadiktira milijone kazni nedržavotvornim časopi-
som — ampak vse to ji ne bo pomagalo. Ljudstvo vidi in spoznava to delo, pa če bi magari vlada čaršijskih bank ustavila vse časopise, razen »Slovenskega Naroda«, ki je iz principa za vsako vlado, — prišel bo dan plačila, ko bodeta delavec in revni kmet vzela svojo državo v svoje roke in tedaj bo vlodujoča gospoda dobila povrnjeno vse z obrestmi.
Zakonski načrt o štampi pa je nov dokaz, kako izgleda diktatura kapitalistov, — ki se imenuje meščanska demokracija.
S Našim naročnikom! I
S	■
g Primorani smo s 1. seplem- J
■ brom 1923 povišati naročnino ■
■ za »Glas Svobode« za 50 para
:| pri številki. Tako bo od pri- £ j hodnje številke naprej naroč- j
■ nina za mesec 6 Din, za četrt ■ b leta 18 Din in za pol leta 36 Din. g g	Posamezna	številka stane	5
g 1.50 Din.
g	Ne bomo tukaj pripovedo-	J-
a vali, da moramo storiti ta ko- ji j rak vsled naraščajočih tiskar- ■
* niških stroškov itd., ker parne- J; J ten in razredno-zaveden na- j-j ‘očnik in član »Neodvisne De- i g lavske Stranke Jugoslavije« to £ g itak sam uvidi. 2 Din na mesec J-j poviška, ni toliko, da bi se ne ■ g moglo utrpeti. Vsakomur, ko- ” g mur je mar proletarski list in g
■ njega prospeh, bo rad priložil ■ g k dosedanjim 4 Din še 2 Din. g Podpora »Glasu Svobode« J j so le njegovi razredno-zavedni i g naročniki in čitatelji. In »Glas g J| Svobode« se naslanja le na J; a nje. Komur pa je žal pribaviti l * še 2 Din (mislimo, da jih med S g našimi naročniki ni) je pa itak g
■ s tem dokazal, da se nanj ni g j zanesti tudi v drugih slučajih, S J kjer je treba pokazati moža še g
* bolj, nego pri teh 2 Din po- J S viška.
V	prihodnji številki priložimo g g tudi položnice celi nakladi, da J
■ tudi naročniki, ki imajo že pla- i g čano naročnino naprej, po- g
■ sijejo povišek.
-	S sodružnim	pozdravom
' Uredništvo	in upravništvo	j
»Glasa Svobode«.
IIIHUIINIIIIIIIIIIIIIIMB
Iz stranke.
Vsem krajevnim odborom »Nezavisne Delavske Stranke Jugoslavije« v Sloveniji! — Vsem članom »Nezavisne Delavske Stranke Jugoslavije.
Krajevna organizacija NDSJ v Ljub-liani je na svojem članskem sestanku sklenila, da odstopi vsak član ljubljanske krajevne organizacije NDSJ enodnevno plačo v korist slavkujočim rudarjem.
Pokrajinski odbor »Nezavisne Delavske Siranke Jugoslavije« v Sloveniji je odobril ta sklep in poživlja vse kraj-jevne odbore NDSJ in nje člane, da slede temu primeru.
Za vsakega člana NDSJ je ta sklep obvezen.	•
Obenem pa pokrajinski odbor NDSJ v Sloveniji apelira na vse strokovne oiganizacije v Sloveniji, da pokažejo istotako na ta način svojo solidarnost, disciplino in razredno zavednost.
Naj živi zmaga rudarjev!
Pokrajinski Izvrševalni Odbor NDSJ za Slovenijo v Ljubljani.
* * *
Člani ljubljanskega krajevnega odbora NDSJ se poživljajo, da izvrše sklep organizacije in vplačajo prispevke (enodnevno plačo) za stavkujoče rudarje pri sliankjpem tajniku v > Delavskem domu« v Ljubljani, Karla Marksa trg 2, pritličje.
Naj živi dejanska solidarnost prole-tarijata!
Krajevni odbor NDSJ v Ljubljani.
'jjUtS|t2|iatSIISl£2JISIISIiSIISitSilSliSI
Sestanek ljubljanskih zaupnikov N. D. S. J. je vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu.«
Dopisi.
V	ZAGORJU
traja šlrajk mirno dalje. Rudarjev se je večina podalo na kmete v sosednje kraje in je kraj ves kot izumrl. Vsi smo pripravljeni, da se borimo do skrajnosti za boljši kos kruha, ki nam po vsej pravici pripada. Zavedamo se, da skuša Trboveljska prem. družba na vsak način zlomih ta širajk. Mr pa se zavedamo, da so delavci tisti, ki vslvarjajo vse, od otroških igrač do gigantskih strojev, da smo mi, ki držimo svet na svojih plečih in da kot taka Sila ne od-jenjamo. Ne mislite, da zato stradamo že 4 tedne, da bomo nadalje še bolj stradali, ne mislite, da zato vodimo že 4 tedne boj v strnjenih vrstah, da nam bodo razpustili naše organizacije, naše edino orožje. Nikar ne misli, Trboveljska družba, da boš razbila štrajk, pa se poslužuj vseh sredstev, ki jih imaš na razpolago. Zberi vse svoje orjunske podrepne muhe, ki se zovejo »delavcem prijazne«, zberi vse svoje verne sluge-poduradnike in naščuvaj vse zagorske orožnike, da polove vse, ki se upajo stradati. Pa po vrsti o vseh nakanah naše družbe in izdajalskih vlogah njenih muh-podrepnic !
Prva njih nakana je bil razglas, s katerim so se naibolj obnesli, razglas, da bodo vsi delavci odpuščeni, čc ne gredo tekom 48 ur na delo. No, drugi dan smo bili že vsi odpuščeni, ker ni bil nihče toliko neumen, da bi verjel Trboveljski prem. družbi in njenim pisalnim strojem. Potem so dejali, da bodo rudarjem šteli dneve do »odpusta« za »plave« in da bodo za vsak dan kaznovani za 15 Din. Hoteli so s tem, da bi prišlo do kake rabukc in bi »plav« postal rdeč. Pa spet so sc zmotili. To jih jc pa že razjezilo, da so jim kar trebuhi drgetali od jeze, pa so šli in v soboto nagnali vse Orjunce-študenle v pralnico in jo pognali. No, mislili so si: šc vrag ni, če poženemo pralnico, bo že moral še premog iti iz jame. Pa premoga ni, čudeža ni bilo in pralnica se je ustavila, ker ni bilo premoga, da bi ga prali in ker so menda nekaj potrli, kar so potem ponoči popravili. Mi pa smo spoznali o:-junsko zloglasno ljubezen do delavstva in štrajkali dalje.
Ker jc vlada kapitalistična, mora brez dvoma podpirati kapital Trboveljske družbe in orožništvo na vso moč služi Trboveljski družbi. Posebno pri nas se na vso moč trudijo, da bi pridobili sebi zveste in Trb. družbi zmago. Ni ga dne, da bi naš komandant, njegov kompanjon in strojar-velikan ne leteli za katerim in ga aretirali in to brez vsakega pravega vzroka. Prva sta bila sodr. Bizjak in Primožič, ki sta bila koj izpuščena. Sledil je Rotar, ki je še sedaj v litijskih zaporni za prazen nič. Potern so aretirali Kastelica (pa ne Ante-tal), ga uklcnili, naprtili mu nahrbtnik in odvedli v zapor. Zakaj? On, da je nekomu grozil z nožem, da mora stopiti v komunistično stranko, sicer ga zakolje^ Kai takega si morejo izmisliti le naši orožniki, ki so mislili, do bodo s tem vrgli politično barvo na štrajk in delavske organizacije. Vse se je razblinilo v nič in 20. t. m. je bil Kastelic )ože izpuščen. Se ni ta prišel na dan, so že aretirali ss. Čebina in Kočevarja, oba zaupnina. Ravno so imeli sejo, da razdele podporo štrajkujočim, da jih podprejo v štrajku, pa pride zopet naš glavni komandir Z.ibrc in oba aretira ter odpelje v Litijo. Kot je videti, je naš komandir vodil o vsakem zavednem delavcu nekak zapisnik in čakal štrajka, da tu pokaže vso svojo vestnost v preganjanju lačnih. V obtožnico na s. ČePina je navlekel vse laži vkup od celega leta. Češ, do je on naščuval delavce, da so šli na ustanovni občni zbor »Orjune« (torej je brez dvoma »Orjuna« dobro zvezana z orožništvom!), da vrši komunistično propagando (seveda za vse to niti enega dokaza, kot bi ga morali imeti, če hočejo reči: »V imenu zakona«), in kar je najlepše: Zupan, socijalpatrijot jc izjavil orožnikom, da ga je Čebin silil, da mora občina dati podporo rudarjem in mu grozil, če ne ustreže. Take laži, take podle denuncijacije so zmožni kvečjem naši socijal-policaj-demo-krati, ki so v konzumu in za nebom v procesiji Rcšniega telesa povsod prvi na mestu. Nadalje so ga dolžili, da je pisal rudarju Tonku, ki je baje dva dni služil kot štrajkbreher, grozilno pismo, da bodo po Štrajku obračunali temeljito z njim, če ne preneha s krumirstvom. Ker je vse vkup nesramna laž orožnikov in socijalpatrijotov, tki so menda sodrugi, vsaj nazivajo se tako), ga je sodnik že drugi dan izpustil na prosto z besedami: »Vse rudarje naj pripeljejo gor, jaz bom pa vse izpustil, če bodo take obdolžilve!« — 20. t. m. pa so aretirali zopet s. Weinbergerja, steklarja in s. Paina Ludvika brez pravega vzroka in ki bosta brez dvoma kmalu prosta.
Pa še neka), da bo še_ bolj jasna slika o naših orožnikih. Neki nečlovek Štern je izjavil orožnikom, da je s. Prosenc nagovarjal rudarja Tonka za štrajk. Orožniki pridejo k Tonku, ki sam izjavi, da ni dobil nobenega grozilnega pisma, kot dolže Čebina in da ga ni nikdo, a najmanj Prosenc nagovarjal za štrajk. Na ponovno vprašanje izjav Štern, da je isti s. Prosenc v istem smislu govoril neki delavki Raspot-nici, ki so jo orožniki z izpraševanjem tako terorizirali, da so jo spravili v jok. Vendar izjavlja, da ni res, kar trdijo orožniki.
Tako preganjajo zagorski orožniki mirne rudarje brez vsakih povodov in vzrokov, ubogajo slednjemu namigljaju socijalpatri-jotov, ki jih spoznavamo vedno bolj in boli, računajo z vsako podlo denuncijacijo. Ni jim še dovoli, da trpe glad, treba je še preganjati rudarje, ki se popolnoma mirna
Jutro" v službi trboveljskih akcijonarjev.
Notranje političen pregled.
bore za svoj kruh.in orožniki se ponosno hvalijo po Litiji: »Čez par dni pripeljemo še te in te tri!« Zapomnite si, da ste zato, da delate mir, ne pa da s svojim bedastim počenjanjem razburjate delavce, katerih pesti se vijejo v gladu. Ne pozabite, da je glad mogočna blaznost, ki zmore prevreči svet. Če mislite, da vam bo družba dala bogvekaj za to, se motite. Če mislite, da boste s tem zlomili štrajk, se motite. Zapomnite si ludi, da se uklepa le lopove, ne gladujočih, da ustvarjajo delavci s svojim delom več, kot vi s svojim podlim počenjanjem. Zahtevamo, da pustite mirne rudarje v miru, če hočete da vlada red, za kar ste postavljeni. Ne izzivajte nas, da ne mi vas. (Saj imate i vi maslo na glavi!! Ne pozabite, ker mi ne bomo pozabili!) Delavci smo pripravljeni, da vršimo boj do konca, do zmage. Naj nam groze z ječami, naj nas preganjajo, a borbene volje nam ne oropate nikdar. Delavcem, rudarjem Zagorja, Trbovelj in drugih revirjev kličemo: Vztrajajte! Bojujte!, sodrugom v zaporih pa: Zdravstvujte! Na svidenje!
Proč z nasiljem! Živel boj! 'Živela zmaga! Živel boj in zmaga čeških rudarjev in rudarjev cele Evrope!
Epilog h kovinarskemu sestanku na Jesenicah.
Dne 13. avg. se je vršil pri nas impo-2usiicn sestanek kovinarjev, na katerega so prileteli kar trije gospodje od kovinarske centrale in strokovne komisije. Podpiral j-ih je še tukajšnji uskok bivši oficirček z rdečo srajčko na belem konjičku, ki ;e še leta 1919 poziva! tukajšnje delavstvo, da naj gre osvojevati Golico pred napadajočimi Nemci, poznejši komunist, sedaj skraniran socijalpatrijot. Ta človek se je obnašal na tem sestanku kot blazen,, sega! vsakemu v besedo, tako da ga je moral sani njegov kolega g. Uratnik pozvati k redu in disciplini. V glavnem se je njemu šlo zalo, da delavstvo prepriča, da je sklep, ki so ga napravili na zadnjem članskem zborovanju, da ukinejo vsako pošiljanje članskih prispevkov na centralo, do iega časa, dokler se ta ne pokori volji članstva in da skliče kongres celokupnega kovinarskega delavstva, to je tudi drugega dela kovinarjev, ki so že poprej odpovedali pokorščino Amslerdamovcem in so se organizirali v svoji Neodvisni zvezi kovinarjev Jugoslavije, napačen. Tega sklepa so se poslužili jeseniški kovinarji v skrajnem slučaju, ker se zavedajo, da je za nje, kakor ludi za ostalo delavstvo edina r< š'tev ta, da pridejo zopet do enotnih strokovnih organizacij, kar pa gotovi elementi okrog strokovne komisije, kakor tudi kovinarske centrale to sabotirajo. Poleg tega pred-bacivajo zavednejšim sodrugom, da so plačani za to, da strokovne organizacije razbijajo. Tudi že prej omenjeni rdeče-srajčnik se je v svojem govoru posluževal tega napram zavednejšim sodrugom z Jesenic, kar mu je pa takoj sodr. Košir v stvarnem in dokazilnem govoru dokazal ravno nasprotno. Da bo pa stvar jasnejša in da ne bode mogoče kdo trdil, da lažemo ali pa, da niso vsi socijalpatrijoli enaki, naj navedemo samo še en kratek slučaj pogajanj za upostavo enotne strokovne organizacije rudarjev. Neodvisna zveza rudarskih delavcev je v maju mesecu pozvala »Unijo« slovenskih rudarjev na skupne pregovore za upostavo enotne rudarske organizacije. Na prvem skupnem sestanku m prišlo do nikakega zbližanja, vsted tega se je soglasno sklenilo, da se obojestransko odpošljejo pismeni predlogi, na podlagi katerih naj bi se vodila potem nadaljna pogajanja. Z. R. D. se je sklepa točno držala ter svoje predloge takoj pismenem odposlala načelstvu »Unije slov. rudarjev«. _Na odgovor teh predlogov je pa Z. R. D. čakala celih 8 tednov. Že takoj'takrat so ti ljudje pokazali, da jim ni resno do ujedi-njenja, kar so pozneje tudi potrdili s tem, da so tik že pred započetim mezdnim gibanjem rudarjev začeli Z. R. D. napadati ustmeno, kakor tudi potom časopisja. Da to še bolj potrdimo, navedemo še en slučaj. Že to gibanje za upostavo enotne strokovne rudarske organizacije je vodstvo Z R. D. za predstoječe mezdno gibanje videlo, da bi bil boj rudarjev lažji in uspešnejši, če bi bila organizacija enotna. Ali kakor so že prej pokazali, da jim m zn interes delavstva ter so tudi tukaj hoteli imeti strankarski profit. Zato niso niti v slučaju mezdnega gibanja pristali na enotno akcijo in da so na poziv, ki ga je poslala Z. R. D. vsem organizacijam za enoten nastop v mezdnem gibanju to odklonili z motivacijo, da kjer sedijo zastopniki nerazrednih organizacij Ipri tem so menili kršč. socijalce) nečejo sedeti oni. To bi bilo za nje sicer prav lepo, ko bi se ti iiudje tega držali vedno. Da pa to m slučaj, so to pokazali v Trbovljah takoj tekom par dni. Slučaj je namreč sledeči: Radikalna stranka ie v Trbovljah razveljavila poprejšnjega njihovega zaveznika demokrata in na njegovo mesta postavila radikala. Na poziv demokratske stranke, ki je pozvala pristaše vseh korporacij zn skupen protest napram temu, so se tudi ti ljudje okrog Amsterdama takoj odzvali. I ukaj se pa niso popolnoma nič sklicevali na svojo razredno zavednost ter bili pripravljeni tudi
2	demokrati sedeti pri skupni mizi, ker se iim je šlo, da izbacnejo od korita enega reakcijonarca ler postavijo zopet drugega. Ali skupen nastop, kjer bi se bilo treba boriti za zboljšanje celokupnega rudarskega proletarijata, so pa odklonili. Takih m Enakih slučajev je še prav mnogo pri nas, Ikakor tudi v vseh drugih državah. Gosp. llratnik je ludi trdil na tem sestanku, da je bil v maju mesecu na nekem rudarskem sestanku v Trbo\ljah in da se je že takral •sklepalo o stavki, ki ie pozneje v juliju speljano izbruhnila. Konštatiramo, da se gosp.
Uratnik mora udeleževati sestankov, ki so sklicani od »Unije slov. rudarjev« in če so to sklenili lam, se nam samo čudno zdi, zakaj zdaj sabotirajo ta upravičeni boj slovenskih rudarjev. Isti gospod in istotam je trdil, da se je zadnja 24 urna protestna obustava dela železničarjev obnesla samo tam, kjer ni listih kričačev in da so zastopnika njihove železničarske organizacije g. Krekiča zaprli, kar je baje dokaz, da se buržuazija njih veliko bolj boji, ker v resnici zastopajo železničarske, interese Sodbo o tem prepuščamo železničarjem samim. Mi vemo, da se lahko inscenira tudi iak arest, kakor je bil Krekičev. Vsem izvajanjem teh dveh gospodov je ponovno ugovarja! sodr. Košir in sicer s tako doka-zilnim materijalom, da so mu končno začeli groziti, da bodo ž njim že obračunali naj-brže na način, kot je pri njih v navadi, da se bodo poslužili policije ter ga na ta način odpravili z Jesenic. Ali motite se gospoda, če mislite, da s tem, če spravite njega z Jesenic, bodete zopet v kalnem ribarili. Nas je še dosti tukaj in se prav dobro zavedamo, da je edina rešitev za nas enotna kovinarska organizacija, stoječa na podlagi nepomirljive razredne borbe, Mrličev pa ne bomo več reševali.
Socijalisti — militarizatorji.
Nečuveno, kaj, a vendar je iako. Veliki socijaiisii, vedno in povsod polna usta o prolelaiijalu so za časa protestne 24 urrie slavke železničarjev in javnih nameščencev trobili k mobilizaciji železničarjev. To se še ni zgodilo do-sedaj v nobeni državi, kar se je v Studencih pri Mariboru 3. 1. m. Župan v Studencih, gospod Katoh je kandidiral na socijalislični listi kot socijalist in bil tudi izvoljen s celim kupom socijali-sličnih odbornikov. A li naši socijalisti so zares samo socijalisti na papirju, v svojem ožjem Krogu in ko ni nobene nevarnosii, pokazati svoj socijalizem. A kakor hiiro pa je treba pokazati pravo barvo, pa glej, je ta naenkrat druga, ne tista, o kateri je govoril. In 3. av-gusla je dokazal, da tisti znani «Rote Burg«, kakor so se imenovali Studenci, da je na gnili podlagi. Ko je bila namreč odrejena mobilizacija siavkujočih železničarjev, je župan Katoh bil tako uren in poskočen, da je bil prvi, ki je izdajal pozivnice. Čeprav niso bile uradne ure, sta prišla prostovoljno v urade ler izdajala ukaze, kakor ministra, gospoda: župan Katoh in njegov namestnik Leskovšek. Poleg tega je pa Katoh še železničar. Izdal je tudi ukaz, da morata trobentača požarne brambe trobili alarm po celi občini, in Prebol-šek in Vodušek, hlapca, sta to naredila in trobila, kakor znorela. — Tako je ta dična družba vzgojena po »Enakosti«, sedaj »Socijalistu« in »Volksslimmah« pokazala svojo razredno zavest. Tako so socijaiisii dejansko pokazali, da so za militarizem. — Studenčani naj si to dobro zapomnijo.
Proletarci v mariborskem Delavskem domu — lujci.
Neverjetno, bo kdo rekel. Ali v Mariboru je vse mogoče, kakor v Ameriki.
V	nedeljo se je namreč družba proletarcev iz Ljubljane mudila v Mariboru. In kam naj gre iskat okrepčila, če ne v Delavski dom. In je šla. Naročili so si sodrugi obed, in so plačali 40 K za kosilo. Ali ko so mislili oditi, se jih je ustavilo: »Prosim, doplačajte še vsak 10 K, ker ste tujci.« — »Kako tujci,« so s začudili Ljubljančani. »Tako. Drugi plačajo kosilo 40 K, a vi ste tujci, pa morate plačati ceno za tujce, t. j. 50 K.«
—	Smehljaje so proletarci iz Ljubljane plačali še po 10 K in se poslovili.
Izdajalska vloga socijalpatrijolov v Zagorju.
Že ves čas smo poznali naše hvalevredno debele konzumarje kot izdajice, vendar je bil zastor doslej še zagrnjen. 20. t. m. pa se je razgrnil zastor in vsi so tedaj zagledali: Glejte, Efialte, izdajice proletarijata! Sami so razgalili svoj gnili trup, delavci pa bodo sodili.
V	steklarni je nekdo našel par prepovedanih knjig. Zvedel je to socijalpatrijok Iče jih menda ni on sam tja položil), ki šteje po svoji obilnosti za tri druge in dejal dotočnemu najditelju: »Le pusti. To so komunistične knjige. Jih bom že jaz drugam skril!« Naslednji dan so orožniki aretirali našega vrlega prvoborca s. Mirkota Wein-
bergerja. One knjige so bile že »skrite« pri — orožnikih.
Jasno je, da so jih nesli naši steklarji — konzumarji z velbanimi trebuščki svojim »sodrugom« orožnikom; oni so jih tja položili in jih potem »našli«, samo da bi se maščevali nad sodrugi, ki so organizirani v »Nezavisni strokovni organizaciji steklarjev«, tako mislijo udušiti strokovni pokret nezavisnih steklarjev. Vendar so si s temi izdajstvi, ki jih bomo še priobčili podrobno, sami izkopali grob. Steklarji vedno bolj spoznavajo, kam vodi politika socijalpatri-jotov, spoznavajo špijonsko in provokater-sko postopanje širokih špicel-socijalistov, pljujejo nanje, jim obračajo hrbet, zgražajoč se nanje, ki so s svojimi izdajstvi pre-orjunili Orjuno samo, ki jim zvesto stoji na strani. Dolgo vam je vaša koruzna metoda svirala »miserere«, z denuncijacijami zadnjih dni, ki presegajo celo Judeža lšker-jota, ki ga je bilo po izdajstvu vsaj sram še dalje živeti, pa ste si ustvarili lep nagrobni spomenik, kakršnega bo deležen le še Noske.
Bodite si v svesti, da vam bo proletarijat (tudi tista »ogromna« večina) pljunil v obraz vsem, od neznatnega Arhiea preko zateklih konzumarjev, do vseh vaših ministrov in krvnikov Noskejevcev!
O aretaciji Marxa po 50 letnici njegove smrti, o »prijateljskih pogovorih (na sejah! nikar ne pretvarjajte!) z orožniki, o napi-vanju in čestitanju »sodrugom — orožnikom« itd., prihodnjič obširno v »Borbi«.
Steklarji.
Protest proti nasilju zagorskih orožnikov.
Ko sem bil podpisani pretečeni leden od tukajšnje orožniške postaje na podlagi podle in lažnjive de-nuneijacije aretiran in odpeljan v litijske zapore, so mi orožniki — med njimi sam komandir Žibre — naprtili svoj nahrbtnik, da ga nesem namesto njih. Ko sem se temu uprl in vrgel nahrbtnik z ram, so mi ga ponovno šiloma naprtili in uklenili, tako, da sem bil prisiljen nesti jim nahrbtnik. Najodločnejše protestiram, da se uklepa in tako surovo ravna s političnim jetnikom, da se mu naprti tuj nahrbtnik s podlim namenom, da vidi javnost v njem tatu in lopova!
Proč z nasiljem zagorskih orožnikov!
Živel boj rudarjev!
Jože Kastelic.
Mimogrede.
Deulschsprechende Sozialisten, Achlung!
Mit 1. August 1923 erscheint einmal wo-chenilich »Vorwarts«, Organ der Polizei-soziaiistischen Partei Jugoslaviens. Das Blatt vvird unter personlicher Mihvirkung seiner hochheit, Geheimrat der Berlinei Staats-Polizei, Ehrenmitgliede der Ebert-Noske-ischen freien Stadt Amsterdam, des Herrn Friedensglockchen (die Krainer sagen landesiiblich:	Zvonimir) Brrrnot redigiert
und verspricht dem Poilzeisozialismus in Slovenien gute Dienste zu leisten.
Untereinem machen vvir alle Genossen aufmerksain, dass unser Blatt mil unserem ehemaligen Redaktionsmitglied des gevve-senen Laibacher »Naprej - Vonvarts« und derzeitigen Vizesekretar der Deutsch-nationalen - serbischen - Radikalpartei tlerrn Anton Podbevšek, in keinerlei Verbin-dungen steht.
Die Redaktion befindet sich in Krško, Beistrich, Gurkfeld, Beistrich, an der Save, Beistrich, Krain. Punkt.
Die Redaktion.
Iz Kolovratske kleli.
»Ena gora je visoka, druga nizka; kdor godbe nima, si pač na gobec piska!« S lem se tolažijo gospod mestni arhivar in razlagajo v »Avtonomistu«, tik pred avtonomističnimi kremami za prsa in čevlje, da so izstopili iz delavskega pokreta, ker srbska centrala ni hotela upoštevati kmečkih interesov, za katere so se borili Stefanovičevi pro-tektorji. Zato moramo pribili, da so gospod mestni arhivar, kakor glavni »prijatelj« in protektor štefanovičarstva, bili ven bacnjeni. Gospod arhivar se tudi silno pritožujejo, da delavstvo ni hotelo upoštevati njihove inteligence, nili njihovega mučeništva, ko so bili ob 2. uri popolnoči(I) kloftani od nekega »Orjunaša«. Gratuliramo le »Avtonomistu« na novi pridobitvi, ki bo lahko
služila raznim ambicijam naravnosl, kakor predstraža na pohodu na Blei-weisovo ceslo, seveda na pohodu z upognjeno hrbtenico. Delavstvo in tudi kmetje že vedo, kam pes taco moli, in ne rabijo nobenih parazitov, ki bi radi na njihovih hrbtih navzgor splezali, pa najsi bodo ti gospodje stoloravna-telji pri kolovratarskem ali fajmoštrov-skem parlamentu slovenskih duševnih atleiov. Gospod bivši socijalistični poverjenik bi rad — gospod mestni arhivar bi tudi — in še marsikak skrahiran voditelj bi rad — zastopal ljudsko voljo, bi rad mandat, pa ljudstvo jih pozna in ostali bodo naprej — pri Kolovratu kulturni in politični akrobalje in saltim-banki. Pri socijalistih in komunistih ni šlo, SSDL je odklonil proleiarijat, »ver-such’ina mit’n Radič!« Kaj ne, gospod arhivar? Pa Vas bo tudi Radič kmalu sit, potem bomo pa že spet kako novo resnico pogruntali. Danes tukaj, jutri lam, ker taki inteligenti plavajo vedno s tokom. Leta 1918 je bil socijalni tok, tedaj so plavali s socijalističnim in komunističnim tokom, leta 1923 je Radič trumf v prečanskih krajih in so pri njem, leta 1924 bo spet kaj drugega na površju in ti inteligenti bodo spet pri tem modernem gibanju. V tem božjem zverinjaku mora pač biti tudi laka inteligenca.
»Prosim, dajte mi republiko !«
Gospod Stjepan Radič je šel na Angleško prositi mirotvorne Hrvatske republike. Šel bo mogoče še kam drugam. Kadar jo bo pa dobil, bo tele-grafiral svojemu ljubemu hrvatskemu narodu.
Ko bi Danlon in Robespiere leia 1789 namesto tega, da sta napadla Bastilo,. bila hodila tako lepo prositi okoli tujih vladarjev in bankirjev za republiko, mislile li, da bi imeli kdaj na Francoskem republiko?
Ko bi Lenin in Trocki šla leta 1917 namesto v boj proti buržuaziji, s klobukom v roki fehtaril od enega dvora do druge kronane glave za republiko v Rusiji, ali ne mislite, da bi še danes vladal batjuška car in bi kmetje še bili tlačani ruskih grofov?
Zato je pa tudi Radičeva pot cirkus, ker republike nam ne bo dal niti angleški kralj, niti rimski papež. Narodnega osvobojenja od Anglije nimamo za pričakovali, le glejte kako obeša »prolidržavne« Irce, ki hočejo svobode in kako mečejo angleški aeroplani bombe po indijskih vaseh, katerih lačni prebivalci hočejo kruha in svobode.
Republiko in narodno svobodo bomo imeli, kadar si jo bomo sami priborili. Kadar bode slovenski, hrvatski, srbski in makedonski kmet skupno z delavstvom stopil v boj za kmečko-delavsko vlado, za kmečko-delavsko federativno republiko, tedaj bo to prvi korak k zmagi. Zato Radič s svojo republiko ljudi le farba, ker čudeži se več ne vrše in republike več ne frče, kakor tudi pohane piške ne zaspancem v gobce.
Delavec in kmet, ki se hočeš res boriti za republiko in gospodarsko in narodnostno svobodo v okviru Zveze kmečko-delavskih republik na Balkanu
—	stopi v vrste Neodvisne delavske stranke Jugoslavije.
Mi ti ne delamo goljufivih obljub, kakor gospod Radič — ampak kličemo te, da stopiš v boj za delavsko-kmečko republiko, čim več nas bo, tem prej bo zmaga naša !
Tiskovni sklad.
Leni Jakec nabral 300 Din; Novak, Ljubljana 10 Din; Grdodolnik Ivan, Ljubljana
2	Din; omizje na Verdu, gostilna Rudel
6	Din; Mikec, Ljubljana 5 Din; Žorga Jaka/ Ljubljana 5 Din; Furlan Gabriel, Ljubljana 5 Din; Kolšek, Trbovlje 5 Din; Baznik, Ljub-ljana 5 Din; neimenovan, Ljubljana 10 Din; Medič J., Ljubljana 5 Din; Markovič, Ljubljana 10 Din; Kerin, Ljubljana 5 Din; skupaj 373 Din. Izkaz v zadnji številki 7.936.50 Din Vsega skupaj 8.309.50 Din.
Pomola.
V	»Strokovni Borbi« štev. 30 od 15. avgusta t. 1. pod naslovom »Krumirji na dan našega protesta 3. avgusta se je vrnila neprijetna pomota in mora stati: »Transportni komercijalni oddelek lil./4 so šlrajkali (mesto delali, kot je tam pisano) vsi razun nadzornika Koširja*.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBS
Lastnik in izdajatelj Konzorcij.
Odgovorni urednik Anton Šušteršič.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
Vsi na shod!
V petek 31. avgusta 1923 ob pol S uri zvečer se vrši v Mestnem domu
javen shod
z dnevnim redom:	Položaj	občinskih delavcev. 2. Službena pragmatika.
Vsi na shod!