Številka 01 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVII • Februar 2021 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, v rokah držite prvo števil­ko sedemindvajsetega letnika Mostišcarja. V njej smo za vas zbrali razlicne informacije in novice iz lokalnega okolja. Žal zaradi epidemije prireditev v živo še vedno ni. Letos bo tako mdr. odpadel tudi Podkrimski pustni karneval. Ce nam bo z ukrepi uspelo omejiti epi­demijo, bi lahko prireditve in druženje oživeli pred pole-tjem. Upamo. V tokratni številki vas iz ob­cinske hiše obvešcajo o novih koncesionarjih za zapušcene macke in pse in 24-urno pog­rebno službo. Letošnja zima nam je nasula nekaj snega, zato ni odvec, da vas spomni-mo, kakšna so pravila glede pluženja cest. V rubriki Društva si oglejte Na koncu le še oglasi in zahvale ter vabilo na spletno predavanje iz serije Barje, ali te poznam – posveceno bo najnovejšim arheološkim iz­kopavanjem, ki so ponudila vpogled v prazgodovinsko – železnodobno naselje na Pun-grtu nad Igom. Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostišcar ne izhaja. Februar 22. 1. 5. 2. Marec 25. 2. 12. 3. April 1. 4. 16. 4. Maj 29. 4. 14. 5. Junij 27. 5. 11. 6. Julij Mostišcar ne izhaja. Avgust Mostišcar ne izhaja. September 30. 8. 15. 9. Oktober 30. 9. 14. 10. November 4. 11. 19. 11. December 25. 11. 10. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostišcarju. Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 25. februarja. Predviden izid številke je 12. marca. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. jaslice pod Krimom ter kakšne aktivnosti letos nacrtuje Dru-štvo Fran Govekar Ig. Clanici njihove literarne skupine sta za to številko prispevali nekaj svojih pesmi, ki jih najdete v Kulturi. Zelo bogat je Koticek za mlade, cetudi na daljavo, so ucenci sodelovali v kar nekaj zanimivih akcijah ter bili zelo ustvarjalni. Predstavljajo se nam vsi ucenci prvih razre­dov Osnovne šole Ig – 5 jih je, poimenovali so se kar 'korona' generacija prvošolckov. Z zgodovino naših krajev ne potujemo prav dalec, le 30 let v preteklost, v cas osamo­svojitve Slovenije – kako so bili z njo povezani naši kraji, piše obmocno združenje VSO. V isti rubriki tudi nekaj zgodb Koledar izdaj Mostišcarja v letu 2021 iz ižanske preteklosti, ki jih je po pripovedovanjih domaci­nov zapisal Bojan Jerlah. Nekaj pomembnih obves­til za kmetovalce je pripravil kmetijski svetovalec. V rubriki Življenje župnij se spominja-mo življenja pokojnega želi­meljskega župnika Francija Drobnica, ki je dolga leta up-ravljal (nekdaj) golsko župni­jo. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 5. februar 2021 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Kurešcek pozimi; Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Spos.tovane obc.anke in obc.ani! Ob slovenskem kulturnem prazniku, Pres.ernovem dnevu, vam c.estitam in z.elim, da kultura, posebno kultura dialoga, ostane povezovalni c.len nas.e obc.ine in tudi nas.e domovine. Upam, da se bo po epidemiji ponovno vzpostavilo kulturno dogajanje in oz.ivilo druz.enje. Naj ljubiteljska kultura v nas.i sredi z.ivi in se razvija! .i obc.ini tista, ki zdruz.uje in .tevilne posameznike in drus.tva. Z.upan Janez Cimperman Pluženje snega – zimska služba Z imska služba obsega torna in preklopna vozila) v prednostnih razredih doloci odstraniti ledene svece, da sklop dejavnosti in op-cestnem prometu predpisano strokovna služba tako, da je se ne ogrozi varnosti udele­ravil, potrebnih za omo-zimsko opremo! V naspro-zagotovljena usklajena prevo-žencev v prometu. gocanje prevoznosti cest in tnem primeru je lahko kaz-znost cestne mreže. -Na cesti ali ob njej je PRE-varnega prometa v zimskih novan skladno z Zakonom o POVEDANO izpušcati, od­razmerah. V zimskem obdob-varnosti cestnega prometa. Posebna opozorila: lagati, odmetavati ali pos­ju, ki praviloma traja od 15. Na podlagi 30. clena Pra--Lastniki objektov morajo tavljati karkoli, tudi sneg. novembra tekocega leta do 15. vilnika je vzdrževanje prevo-imeti ob obcinskih in držav--Prepovedano je odmetava­marca naslednjega leta, se ces-znosti posameznih cest v zim-nih cestah, še posebej tam, nje snega z dvorišc na ces­te vzdržujejo skladno s Pravil-skih razmerah opredeljeno s kjer so zgrajeni hodniki za tišce. nikom o rednem vzdrževanju prednostnimi razredi, v katere pešce, na strehah objektov, javnih cest (Uradni list RS, št. so ceste razvršcene glede na s katerih se lahko na cesto Uroš Cuden, dipl. upr. org., 38/2016 – v nadaljevanju Pra-kategorijo, gostoto in struk-ali plocnik vsuje sneg, ob-obcinska uprava vilnik). turo prometa, geografsko-vezno namešcene snegolo- V casu zimskega obdobja klimatske razmere in krajevne ve. mora imeti uporabnik (mo-potrebe. Razvrstitev cest po -S streh je treba pravocasno Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Mocno sneženje I Avtoceste, hitre ceste 24 ur Zagotoviti prevoznost vozišc, pomembnejših križanj, dovozov k vecjim parkirišcem in dostavnih pasov Zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k vecjim parkirišcem II Ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste Od 5. do 22. ure Zagotoviti prevoznost; možni zastoji do 2 uri med 22. in 5. uro Zagotoviti prevoznost (pri vecpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do 2 uri predvsem med 22. in 5. uro III Ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste Od 5. do 20. ure Zagotoviti prevoznost: možni zastoji do 2 uri predvsem med 20. in 5. uro Zagotoviti prevoznost (pri vecpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro IV Ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste Od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe Zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji Zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne V Javne poti, parkirišca, kolesarske povezave Upoštevati krajevne potrebe Zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne Zagotoviti prevoznost; možni vecdnevni zastoji VI Ceste, ki se v zimskih razmerah zaprejo Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, ce višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na dolocila v tretjem stolpcu v obdobju izredno mocnega sneženja, ob mocnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, ce je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoce odpraviti z razpoložljivimi tehnicnimi sredstvi. Nacini obvešcanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2021 S kladno z dolocbami Pra­vilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17, v nadaljevanju Pravil­nik) in z vsebino strokovnih priporocil Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje obvešca-mo o nacinih in rokih obvešca­nja uporabnikov pitne vode v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika. Vabimo vas, da se z vsebino obvestil seznanite. Obvestila so stalno objavljena tudi na spletni strani Obcine Ig. Sistem Golo-Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Vi-sokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) - Sarsko – oglasna tabla - Golo – oglasna tabla pri ga­ silskem domu - Golo – avtobusna postaja Gora - Golo (Golec) oglasna tabla - Golo 37 – podružnicna šola Golo - Golo pri št. 164 – oglasna tabla Hrastje - Zapotok – oglasna tabla av-tobusna postaja (odcep) - Zapotok – oglasna tabla (kamnolom) - Zapotok – odcep za Zaur­banco – kozolcek - Škrilje – avtobusna postaja Ledine - Škrilje – avtobusna postaja pri Škrilje 50 - Škrilje (Tlake) – oglasna tabla - Škrilje (Mali Vrhek) – ogla­sna tabla - Škrilje (Krajcek) – oglasna tabla - Podgozd 40 – kozolcek - Dobravica – avtobusna po­staja - Dobravica – kozolcek v vasi - Odcep za Visoko – avtobu­sna postaja - Klada – oglasna tabla Sistem Visoko-Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želim­ ljami) - Rogatec – v vasi pri ko­zolcku - Rogatec – na avtobusni postaji pri naselju Raj nad mestom - Visoko – pri Lenarcicu - Visoko – na kozolcku - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko pri 101) - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko blizu 23) - Visoko – oglasna tabla pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) - Iška vas – oglasna deska pri gasilskem domu - Iška vas – oglasna deska na koncni postaji mestnega avtobusa 19I - Iška vas – oglasna deska v POŠ Iška vas - Iška – kozolcek pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) - Kremenica – pri kapelici na Kremenici - Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 - Draga – drevo pri mostu v Dragi - Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Mate- na, Iška Loka, Vrbljene, Stra- homer, Tomišelj, Podkraj) - Staje – oglasna tabla pri bi-feju - Kot – oglasna tabla na za-cetku naselja - Iška Loka – oglasna tabla pri gasilskem domu - Iška Loka – kozolcek pri Iška Loka 1f - Matena – oglasna tabla pri gasilskem domu - Matena – oglasna tabla pri Matena 37a - Brest – kozolcek pri gasil­skem domu - Vrbljene – oglasna tabla na gasilnem domu - Vrbljene – oglasna tabla na­sproti kamnoseštva Žunko - Strahomer – oglasna tabla nasproti Strahomer 20 - Strahomer – oglasna tabla pri mostu - Tomišelj – oglasna tabla na gasilskem domu - Tomišelj – oglasna tabla pri igrišcu - Tomišelj – oglasna tabla pri kapelici - Podkraj – oglasna tabla pri avtobusni postaji - Ig – oglasna tabla pri Obci­ni Ig - Ig – oglasna tabla pri Cen­tru Ig - Ig – oglasna tabla pri poko­pališcu Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) - oglasna tabla na zacetku naselja Gornji Ig Režijski obrat Clen pravilnika Vzrok za obvešcanje Cas obvešcanja Nacin obvešcanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(-ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru vecstanovanjskega objekta 21. Obvešcanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešca se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od zacetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obvešcanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 31. Obvešcanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 34. Letno porocilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Obcinsko glasilo Mostišcar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Podeljena koncesija za zapušcene macke in pse O bcina Ig je skladno z Odlokom o podelitvi koncesije za opra­vljanje lokalne gospodarske javne službe zagotavljanja zavetišca za zapušcene živali na obmocju Obcine Ig (Ura­dni list RS, št. 24/2019) konec leta 2020 koncala javni razpis za podelitev koncesije za za­pušcene macke in pse. Obci­na Ig je tako za obdobje 10 let podelila koncesijo zavetišcu, ki je na javnem razpisu izpol­njevalo pogoje, to je Zavetišce Meli center Repce, Repce 10, Trebnje. Obcina je namrec dolžna skladno z Zakonom o zašciti živali poskrbeti za zapušce­ne živali na obmocju obcine. Zadnja leta opažamo, da se v obcini pojavlja nenavadno ve­liko število zapušcenih psov in mackov. Postavlja se vpra­šanje, kdo je bil do tedaj njihov lastnik? Omenjena javna sto­ritev je velik financni zalogaj za obcino, zato pozivamo vse lastnike psov oz. mackov, da so odgovorni lastniki. Ce pa v okolici vašega kraja opazite zapušceno ži-val, nam to cim prej sporoci­te na telefon 01/2802-324 ali na elektronski naslov: info@ obcina-ig.si. Lahko pa to in-formacijo posredujete tudi na Zavetišce Meli center Treb­nje na elektronski naslov: meli.center.repce@gmail.com. Zapušcenim, bolnim in poško­dovanim živalim nudi vete­rinar ustrezno oskrbo. Živali so nato cipirane ali drugace ustrezno oznacene. Zavetišce jim nato preko socialnih in drugih medijev išce prijazen dom. Ne dovolimo, da se psi sprehajajo po kmetijskih po­vršinah, njivah in tudi poko­pališcih. Poskrbimo, da njihov iztrebek ne ostane na omenje­nih površinah, in bodimo od­govorni lastniki malih živali. Andreja Zdravje, obcinska uprava Podeljena koncesija za 24-urno pogrebno službo O bcina Ig je skladno z Odlokom o pokopali­ škem redu na obmocju obcine Ig (Uradni list RS, št. 24/2019) in Odlokom o pred­metu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lo-kalne gospodarske javne služ-be 24-urne dežurne pogrebne službe v Obcini Ig (Uradni list RS, št. 26/2019) v zakljucni fazi postopka podelitve koncesije. Verjetno bo postopek ob izidu glasila Mostišcar že koncan. Koncesija za 24-urno pog­rebno službo je podeljena pod-jetju: Pogrebne storitve Suza­na Vrhovec s. p., Drenov Gric 128, 1360 Vrhnika. Izbrani izvajalec ponuja skladno z zakonodajo in zahte­vami storitve izvajanja 24­urne dežurne pogrebne službe s specialnim pogrebnim vozi­lom (storitve prvega prevoza na obdukcijo), prav tako nudi vse storitve pogreba z žaro, pogreba s krsto in raztrosom pepela. Pogrebno podjetje Suzana Vrhovec s. p. ima vzpostav­ljeno 24-urno dežurno in tele­fonsko številko: 041/637-617. Lahko jih kontaktirate tudi na elektronski naslov: info@ vrhovec.eu. Ko boste potrebovali 24-urno pogrebno službo, se obcani Obcine Ig zdaj obrnete na pogrebno službo Vrhovec. Pogrebna služba je dolžna ob pogrebu sodelovati z upravljavkami pokopališca. Za pokopališce Ig je zadolžena Silva Dolinšek, za Tomišelj Jo-žefa Anzeljc in za pokopališci Golo in Kurešcek Rozalija Vi-rant. Vse najemnike grobov ob tem pozivamo, da spoštujejo pokopališki red in vsakršno obnovo nagrobnega spome­nika predhodno prijavijo in uskladijo z upravljavko in Obcino Ig. Šele po izdanem soglasju sme kamnosek posta­viti nagrobnik. Vse obiskovalce oz. spreha­jalce pa prosimo, da spoštujejo red na pokopališcih in spoštu­jejo pieteto umrlih ter zelenje in urejenost grobnih mest. Cez pokopališca ni dovoljeno vodi-ti psov, prav tako ni dovoljen prehod z motorji ali kolesi. Andreja Zdravje, obcinska uprava Testiranje uciteljev in vzgojiteljev na Igu O bcina Ig je za vse ucitelje OŠ Ig in vzgojitelje Vrtca Ig pripravila testiranje, ki se je izvajalo v ponedeljek, 25. janu­arja, v športni dvorani Ig. Za­poslenim smo tako omogocili, da opravijo hitro testiranje v bližini doma oz. delovnega mesta. Testiranje je opravi-lo usposobljeno zdravstveno osebje, pooblašceno za izvaja­nje hitrih testov. Testirali so se prav tako zaposleni v obcinski upravi. Rezultati vseh testira­nih uciteljev, vzgojiteljev, dru­gega osebja šole in vrtca ter zaposlenih v obcinski upravi so bili spodbudni, vsi so bili negativni.  Ostanimo zdravi. Andreja Zdravje, obcinska uprava Vrtec Ig na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010- ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO in 55/17) objavlja VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2021/2022 zbiramo do 28. 2. 2021. Ce bo prispelih vec vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2021/2022, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilni­ka o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA VPIS OTROKA je dosegljiv na spletni stra­ni vrtca; www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v tajništvu vrtca (Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig). Izpolnjeno vlogo lahko oddate osebno v tajništvu vrtca ali jo pošljete po pošti na naslov, Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2021/2022 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvršceni na cakalni seznam že v šolskem letu 2020/2021, pa v vrtec niso bili vkljuceni v tem šolskem letu. Svetovalna služba Vrtca Ig Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor­macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje­vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 10. 2020. do 1. 2. 2021: - Sklep o potrditvi cene pomoci na domu v Obcini Ig, UL št. 195, 23. 12. 2020 - Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Ig, UL št. 195, 23. 12. 2020 - Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Ig, UL št. 195, 23. 12. 2020 - Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišc in merilih za odmero komunalnega prispevka za del obmocja OPPN IG01-9, UL št. 195, 23. 12. 2020 - Odlok o proracunu Obcine Ig za leto 2021, UL št. 200, 29. 12. 2020 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-50, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/788-87-50 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-50, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Aktivnosti svetniške skupine SDS D ecembra in januarja se svetniki v sestavi ob­cinskega sveta nismo sestali. Pozvani smo bili le k oddaji predlogov glede poi- menovanja trga v centru Iga. Svetniki svetniške skupine SDS smo podali predlog, da naj bi se trg imenoval Trg osa­ mosvojitve. Ob tem se sklicu­ jemo na kar nekaj dogodkov, ki so se v casu osamosvojitve Slovenije zgodili prav na Igu. Glede nacina izbora imena za ta trg bi se bilo po našem mne­ nju treba obrniti na celotno obcinsko javnost in razpisati razpis v obcinskem glasilu Mostišcar ter spodbuditi vso zainteresirano javnost na rav­ ni Obcine Ig, da poda svoje predloge. Tako društva kot posameznike. Dodatno bi se predlogi pregledali in obrav­navali na enem od prihodnjih sklicev obcinskega sveta. Pred tem smo na zadnji seji v preteklem letu potrdili pro-racun za leto 2021. V predlo­gu proracuna za leto 2021 je župan kot predlagatelj prora-cuna predvidel med drugim tudi mesto profesionalnega župana, s cimer se nismo stri­njali. Predlagali smo, da se ta denar nameni za prepotreben prizidek k centralnemu vrtcu ter se v letu 2021 za ta namen pridobi ustrezno gradbeno do-kumentacijo. Dodatni denar se bo zagotovil tudi za parkoma­te v Iškem vintgarju in oma-rice za stacionarne radarje v naši obcini. Vztrajali smo, da se letos dokonca kulturna dvo­rana na Igu. Racunamo, da se bo naša obcina lahko prijavila na razpise za dodatna denarna sredstva v okviru ministrstva za kulturo in v program Lea­der – Las (evropska sredstva). Na tej zadnji seji smo bili vsi svetniki zelo uigrani in sklep-cni. Na seji smo se namrec dogovorili za skupne projekte in tako soglasno izglasovali usklajen proracun obcine Ig za leto 2021. Vsi naši predlogi so bili upoštevani. Proracun je za obcino zelo pomemben dokument, saj usmerja delo na obcinski ravni vse leto. Trenutna epidemiološka situacija v zvezi z boleznijo COVID-19 nam onemogoca srecanja s svetniško skupino SDS, zato so ta odpovedana. Vabimo pa vas, da se ogla-site preko elektronske pošte in nam zaupate svoje predlo­ge. Mnenja, opozorila na pro-bleme in predloge za rešitve morebitnih problemov, ki jih opazite v naši obcini, pošlji­te na e-naslov mirko.zate@ gmail.com. Želim vam vse dobro! Mirko Merzel, vodja svetniške skupine SDS • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Smo se cesa naucili iz zadnje zdravstvene krize? V politiki je kar razbur­ ljivo, a upam, da se ne obremenjujete prevec s stvarmi, ki jih mediji prinašajo v vaš dom. Zadeve so v resnici precej bolj mirne, kot bi lahko domnevali po medijskih obja­vah, kjer ima clovek ves cas ob­cutek, da je vse narobe in da bo zdaj zdaj konec sveta. Ce nas je cesa naucila epidemija, je go-tovo to, da naenkrat ni vec nic tako zelo nujno in pomembno. Da je cas, da se umirimo in se posvetimo tudi tistim stvarem, ki jih imamo radi, pa zanje po navadi zaradi službe in drugih obveznosti nikoli nismo imeli casa. Vesela sem, ko na spreho­du srecujem ljudi, ki pravijo, da si koncno spet lahko privošcijo sprehod, se v miru pogovorijo z družinskimi clani in ne hiti­jo, kot so še pred dobrim letom dni. Odkrivajo lepe koticke naše obcine, nekateri so bili prvic po 15 letih bivanja na Igu v dolini Drage. Na novo smo odkrili stare recepte, uredili stanovanja, popravili, kar je že dolgo cakalo na popravilo. Vec casa je bilo tudi za razmislek o tem, ali je res vse, kar smo po-celi, treba poceti, ali se je treba tako gnati, da smo na koncu izcrpani, pravega rezultata in zadovoljstva pa ni. Na novo si bomo postavili prioritete, na novo organizirali družinsko življenje, vsaj nekateri, in cez cas bomo rekli, da morda vse skupaj ni bilo tako slabo, saj smo dobili pomembno lekcijo. Seveda je hudo, da je zaradi epidemije ugasnilo veliko živ­ljenj, ne samo starejših, ampak ljudi vseh starosti. A lahko bi rekli, da žanjemo, kar smo zadnje desetletje sejali. Pre­malo ali napacna vlaganja v zdravstveni sistem in napacne odlocitve, povezane z domo-vi starejših obcanov, premalo spodbud za zaposlene v teh sistemih, premalo dela glede tega, da povecamo kadrovske in tehnicne zmogljivosti. Poleg tega ima kar 400.000 Slovenk in Slovencev kronicne bolezni, ki jih ne zdravimo ali lajšamo pravocasno in ucinkovito, do leta 2050 pa bomo 5. najstarej­ši narod na svetu, zdaj smo na 8. mestu. Vse to se je v tej zdravstveni krizi pokazalo in pomembno je, da naredimo nacrte za nap-rej, da se nam kaj podobnega ne zgodi vec. V zadnjih desetih letih smo v domove starejših obcanov investirali 35 mio. eur, 30 mio. v študentske domo­ve, za samo 20 nevladnih or-ganizacij pa smo v tem casu dali preko 70 mio. eur. Ocitno moramo zamenjati priorite­te, sicer se bomo ob naslednji krizi srecevali s podobnimi problemi kot tokrat. V tem smislu deluje koalicija strank, ki smo marca lani prevzeli vo­denje države. Pogovarjamo se o vseh teh problemih in v casu naklonjenosti s strani EU, ko bomo dobili veliko sredstev za okrevanje, je ta treba usmeriti v vse tisto, kar smo zanema­rili v zadnjih letih. Zacenja se nova perspektiva 2021–2027, ki prinaša dodatna sredstva za razvoj, in tu so priložnosti tudi za našo obcino in vse tisto, kar že leta caka na realizacijo. Še v tem mesecu naj bi bila odobre­na koncesija za gradnjo doma starejših obcanov na Igu. Drža­va je namenila vec sredstev za obcine, jih z zakonom razbre­menila, ko je nekatere izdatke prevzela sama, vec bo sredstev za investicije v vrtce, šole, kul­turne dvorane … Po naravi sem optimistka in verjamem, da se življenje kmalu vrne v stare tire, a tok-rat bomo zrelejši, modrejši in morda tudi bolj pripravljeni na sodelovanje, kar v preteklosti ni bilo vedno pravilo. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi ogla-site po e-pošti: alenka.jeraj@ dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka DZ RS Jaslice pod Krimom N ekaj clanov Turistic­nega društva Krim je tudi letos, tokrat pod našim kozolcem – tribo, posta­vilo jaslice s figurami v narav­ni velikosti. Tudi jaslice smo morali postaviti v okviru na­vodil in odlokov NIJZ in Vla­de RS. Zaradi znanih težav s koronavirusom in z njim pove­zanimi ukrepi smo letos posta­vitev zaceli šele nekaj dni pred dogovorjenim rokom za ogled jaslic, 22. decembra. Iz gozda smo pripeljali veje, obrasle z bršljanom, smrekove veje, listje, nekaj štorov ter nekaj smrecic, s katerimi smo okra-sili in pripravili jaslice, oziro-ma ogradili prostor, kjer smo jih postavili. Ker smo letos jaslice postavili pod kozolcem, je bila tudi sama postavitev malo drugacna kot prejšnja leta. Figure, ki so bile med le-tom spravljene v hlevcku, smo pripeljali pod kozolec in jih je bilo predhodno treba ure­diti, nekatere malo popraviti in obleci. Letos je pobudo in zamisel za postavitev prevzel Darko Štangelj, ki je tudi nare­dil novo figuro – angelcka. Ku-pili smo tudi kar nekaj novih luck, LED-reflektorjev in dru­ge opreme, ki jo potrebujemo za okrasitev tako jaslic kot bli­žnje okolice in ki ima manjšo porabo elektrike. Med letom smo kupili tudi nekaj novih fi­gur – lutk in železnih palic, iz katerih smo naredili podstav­ke za figure, da nam jih veter ni podiral. Glede na razmere in ome­jitve v zvezi z epidemijo smo se morali prilagajati nastali situaciji. Ker pa so naše jasli­ce postavljene zunaj in ker je ogled jaslic posamicen, smo se odlocili, da jih kljub trenutnim razmeram postavimo, kar nam tudi dovoljujeta stroka in NIJZ. Ker smo jaslice vsako leto tudi blagoslovili in pripravili krajši kulturni program, smo jih blagoslovili tudi letos, ven­dar malo drugace, s cim manj udeleženci in brez kulturnega Meduze in hobotnice za najmanjše in najmlajše C lanice društva žena in deklet smo ponovno iz­delale družinico meduz in hobotnic, ki so namenjene prezgodaj rojenim otrokom. V decembru 2020 smo jih že drugic oddale v ljubljansko porodnišnico. Malim prejem­nikom želimo veliko srece in cim manj zapletov v njihovem razvoju. Kljub tem cudnim casom nam volje za ustvarjanje ne manjka. Res se ne moremo fizicno družiti, lahko pa izme­njujemo ideje in uporabimo svojo spretnost. Verjamem, da bo nastala še kakšna meduzi-ca in hobotnica. Kdo ve, kdaj in cigava rokica jih bo objema-la … Metka Lapanja programa, vse skladno z navo­dili NIJZ. Letos je naše jaslice blagoslovil naš novi župnik mag. Francišek Jerant iz farne cerkve v Tomišlju. Jaslice si je ogledalo kar lepo število ljudi, marsikdo je pohvalil postavitev pod kozol­cem, ki je bila drugacna kot prejšnja leta. Bila pa je še ena prednost postavitve pod ko­zolcem – ker je bilo v tem casu veliko dežja, snega in vetra, so naše jaslice ostale suhe in var-ne pod streho kozolca. Clanek o naših jaslicah je objavil v Slovenskih novicah tudi novinar Primož Hieng, pogledat pa jih je prišel tudi novinar casopisa Družina. Darja Modic, Turisticno društvo Krim Andrej Indihar Kvackane živali za nedonošencke Aktivnosti Društva Fran Govekar Ig v letu 2021 Z acetek leta je podoben kot vecina lanskega, kar pomeni, da kakšnih vecjih aktivnosti ne bo. Zara-di velikega števila okužb pri­reditve niso dovoljene, vam bomo pa pripeljali kulturo na vaše racunalnike oz. zaslone. Odlocili smo se, da bomo pre­davanja posneli, v casu kul­turnega praznika pa objavili na Facebooku in spletni strani društva informacije o naših zborih in skupinah ter objavili posnetke iz preteklih let. Ver­jamemo, da bodo spomladan-ski meseci prinesli otoplitev pa tudi konec epidemije, saj se bo vecina ljudi cepila in bo to zaustavilo okužbe in njihovo širjenje. V JSKD nacrtujejo, da bi v maju že lahko organizirali kakšna srecanja in je tako tudi pripravljen nacrt za leto 2021. Podobno bomo ravnali v Dru-štvu Fran Govekar Ig. Ce bodo razmere dopušcale, bomo v aprilu odprli stalno razstavo Kolišcarji z Velikega jezera. Napovedanih imamo kar ve­liko šolskih skupin. Ponovno vas vabimo, da obišcete inte­raktivno IGrivo kolišcarsko pot, ki se zacne pri Mladin­skem domu oz. pri razstavi Ko­lišcarji z Velikega jezera in vas popelje do Mahu in nazaj. Med potjo rešujete zanimive naloge in na koncu sledi nagrada. Pot dopolnjujemo z novimi vsebi­nami. Jeseni bodo razmere zago­tovo dopušcale vec aktivnosti in bodo naše skupine zacele redno delo. Decembra pra­znujemo 150. obletnico rojstva pisatelja, dramatika in kultur­nega delavca Frana Govekarja, kar bomo primerno obeležili. Naša velika želja je, da bi iz­dali še neobjavljeni roman o ižanskem zdravniku Padarju Žajblju, ki ga je napisal Fran Govekar, pri cemer si je poma-gal z družinsko kroniko Gove­karjev in Minattijev. Roman lepo oriše življenje podkrim­skih vasi v tistem casu. Pred leti je izhajal kot podlistek v Slovencu. Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran in Facebo­ok stran. Veseli bomo tudi va­ših predlogov. Alenka Jeraj, predsednica DFG Ig • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pogledi se srecujejo. Vcasih iskreni. Kdaj boleci. Umakneš pogled, ker … … ni vse tako, kot bi moralo biti. Nismo vec isti. Toliko se je pritihotapilo med nas. Vsak svoj, vsak zase. Polni napuha, sebicnosti. Težko je. Svet Koncuje se. Naporno, težko, a zanimivo leto. Tako, kot ga še ni bilo. Ko smo lani nazdravljali, si nihce ni predstavljal, kaj nas caka. A to leto nam je pokazalo. Kako majhni smo, kako nebogljeni, kako nemocni. Ni svet zame. Jaz sem za svet. Alenka Jeraj Meseceve solze Solze otrdijo v meseceve kamne. Modrosrebrno odsevajo ko jih osvetli lunin žarek. Lahko jih pobereš s tal, jih pobožaš in jim prisluhneš. Med tabo in mano je na tisoce zvezdnatih svetov. Morda se nikoli ne srecava. Morda se srecava, a nikoli ne prepoznava. Morda se prepoznava, a nikoli ne zaljubiva. Enakonocja ptic Hvala, da sem! Da je vse vec enakonocja v meni. Da znam zajahati žalost in se loviti s sanjami. Hvala, da smo, ptice istih obzorij! Vonjave svetov Kako drugace diši zrak po opoldanski molitvi, po vzdraženi koži po ljubljenju po rojstvu novega otroka. Vse je popolno. Drevo, ki hrepeni v nebo. Pesem srca v ritmu vesolja. Drobtine na mizi, ki govorijo, da se je nekdo nasitil in pustil nekaj tudi za bogove. Darja Avsec 'Korona' generacija prvošolckov, ki prebijajo led z ucenjem na daljavo Osnovna šola Ig, 1. a Osnovna šola Ig, 1. b 1. razred Podružnicne šole Golo 1. razred Podružnicne šole Tomišelj 1. razred Podružnicne šole Iška vasin ucitelji podružnicnih šol December malih pozornosti na OŠ Ig Pisanje vošcil za starostnike (celotna šola) T okratni veseli decem­ber je bil za marsikoga drugacen, še posebej za tiste, ki niso mogli biti s svo­jimi najbližjimi, z družino, pri­jatelji in z vsemi, ki jih imajo radi. Zaradi virusa ni bilo sti­kov, pogledov in objemov. To so v veliki meri najbolj obcu­tili prav starostniki v domovih za starejše po vsej Sloveniji. Organizirana je bila akcija: 21 tisoc praznicnih vošcil za 21 tisoc starejših, na pobudo vod­je DEOS centra za starejše v Notranjih Goricah. V ospred­ju je bila želja, da starejšim z vošcili polepšamo praznicne dni. V akciji smo z veseljem sodelovali tudi ucenci, ucen­ke in ucitelji OŠ Ig. Izdelki so bili lepi, vošcila prisrcna, ob­cutek ob tem pa nekaj poseb­nega. Akcija se je razširila na vse konce, zbralo pa se je kar 70 tisoc vošcil za starostnike. Vodja projekta Ana Petric je zapisala: »Zagotovo smo letos vsi del necesa velikega, ple­menitega. Smo iskrica prijaz­nosti, lepe besede, srcnosti in upanja.« Risbice za zdravstvene delavce (1., 2. in 3.razred) V dneh okoli sv. Miklavža pa smo se ucenci, ucenke in nji-hove uciteljice spomnili tudi na vse zdravstvene delavce. Ti se neizmerno trudijo za vse nas, za kar smo jim lahko ne­izmerno hvaležni. Prvošolci, drugošolci in tretješolci so bili povabljeni, da narišejo risbo v zahvalo ter jo dostavijo v škat-lo pred vhod šole. Zbralo se je kar nekaj lepih risb in zahval, ki so bila s piškoti dostavljena bolnišnicam v Ljubljani. Iskrena hvala vsem sodelu- Kulturni dan na daljavo Ogled muzikala Moje pesmi, moje sanje V torek, 22. 12. 2020, sem si ogledal muzikal Moje pesmi, moje sa­nje. Vsebino sem sicer že ne­koliko poznal, saj sem si med poletjem z družino ogledal is-toimenski film, kjer prav tako veliko plešejo in pojejo. Muzi­kal Moje pesmi, moje sanje se sicer zacne nekoliko dolgoca­sno z nunami, a nas dogajanje že kmalu popelje v pokrajino med gorami, ob vznožju ka­terih se dogaja zgodba. Da res nicesar ne zamudimo, so podnapisi v slovenšcini, kjer pa se obcasno pojavijo kakšne napake, kot je z malo zace­tnico napisano ime. Verjetno gre zgolj za zatipkano besedo. Vsekakor podnapise v sloven-šcini mocno pozdravljam! Skozi celoten muzikal se prepletajo lepo petje, ples in razlicni dialogi, ki muzikalu dajejo predvsem vsebino. Mu-zikal že kmalu postane zani­miv, in sicer ko nune opravljajo kandidatko za nuno Marijo, ki nima ravno vrlin za celibat. Je namrec neustrašna, pregnana, klepetulja, vedno vse spravlja v smeh, nežna in divja, neka­ko še otrok in kot živo srebro. Njen greh je, da rada poje, kar pa je v samostanu prepoveda-no. Vendar pa se mati predni-ca prav ob Mariji spomni, da je nekoc rada pela, zato skupaj zapojeta. Poleg tega sta obe odrašcali v hribih oziroma planinah. A prav mati predni-ca je tista, ki Marijo pošlje za vzgojiteljico k družini stotni­ka von Trappa, ki ima sedem otrok. Te vzgajajo predvsem vzgojiteljice, oceta pa vidijo le takrat, ko v hišo pride nova vzgojiteljica. To je tudi razlog, zakaj so do zdaj nagajali vsem vzgojiteljicam – da so veckrat videli oceta. To je tudi bolj re-sen del zgodbe, saj se razkrije, da oce sploh ne pozna svojih otrok. Kakšni so, kaj imajo radi in v cem blestijo, mu namrec pove šele Marija. Prav tako mi v prvem delu muzikala ni všec odnos oceta do otrok in drugih ljudi v hiši, saj ves cas uporablja pišcalko (da jih prik­lice s piski), kar me spominja na pasje urjenje. Tudi tocno dolocen urnik in popoldne ko­rakanje in na splošno vojaški režim se mi ne zdi primeren za otroke. Kot izvemo, oce von Trapp ni bil vedno tak – spre­menila ga je ženina smrt, pri tem pa je celo tako trdosrcen, da ne dovoli glasbe in petja v hiši. Ob tem Marija spozna, da jo je Bog z razlogom pripeljal v to hišo. Marija je s seboj v hišo von Trappovih prinesla kitaro, a ji otroci pravijo, da ne pojejo, zato jih ona uci peti in ob tem uživati življenje. Pri tem mi je bila pesem Do-re-mi še kako poznana, saj sem jo pel v šes­tem razredu, kar je še prite­gnilo mojo pozornost. Petje najprej poveže Marijo z otro­ki, ki ji ne nagajajo oziroma le toliko, da se smeji, pozneje pa še celotno družino z ocetom na celu. Prav preko glasbe in petja se družina spet poveže in tako premaga najhujšo pre­jocim za njihov prispevek, po­zornost in dobro delo. Karmen Zorko in Nataša Uršic, mentorici Šolske skupnosti preko, ko oceta vpoklicejo v bazo Tretjega rajha. Stotnik že na zacetku poudari, da ne ve, kdo je sovražnik in kdo prija­telj, da torej ne ve, komu lah­ko zaupa. Na koncu se izkaže, da so prijateljice prav nune, ki so družino skrile na vrtu samostana. Tik pred koncem sledi še velik šok, ko jih Rolf, ki je fant najstarejše Trappove hcerke Liesl, odkrije, a jih na sreco ne izda. Potem pobeg­nejo cez gore v Švico. Tudi to, da je srecen konec, mi je všec, vseeno pa ostaja nekako odpr-to upanje, da so preživeli pot cez gore v drugo državo. Najbolj izpostavljen lik je Marija, ki je tudi najbolj po­zitivna oseba. Všec mi je bilo, ko je zapela, da hoce sanjati o stvareh, ki jih hoce, pa tudi to, da se mora soociti s strahovi in se dokazati sama sebi. Od­locena je, da bo težave rešila kar najbolje. Vse si upa, ker ima vero vase. To sporocilo se mi zdi zelo lepo in uporabno. Marija je zmagala, ker je prinesla glasbo v dom von Trappovih, na kon-cu pa je osvojila še trdo srce stotnika. Vzporedno pa poteka še grozna zgodba o drugi svetov­ni vojni. Von Trapp je namrec Avstrijec, ki se nikakor noce podrediti Nemcem, niti obesi-ti nemške zastave. Prikazano Naravoslovni dan je, kako so se nekateri cez noc spremenili, na primer Rolf, ki je kar naenkrat zacel pozdravljati z nacisticnimi pozdravi. To so bili predvsem deli muzikala, kjer sem se zamislil. Med muzikalom je tudi ne­kaj smešnih trenutkov, na pri­mer histerija ob prvem polju-bu med najstarejšo hcerko in njenim fantom, pa tudi nacin, kako se družina po koncu kon­certa izmuzne nemškim voja­kom. Priznam, držal sem pesti, da jim uspe. Ves cas muzikala sem se spraševal tudi o vlogi Detwei­lerja, predvsem v povezavi z njegovimi klici iz Berlina, saj so mi bili sumljivi, ali morda von Trappove ovaja Nemcem. Kljub obstranski vojni tema­tiki bi rekel, da je bil muzikal lep in da je zmagalo dobro. Po-hvalil bi tudi dobro kostumo­grafijo, saj se takoj prepozna, kdo je kdo, kaj je po poklicu, socialnem statusu … pa tudi scensko postavitev, kjer je bila menjava zelo hitra. Od pesmi pa so mi bile najbolj všec hitre in optimisticne, kot je bila tista z jodlanjem, ki so jo peli v Ma-rijini spalnici med grmenjem. Martin Jakob Scheicher, 7. a Predpraznicno vzdušje in navade M oja babi in njena družina so za božic­ne praznike pospra­vili celo hišo, naredili jaslice in božicno drevo, ki je bilo skromno. Imelo je samo ne­kaj okraskov in bilo je brez luck. Odšli so tudi k polnoc­nici in blagoslovili hišo. Med prazniki so se tudi družili s sorodniki. Obicajno kosilo je bilo: goveja juha, goveje meso, suha kraca, pražen krompir, zelnata solata, suho sadje, po­tica. Spekli pa so tudi poprtnik (velik, okrogel bel kruh). To je moj bananin kolac, ki je zelo dober. Vanj sem dal poleg orehov še cokolado in lešnike. Origami vošcilnici sem na­redil jaz, druge pa so zelo sta­re. Srednja vošcilnica je stara 55 let, torej je bila napisana leta 1965. Jan Janežic, 7. b Obisk svetega moža v Mateni K ljub situaciji, povezani z epidemijo in posle-dicnimi ukrepi, so bili letos matenski otroci tako zelo pridni, da se je Miklavž odlo-cil, da jih vseeno obišce na domu in se hkrati drži priporo-cil NIJZ. Tako se je v nedeljo, 6. 12. 2020, Miklavž z masko in svojo drušcino dveh angelck­ov in dveh parkljev odpravil po vasi, kjer prebivajo pridni otroci, in jim izrocil darilo ter zaželel lep praznicni decem­ber. Njegovi parklji so imeli s seboj verigo in lesene pali­ce, vendar ne zato, kot vecina zmotno misli – da bi otroke plašili. Naj pojasnimo njihov izvor. Parklji imajo lahko mi-tološko dve vlogi, demone lahko predstavljajo ali pa jih odganjajo. Cerkev je zato zlobne demone, ki so vcasih predstavljali duhove predni­kov, pokristjanila v hudice – parklje in jim dodelila dobre­ga moža, svetnika Nikolaja, da jih kroti in usmerja na njihovi poti, oni pa mu v zameno po­magajo odganjati zle duhove stran od otrok. Del Miklavževe pa sestavljata tudi dva angela, ki sta Miklavžu pomagala pri delitvi daril in štetju pridnih otrok. Iskreno bi se radi zahva­lili otrokom in njihovim star-šem, da so Miklavža tako toplo in veselo pricakali. SVS Matena Karmen Ciber Dan brez racunalnika N a centralni šoli Ig so ucenci 1. in 2. razredov ter nekateri razredi na podružnicah izvedli poseben dan, to je dan brez racunalni­ka ali tablice. Ideja je bila, da ucenci delajo razlicne stvari za šolo, vendar brez uporabe elek­tronskih naprav. Za ta korak smo se ucite­ ljice odlocile, ker menimo, da ucenci pri šolanju na daljavo preživljajo prevec casa za ra-cunalnikom in s tablicami. Naš namen je bil, da ucenci izvajajo aktivnosti, ki jih imajo radi v krogu svoje družine. Za lažje nacrtovanje smo pripravile pester nabor vsebin za celo družino. Nanizale smo razlicne ideje (cajanka, peka piškotov, likovno in literar-no ustvarjanje, ples, izdelava okraskov, branje pravljic …). Dejavnost smo izvedle v ted-nu pred božicno-novoletnimi pocitnicami. Želimo si, da bi se ideja širi-la kot virus po šoli … Božena Števancec, v imenu vseh sodelujocih Napisal Jakob iz 2. b Avtor zapisa je Matic iz 2. b. Ivi, muc iz Žabnice Ivi: »Mjav, mjav, mjav ... mjav, mjav, mjav, jaz sem mali muc, jaz sem potepincek, svobo-den kot cekincek, mjav, mjav, mjav ...« Piki: »Kdo pa poje tam spo­daj?« Ivi: »Kdo pa se oglaša tam zgo-raj?« Piki: »Jaz sem mali muc Piki. Pravkar sem prišel z lepotne razstave. Moj kožušcek je bel kot sneg, puhast kot regratova lucka in sveti se kot luc in osvo­jil sem prvo nagrado za najlep­šega muca. Ce ti to kaj pove.« Ivi: »O, jaz sem pa crnušcek. Pravkar sem preskocil tri ogra­je, padel v lužo in še stopil mi-ški na rep. Pa se nic ne hvalim. Kaj pa delaš na balkonu?« Piki: »Pocivam po slastni ve-cerjici iz jetrc in drugih dobrot. Moram malo uživati v svoji sla-vi, ce ti to kaj pove.« Ivi: »Ja, razlicni smo si mucki. Jaz nikoli ne bi zamenjal s tvo­jim življenjem. Tudi jaz živim pri teti Katri v Žabnici, vendar sem svoboden in vesel. Danes sem ob živce spravil tri kužke. Eden je padel v vodo, drugi se je zaletel s smrckom v ograjo, tretji me pa še vedno išce, ker misli, da sem se tam skril.« »Kako lep dan, ce ti to kaj pove ...« Martina, 2. b Zvezdica zaspanka Boter Mesec: »3 milijarde 5 mi-lijonov 723 tisoc 596, 3 milijar­de 5 milijonov 723 tisoc 597, 3 milijarde 5 milijonov 723 tisoc 598 ...« Zvezdica Zaspanka: »Boter Me-sec, boter Mesec ...« Boter Mesec: »Kaj pa je, zvezdi-ca Zaspanka?« Zvezdica Zaspanka: »Boter Me-sec, oprosti, ce sem te zmotila in boš moral še enkrat šteti od zacetka. Rada bi šla še enkrat na Zemljo, da vidim, kako je moj prijatelj Ceferin. Ali se je naucil še kakšne druge bese­de razen LJUBA. Pa novo leto se bliža in bi mu dala kakšno zvezdico na jelko.« Boter Mesec: »No, pa pojdi. A hitro se vrni, da ne bo predolgo temno na tvoji strani neba. Saj veš, da se ljudje pritožujejo.« Zvezdica Zaspanka: »Hvala, boter Mesec.« »Komet Repa­tec, komet Repatec ...«Komet Repatec: »Že hitim, že letim, kje si, zvezdica Zaspan­ka?« Zvezdica Zaspanka: »Odpelji me na zemljo, komet Repatec, da obišcem spet svojega prija­telja Ceferina.« Komet Repatec: »Usedi se na moj rep, Zaspanka, da cim prej poletiva in že drviva in že hiti­va, da sva že skoraj tam.« Zvezdica Zaspanka: »Hvala, komet Repatec, pa kmalu pridi pome, da me odpelješ nazaj.«Komet Repatec: »Že hitim, že letim.« Zvezdica Zaspanka: »O, saj tu je pa že hišica mojega prijatelja Ceferina. Samo malo pogledam skozi okno. Poglej, mama sedi pri mizi in sin ji z odejico zavija noge, da je ne zebe. Kako lepo diši iz kuhinje. Piškoti se pece­jo. Dragi moj prijatelj Ceferin. Vidim, da si spoznal tudi dru­ge besede: imeti rad, družina, biti prijazen in biti dober. Ne bom te motila, saj vidim, da je hiša polna srece. Poleg tega pa imam na zemlji še en opravek. Komet Repatec, kje si?« Komet Repatec: »Že hitim, že letim.« Zvezdica Zaspanka: »Pone-si me hitro še do mojih prija­znih uciteljic, Božene in Maše, da jim zaželim vse najlepše v letu, ki prihaja, in da tudi njim odložim kakšno zvezdico na novoletno jelko.« Komet Repatec: »Sedaj pa hitro na pot, zvezdica Zaspan­ka. Ljudje se že pritožujejo, da je pretemno in da manjka zvezda na nebu, boter Mesec pa tudi že gleda izpod cela in gode v brado.« Martina, 2. b Likovno podrocje — risanje Mentorica Jožefa Antolic 30 let osamosvojitvenih dogodkov na Igu V letu 2021 Slovenija obeležuje 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, ko smo Slovenci udejanili in ubranili plebiscitarno odlocitev, da želimo živeti v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Prisega prve generacije slovenske vojske na Igu Sestreljeni helikopter je koncal v Mahu. O samosvojitev RS smo sprejeli z vzhicenjem in polni upanja, da bomo koncno lahko sami gos-podar na svoji zemlji. Ponos-no smo prepevali slovenske pesmi, v ušesih nam odmeva vrhunski oglas s pesmijo Moja dežela v izvedbi Ota Pestner­ja, gorniki so na slovenskih vrhovih 25. 6. 1991 ponosno izobesili slovensko zastavo, nazdravljali in proslavljali smo osamosvojitev in izhod iz tota­litarne Jugoslavije. Sledila je vojna za Slovenijo, ki je na sre-co trajala malo casa, žrtev je bilo malo in Slovenija v med-narodnih oceh ni kršila nobe­nega mednarodnega prava v vojnih razmerah. Za begunce smo poskrbeli tako, kot znamo le Slovenci – odprtih rok in src. Ižanska obcina je tesno po­vezana že s samimi priprava-mi na osamosvojitev RS. Že 15. 5. 1991 se je v Ucnem centru na Igu, kjer je danes Izobraževalni center za zašcito in reševanje, zacelo urjenje prve generacije slovenskih nabornikov, ki so 2. junija istega leta slovesno prisegli. Gre za prvo genera-cijo vojakov Slovenske vojske, ki se je izobraževala zgolj in samo na slovenskih tleh, jezik poveljevanja je bil prvic po drugi svetovni vojni sloven-šcina, in ceprav še nismo bili pravno-formalno samostojni, so prvi naborniki prisegli državi Sloveniji, in ne Jugosla­viji. Nic manj pestro ni bilo v casu vojne za Slovenijo. Že za-cetek urjenja maja 1991 v Pek-rah in na Igu je namrec sprožil grožnje in agresijo Jugoslo­vanske armade nad slovensko Teritorialno obrambo, ki je vrh dosegla 24. 5. 1991 v Mariboru pri Pekrah, ko je protioklepno kolesje JLA do smrti povozi-lo Josefa Simcika, ki tako ve­lja za prvo žrtev slovenskega procesa osamosvojitve. Tudi ižanskemu centru ni bilo pri­zaneseno z napadom. Dne 27. 6. 1991 je agresorski helikop­ter JLA preletaval Ucni center na Igu z nalogo, da ga zravna z zemljo. Ce bi mu nalogo us-pelo izpolniti, bi bil Ig takrat v ruševinah. Zoran Drnovšek – Raketka, pripadnik TO RS in strelec protiletalec je 27. 6. 1991 v poznopopoldanskih urah obrnil tok osamosvojit­vene vojne, ko je sestrelil prvi sovražni helikopter v vojni za Slovenijo. Naslednji dan, 28. 6. 1991, pa je JLA prvic napadla oddajnike na Kumu, Bocu, Kri-mu in Nanosu. S tem so želeli prepreciti informiranje ljudi doma in v tujini o vojni agresi­ji na Slovenijo in tudi onemo-gociti vojaško komunikacijo, ki je takrat potekala prek od­dajnikov. Ižanci bi morali biti bolj za­vedni, ko gre za dogodke, ki so zaznamovali naše kraje. Po tri­desetih letih bi si naša obcina zaslužila park ali trg slovenske osamosvojitve in informativ­ne table za mlade generacije, ki jim je bilo vojno dogajanje prihranjeno. A ne vsem. Vec otrok je v kratki vojni za Slo­venijo izgubilo svojega oceta, strica, dedka. Naša brezbriž­nost pa je najvecja bolecina svojcem, ki niso nikoli doca­kali vrnitve svojih mož, sinov, ocetov … Zato se v Združenju za vrednote slovenske osa­mosvojitve, ki deluje tudi v naši obcini, trudimo negovati spomin na osamosvojitvene dogodke, ki so zaznamova­li našo obcino. V Ljubljani je odprt Muzej slovenske osamo­svojitve VSO (Cankarjeva 11, Ljubljana), ki si ga lahko ogle-date vsako sredo med 10.00 in 18.00. Ob vstopu v muzej se upoštevajo navodila NIJZ za preprecitev širjenja okužb s COVID-19. Ponosno obeleževanje 30­letnice samostojnosti! Obmocno združenje VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Brezovica Cas se spreminja in mi z njim! Tudi nekatere znacilnosti in posebnosti vasi postajajo drugacne kot nekdaj. Izginja stoletna na­vezanost na zemljo in domacijo, na trdo delo pa tudi veselje in zadošcenje ob dobrih letinah. Kmet na Ižanskem je imel od nekdaj vpeljan strog delovni red, saj je bil od tega odvisen obstoj kmetije in družine. Obdelana je bila vsaka ped zemlje. Gospodarjevo ogledalo je bila njiva, saj ta nikoli ne laže. Vso hrano so pridelali doma, vsakega po malo, predvsem pa ni smelo manjkati žita, ki je pomenilo kruh. V vsakdanjem pogovoru gospodinj se je slišalo, da ni kaj dati v lonec, ce pri hiši ni krompirja, fižola ali zelja. Kadar je bilo fižola premalo, ga je nadomestila leca, ki je bila sicer bajtarska jed, s suhim mesom pa so jo jedli tudi premožni kmetje. Šaljiv ljudski rek pravi, da je dvanajstkrat zelje, dvanajstkrat suk, pa je spet nedelja (suk je redek mocnik iz koruzne, ajdove ali pšenicne moke z mlekom, zanj pa je nekdaj veljalo, da je steber kranjske dežele). Ob slabih letinah so predvsem kajžarji tolkli lakoto in tedaj so pozabili tudi na tisti rek: zelje in fižol – ojojoj, polenta in meso – to je živež moj! Pomankanje je nekoliko ublažilo polharjenje, kjer je bilo to možno. Polšji lov je bil odprt od 25. septembra do 28. oktobra, ko je god Simona in Tadeja, pa žene vrag polhe spat, ceprav se je lov obicajno koncal 15. novembra. Predvsem v zimskem casu, ko ni bilo drugega dela in ljudje še niso imeli televizijskega in radijskega sprejemnika, je marsikdo rad prisluhnil starejšim. Tudi ob lickanju koruze ali preji so se zbrali sosedje in razpredali o dnevnih dogodkih ali o pripovedih, ki jih piše življenje. Gospodinja je na mizo prinesla kruh, orehe, sadje in pijaco, kadar je bilo konec dela, pa tudi kaj iz mesa. Ker v teh krajih ni bilo vinske trte, so pili jabolcni ali hruškov mošt, le redko kje vino. To se je obicajno pilo le ob posebnih priložnosti, pa še to le v malih kolicninah (ljudska govorica ve povedati, da je kozarec vina zdravje, dva sta smeh in veselje, tretji razkriva dušo, cetrti glavo megli, peti noge šibi, šesti pod mizo ti postelj deli). Po vseh krajih se je našel kakšen šaljivec, ki je znal povedati kra­jevne štorije ali zgodbe in tako popestril vecerno druženje. Tudi tako so se ohranile pripovedi, ki so predstavljene v nadaljevanju. Meso je muca pojedla M urnika, ki je v casu košnje opetnajstil vaške fante, ki so mu pokosili travnik in jim dela ni placal, ni pekla vest, nekoliko pozno pa je le spoz­nal, da z žlico medu ujameš vec muh kakor s polnim sodom kisa. Ceprav je veljalo, da je za birta njegovega kova domovi­na njegov žep, je koncno le od­vezal mošnjicek, ceravno je šel denar težko od njega. Prejšnjo nedeljo je fante pocakal po sve-ti maši in jih povabil na pijaco v svojo gostilno. Primaknil jim je nekaj iz kuverte, saj so zad­njic zagnali tak vik in krik, da je cela vas govorila o tem, kako jih je izkoristil. Res so mu tež­ko šli groši iz rok, a je moral to storiti, kajti le kdo bi še hotel naslednjic delati za boglonaj, povrh vsega tudi lacen in že­jen? Leto se je obrnilo in spet je prišel cas poletnih trav in cve­tja. Fantje so zaukali, poprijeli za kose in spet odšli na Mur­nikovo košenino. Tokrat tudi Murnica ni bila karsebodi in se je izkazala kot malokdaj, saj je koscem prinesla malico že kmalu po enajsti uri. Na tleh je pogrnila prt, postavila nanj skledo in poklicala kosce, naj prisedejo: »Le jejte ricet, fantje, je dober in nasiten, se je meso kuhalo v njem!« Kosci so zijali kot kapeljni, vendar bolj ko so mešali z žlico po skledi, manj jim je bilo jas-no, kam se je skrilo meso. Pa seje oglasil Štrajetov fant: »Mur­nikova, kje je pa meso, ce se je že kuhalo v ricetu? Sam ricet noce v riti cicat!« Gospodinja ga je cukasto pogledala, malo pomolcala, nato pa se jezno obregnila:»Štrajetovi imate vedno kaj zapripomniti! Že tvoj oce je imel vecje oci kot želodec, sedaj pa še ti nergaš. Se vidi, da si iz is-tega gnezda! Tudi brez mesa bo ricet dober, ce si lacen! Mesa pa ne dam, ga je muca pojedla!« Že vcasih je veljalo, da pot-rebujejo ljudje dobre laži, men-da je slabih dalec prevec. Žetev M urniku je zbolela žena ravno v casu najvecjih opravil na poljih. Poleg doma-cih poslov je najel še nekaj sta­rih dninaric in sosed za pomoc pri žetvi. Žanjicam je prinesla opoldne na polje domaca hci Neža štruklje, Murnik pa se je usedel poleg in silil ženske k jedi: »Le jejte, ženske, da ne boste tako opravljale kot vce-raj. Sicer pa bi si lahko mislil, kakšne opravljivke ste. Le jej­te!« Žanjice so bile tiho, pogledi so jim silili v tla in niso vedele, kako bi prekinile mucno zadre-go. Cez nekaj casa se je prva soseda le ojunacila in zajeclja-la: »Saj nismo nic rekle, samo nekaj smo rekle ... saj nismo drugega rekle ...« Murnik jo je hitro prekinil: »Vse vem, kaj ste rekle, pa po­vejte, ce morete! Nic mi ne bos­te tajile! Ali vceraj res niste do-bile dosti za jesti in piti?« jim je jezno oponesel. »Laže tisti, ki trdi to debelo laž!« je spregovorila ena izmed žanjic. »Dejale smo samo, da smo dobile za jesti neko red-ko in prismojeno cobodro, po­dobno ricetu, ki je še pes ne bi jedel. No, Kovaceva Luca je še omenila, da smo bile žejne in da smo delale kot crna živina!« Ojunacila se je tudi Žlicarje­va Manca, ki je sedela nasproti Murnika: »Ja, dejale smo tudi, da bi bili parklji lahko bolje ocišceni, preden ste jih dali ku­hati. Kože se je držalo vse pol-no šcetin, da je bilo nagravžno videti. Tudi skleda, iz katere smo jedle, je bila umazana ter zašpehana in prav gotovo ni bila umita od takrat, ko jo je dal Ribnican iz rok. Tudi vino je bilo tako kislo, da ga še v solati ne bi mogla jesti, in smo vsega proc zlile.« Pa še to smo omenile mi-mogrede, da bi tudi Murnica lahko kaj prišla na njivo, ko je tako lena. Nam že ne bo tvezila, da je bolna, saj jo dobro pozna-mo,« se je oglasila Neža, najbolj glasna vaška opravljivka. Tako je Murnik zvito izve­del vse opravljanje in cence, ki so jih ženske trosile po hišah. Je pac tako, da sta si dober in slab kuhar podobna v tem, da morata oba pojasniti, kaj je na krožniku. Spravilo sena nekoc Domace vino V Murnikovo gostilno, o ka­teri se je slišalo v deveto vas, je prišel popotnik, žejen in utrujen. Jezik se mu je pre­sušen valjal v ustih, da bi prah lahko brisal z njim. Gospodar ga je prijazno pozdravil ter mu priporocil cvicek, ki ga je hlapec že lani pripeljal v dveh sodih. Z medenim glasom je omenil, da ima vina letos do-volj na zalogi in da mu to celo ostaja. Pijaca je bila kisla, da je bodlo za ušesi in so se je celo vaški veseljaki izogibali. Se-veda je to malenkost pozabil omeniti, pa tudi to, da sta gos-te že po prvem kozarcu vina minila radost in veselje, ko so nagibali brozgo, ki ji Murnik pravi vino. Gost se je res dal prepricati in si narocil merico, vendar se je tudi njemu že po prvem po­pitem kozarcu vina razlezel ob-raz v kisel nasmeh. Murnik se je smukal okoli njega in hvalil na glas svojo kislico, ceš da ta­kega vina ni dalec naokoli. Pa je rekel gost na gostilnicarjevo dobrikanje: »Gospod Murnik, brez zamere, precej vin sem pokusil in popil, a so bila nepri­merno boljša, kot je to danes.« Murnik ga je preletel z ocmi in se na ves glas zasmejal ter mu hitro brez zadrege vrnil: »Ne bom trdil, da lažete, ampak v moji hiši že niste pili takega vina!« Vcasih so stari ljudje pravi­li, da kdor se smeje v petek, se joce v nedeljo. Vinska resni-ca M urnikova gostilna je vse bolj samevala zaradi sla-be postrežbe pa tudi kakovosti vina, zato je Murnik le zame­njal vinogradnika in si pripe­ljal vino iz Vipave. Nova po­nudba je privabila popotnika, ki si je zaželel dobrega vina. Iz cenika je razbral ponudbo in premišljeval, ali bi narocil re-bulo ali raje merlot. Slednjic se je na priporocilo gostilnicarja odlocil za pol litra merlota, hkrati pa narocil še kozarec vode. Birt je pokimal in urno prinesel vino na mizo. »Gospod, ste morda pozabi­li, da sem narocil tudi kozarec vode?« je rekel gost. »Ne, nisem, vendar vode ne strežem!« je bil kratek Murnik. Gost ga je zacudeno pogle­dal, birt pa mirno nadaljeval: »Kaj vam bo voda, saj sem jo jaz že v vino natocil. Veste, kaj pri nas pravijo? Rebula ni ce­bula, merlot je pa falot, mocno rdece vino, zato ga že v sodu redcim, da je za pitje.« Menda se po merlotu tudi lepše bruha in se rdeci madeži že na dalec vidijo. Kršceno vino M urnik je bil edini pose-stnik v vasi, ki je imel gostilno in trgovino, vse to pa je poleg kmetije navrglo kar nekaj novcev. Kot vsak 'pošten' birt je tudi on redno krstil vino z vodo, kar se je precej sklada-lo z izjavo cigana Brajdoslava, ki se je hvalil, da je tako, kot bi na nekaj pozabil, ce nicesar ne ukrade. V vecernih urah sta prišla vsem znana vaška kljukca, si narocila polic vina in se used-la za mizo. Murnika sta hotela postaviti v zadrego in laž, zato sta si natocita naroceno vino v kozarca ter cakala ugodno pri­ložnost, da se bo Murnik umak-nil v sosednji prostor. Tedaj je eden izmed njiju povlekel iz notranjega žepa suknjica ste­klenicko, v kateri je imel nalov­ljeno majhno ribico, in ji hitro odkazal prostor v vinu. Ko se je Murnik cez nekaj trenut­kov vrnil za šank, sta ga gosta nestrpno poklicala k mizi. »Murnik, poglejte, kako je lahko ta ribica prišla v moje vino?« je ocitajoce vprašalŠavsov Johan in ga pogledal izpod cela. Murnik je stopil k predalu, vzel naocnike in si jih nero­dno nataknil, nato pa radove­dno pogledal vsebino kozarca proti luci. Obracal je kozarec v roki na vse strani in na dnu opazil majhno ribo brez zna­kov življenja. Jezno je zlil vino v pomivalno korito in v zadre­gi bleknil: »To je pa od sile!Že nickolikokrat sem našemu hlapcu rekel, naj toci vodo v sode iz štirne, in ne iz potoka, pa nic ne zaleže!« Bo že držal tisti pregovor, ki pravi, da je ženskam in služni-cadi težko ukazovati. Bojan Jerlah • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// SPOT Svetovanje – vir informacij v casu krize za podjetja in podjetnike T ocka SPOT Svetovanja je nekaterim že pozna­na, drugim pa je pos­tala morda boj poznana, ko ste pridobivali informacije ali oddajali vloge za nepovratna sredstva, javne pozive za držav­ne spodbude ali vavcerje. Komu in cemu je namenjen SPOT Svetovanje? So te storitve res brezplacne? Tocka SPOT Svetovanje v svojem poslanstvu razširja de­lovanje tock SPOT Registraci­ja z aktualnim informiranjem, svetovanjem in z izobraževanji za potencialne podjetnike in podjetnike. Tudi naše storitve so povsem brezplacne! Brezplacnost naših storitev je omogocena zaradi financira­nja s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministr­stva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Sloveni­ja, javne agencije. SPOT Svetovanje deluje tudi v tem casu krize Tudi v casu korona krize, ko tecejo vecji državni ukrepi, se podjetniki poslužujejo storitev in informacij, ki so na voljo pri lokalni tocki SPOT Svetovanje. Tako vam je v Osrednjesloven-ski regiji ta tocka seveda na voljo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani. Informiranje o državnih ukrepih, spodbudah in državnih sredstvih – viri informacij pod okriljem javne agencije SPIRIT Seznam informacij in tudi možnost oddaje nekaterih vlog je najlažje poiskati na spletni strani javne agencije Spirit (https://www.spirit­slovenia.si/racun/prijava). Po registraciji na portalu lahko na enotnem mestu dostopate do objav, povezanih z razpisi, dogodki, izobraževanji, v prip­ravi pa je tudi nekakšna so-oblikovana baza znanja. Portal omogoca tudi medsebojno iz­menjavo informacij med pod-jetniki, posebej glede ukrepov za zajezitev COVID-a. Tocka je verodostojen vir informacij s strani države za podjetnike – tu najdete tudi informacije o najnovejših PKP-ukrepih. »Ko se pojavi kriza v podjetju, je cas za ukrepanje!« – program Early Warning Krize so na zacetku tudi vse drugo kot le financne. Financ­ne indikacije problemov so obi­cajno sekundarne in praviloma reševanje financnih zagat tudi ne pomeni dolgorocne rešilne bilke za podjetja. To je iztocnica, ki jo je prev­zela Javna agencija SPIRIT za svoj projekt zgodnje mentor-ske pomoci podjetjem v teža­vah ali t. i. projekt Early War­ning Slovenia (https://www. podjetniski-portal.si/progra­mi/early-warning-slovenia). Projekt Early Warning Slo­venia vkljucuje brezplacno podporo mentorjev prostovolj­cev, usposobljenih in izkuše­nih gospodarstvenikov, pod-jetnikov ali strokovnjakov za iskanje možnosti za izboljšave vašega poslovanja. Prek tega projekta se po­skuša pomagati podjetjem, ki se zaradi neizpolnjevanja razlicnih pogojev in zahtev ne morejo prijaviti na razlicne svetovalne vavcerje ali druge javne razpise, kjer bi lahko do-bili ustrezno podporo strokov­njakov in mentorjev. S programom, ki temelji na danskem modelu, lahko prispe­vamo predvsem k zmanjševa­nju števila stecajev in k ohra­nitvi delovnih mest. Vstop v projekt je mogoc preko tocke SPOT Svetovanja za Osrednjeslovensko regijo in izpolnitev zaupnega vpra­šalnika. Tocka SPOT Svetovanje je dosegljiva … V casu uradnih ur je tocka dosegljiva tudi preko telefona na 01/58-98-000 ali elektronski pošti spot@gzs.si. Uradne ure lahko najdete na https://www. gzs.si/SPOT. Rok Gros, univ. dipl. ekon., svetovalec SPOT svetovanje Osrednjeslovenska regija »Projekt je sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Mini-strstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.« Nekaj pomembnih zahtev, vezanih na kmetijske dejavnosti P ri gnojenju na kmetij­skem gospodarstvu vo­dimo evidenco porabe gnojil po GERK-ih. Za pridobljena ali oddana ži­vinska gnojila se vodi evidenca na predpisanem obrazcu. Omejitve casa gnojenja v osrednji Sloveniji Gnojenje s tekocimi organ-skimi gnojili (gnojnica, gno­jevka in tudi digestat iz bio-plinarn) je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen za jara žita, TDM in dognoje­vanje ozimin, kjer je rok pre­povedi od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje s hlevskim gnojem na njivah je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca, razen gnojenja ozimin, kjer je prepoved od 1. decembra do 15. februarja. Od 1. septembra do zacetka prepovedi pa lahko uporabi-mo le 40 kg N/ha v mineralni obliki. Prepoved gnojenja je po snežni odeji, zmrznjenih tleh, tleh, nasicenih z vodo, in po­plavljenih tleh. Uležan hlevski gnoj (skla­dišcen 2 meseca loceno, ali 4 mesece ob mešanju s svežim) lahko skladišcimo do 2 mese-ca na kmetijskih zemljišcih enkrat na isti površini. Prepo­vedano je skladišcenje na ob-mocjih VVO, 25 m od površin­skih voda in 100 m od zajema pitne vode. Pri suhem gnoju iz talne reje z nastiljem pri pe­rutnini lahko skladišcimo do 6 mesecev (do 30 m3, pokrit s folijo). Globoki nastilj se prišteva k skladišcnim zmogljivostim. Ce ne nastaja gnojnica ali gno­jevka pri reji, potem teh jam ni treba zagotavljati. Omejitev gnojenja z N iz živinskih gnojil je: 170 kg N/ ha kmetije in 250 kg N/ha par-cele. Z upoštevanjem casovnih prepovedi zmanjšujemo ver­jetnost izpiranja hranil v povr­šinske in podzemne vode. Po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z ni­trati iz kmetijskih virov velja v celinskem podnebju od 15. novembra do 1. marca splo­šna prepoved gnojenja s te-kocimi organskimi gnojili. Namen prepovedi je prepre-citi uporabo gnojil v casu, ko rastline hranil ne potrebujejo, in tako zmanjšati verjetnost izpiranja nitratov v povr­šinske in podzemne vode. Pri pri gnojenju je potreb-no upoštevati pravila dob-re kmetijske prakse in os-tale dolocbe iz zakonodaje. V nobenem primeru ne gnoji-mo poplavljenih tal, tal, zasi-cenih z vodo, zamrznjenih tal ali tal, ki so prekrita s snežno odejo. Na strmih zemljišcih je treba odmerke razdeliti v vec delov, na vodovarstvenih zemljišcih in ob vodotokih pa je treba upoštevati zakonsko dolocene omejitve glede ko­licine in razdalje od vodnega vira. Pri razvozu gnojil mora-mo prepreciti nenadzorovano razlivanje gnojil po cestah in površinah zunaj predvidenega obmocja gnojenja. Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec Povrnitev trošarine za leto 2020 za fizicne osebe P ovrnitev sicer poteka pod enakimi izhodišcni-mi kot za pretekla leta. Vraca se 70 odstotkov zneska povprecne trošarine za dizel gorivo za leto 2020. Fizicne osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, torej do 30. junija 2021 za preteklo leto. Upravicenci do vracila dela trošarine za leto 2020 so uporabniki, ki imajo na dan 30. junij 2020 v RS v uporabi toliko gozda in kme­tijskih zemljišc po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da je skupna normativna pora­ba vsaj 540 litrov oz. vsaj 150 litrov za gozd. Ce je lastnikov gozda vec, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. Skladno s pravilnikom podat­ke o zemljišcih (kot dokazila) pridobi organ financne uprave po uradni dolžnosti in jih vla­ gatelj ne prilaga. Uveljavlja se povracilo za dejansko porabo, vendar naj­ vec do najvišje normativne po­ rabe goriva in je po skupinah: - 200 litrov na hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastli­njaka, maticnjaka, trajnega travnika, barjanskega trav­nika in ekstenzivnega sa­dovnjaka (skupina 1); - 420 litrov na hektar vinog­rada, intenzivnega sadov­njaka, hmeljišca, oljcnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2); - 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3); - 15 litrov na hektar kmetij­skega zemljišca, poraslega z gozdnim drevjem (skupi­na 4); - 15 litrov na hektar gozda (skupina 5). Zahtevek za vracilo troša­rine je treba vložiti na pred­pisanem obrazcu do 30. junija 2021. Za odlocanje o zahtevkih so pristojni financni uradi, ki opravljajo naloge s podrocja trošarinskih predpisov (v nji­hovem okviru delujejo oddelki za trošarine). Pri pošiljanju po pošti pri­porocamo pošiljanje na kra­jevno pristojni financni urad in tam locirani oddelek za tro­šarine, saj bo tako prihranjeno prepošiljanje zahtevkov. Fizicne osebe za vlaganje zahtevka uporabijo obrazec TRO-A. Obrazci so na voljo na spletnih straneh financne uprave www.fu.gov.si, v stroj­nih krožkih in na enotah javne službe kmetijskega svetova­nja. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih racunov za kup­ljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa racunov za strojne storitve, na katerih je navedena kolicina porablje­nega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno go-rivo ne bo sam uveljavljal po­vrnitve trošarine. Racunov se zahtevku ne prilaga, na vlogo se vpiše le število racunov, ki so osnova za povrnitev. Upra­vicenec mora racune hraniti 10 let, pristojnemu organu pa jih predloži le na njegovo zah­tevo. Ce je na kmetiji vec sola­stnikov gozda, izpolnijo poob­lastilo enemu vlagatelju (del obrazca). Zahtevki se pošiljajo na naslov FURS LJ, Davcna ulica 1, 1001 Ljubljana. Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec V spomin Franciju Drobnicu, dolgoletnemužupniku v Želimljah in upravitelju župnije Golo V teh težkih casih, ko nas skoraj že eno leto krotovici virus in nam jemlje bližnje in malo manj bližnje sorodnike ter tudi pri­jatelje, sporocamo, da smo se z bolecino v srcu in v tihi žalos-ti poslovili v cetrtek 7. januarja na pokopališcu v Želimljah. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan pri prijateljih. Gospod Franc Drobnic se je rodil 23. marca 1934 v vasi Malence, v duhovnika Salezi­janske družbe je bil posvecen 6. julija 1975 v vasi Slinovce pri Kostanjevici na Krki, umrl pa je 3. januarja 2021 na Trsteni­ku pri sobratih salezijancih. Službo župnika v Želimljah je leta 1989 prejel od župnika Jožeta Pungercarja, ki jo je takisto prejel 1979 od župnika Stanislava Okorna (tudi up-ravitelj župnije Golo od 1971 do 1979; k vecnem pocitku je odšel 18. januarja 2021 na Trsteniku, pokopan je na Ra-kovniku) in bil 7. julija 1989 imenovan tudi za upravitelja župnije Golo. To delo je op-ravljal uspešno do leta 2000, ko je bil poklican na Rakov­nik za pomoc k obiskovanju bolnikov. Franc Drobnic je že pred uradnim imenovanjem veckrat pomagal pri verskih opravilih na Golem pri Sv. Marjeti. Na župnijo Golo in cerkev sv. Marjete (s pokopa­lišcem) so vezane vasi Golo, Škrilje, Suša, Selnik, Klada in Rogatec. Franci Drobnic je prišel ob pravem casu na pravo mesto. V vaseh se je zacelo graditi stanovanjske in pocitniške hi-šice, prišli so novi ljudje, dru­žine so rastle, rastle so potrebe po boljšem standardu, boljših dobrinah, urejenosti naselij in tudi po kulturi, izobrazbi in tudi duhovni oskrbi. Ljudje smo stopili skupaj in delali, naredili smo veliko in kaj je tudi pokazati. Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojnega Alojza Cotmana z Iga je svoj dar name-nil za potrebe Župnijske karitas Ig Slavko Župec z družino z Iga. Iskrena hvala. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in s svojimi darovi pomagate lajšati stiske ljudem. Namenitev dela dohodnine za pomoc ljudem v stiski v naši župnijski Karitas V si, ki želite pomagati, lahko namenite del dohodnine za po­moc ljudem v stiski naši župnijski Karitas. Obrazec, ki ga izpolnite, je na voljo v cerkvi ali župnišcu. Za vse dodatne infor­macije se lahko oglasite v prostorih župnišca Ig vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure. Vsem, ki se boste odlocili nameniti del dohodnine za lajšanje stisk ljudem v naši ŽK, iskrena hvala. Župnijska Karitas Ig Ko so se umaknile table Prepovedan prehod za tujce, smo zacveteli v napredku kra­jev pod Mokrcem, pa ceprav tudi na racun svojih žuljev in prispevkov. V ta napredek se je vkljucil tudi gospod Drob­nic in sobratje Blaž, Marjan, Lojze, Drago, Janez, Marko, Vinko, Anton, Klemen, Peter itd. Seveda po svojih zmožno­stih in predvsem na svojem podrocju. Danes se nam zdi samou­mevno, da so obnovljene ka­pelice in božja znamenja, do cerkve je pripeljana elektrika, voda in asfalt, cerkev in zvo­nik imata novo streho, cerkev se ponosno blešci z novo fa-sado – vse to je postavljeno v urbano urejeni, sodobni in kulturni krajini v župniji Golo, ki je v ponos novi Obcini Ig. Nam pa bo ostal gospod Drobnic v spominu kot dobri mož, ki je ob sebi rinil kolo v hrib iz Želimelj na delovno ak­cijo z nabito aktovko dobrot in dobre volje, po vaših besedah spodbude in po imenu med prijatelji – Franci! Dragi Franci, od vas smo se glede na okolišcine skromno poslovili, vendar pa boste v naših srcih in spominih vedno v ospredju. Z globokim spoštovanjem Anton Pucihar Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Župnijska Karitas Ig Svete maše iz župnijske cerkve sv. Martina lahko spremljate na spletu: zupnija-ig.rkc.si Jernejeve jaslice Jaslice pri Jernejevih doma Pri izdelavi sodeluje cela družina. D ecember je mesec da-v pripravo. Izžarevajo mir, to-in njegovo credo. Glavna idej-pa želim še veliko navdiha in režljivih mož in tudi plino in posebno energijo, ki ti na ustvarjalka je Nadja in se-kreativnih idej pri postavitvi mesec, ko se vsem ne-napolni duha. veda mama Nada, ki skrbno naslednjih jaslic, ki nas obi-kam mudi in bi radi še toliko Pri tem opravilu sodeluje spremlja izvedbo in tudi kak-skovalce še posebej razveseli­postorili, da bi bil zacetek leta cela družina. Že med letom šen manjkajoci detajl izdela jo.lepši in prijetnejši.skrbno nabirajo izbrani mate-iz lesa. Ostali clani poskrbijo, Že vrsto let v adventu Vi-rial, ki ga dobijo v naravi, ce-da je materiala dovolj, kar daje Vesna Podlipec rantovi na Golem, po doma-sar se ne dobi, naredijo iz lesa. jaslicam pravi domaci pridih. Jože Virant ce Jernejevi, v svojem domu Zacne se postavitev. Letos je Naj se ta duh topline in postavijo velike in domiselne pomagal najmlajši clan, zveda-miru razširi med vse nas, da jaslice. Tudi tokrat so se zelo vi štiriletnik Marcel, ki je pos-bo zdravo in srecno leto, ki se potrudili in vložili veliko truda tavil svoj hlevcek s pastirckom je pravkar zacelo. Jernejevim • VABILO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SECNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. MALI OGLASI Decembra smo ob ižanski glavni 'promenadi' (Govekarjeva cesta) našli otroški dekliški roza ceveljcek, podložen s krznom (znamka Froddo). Na svojo Pepelko je kar nekaj casa cakal na ograji, ker pa ga ni nihce opazil, smo ga pospravili v hišo, kjer je zdaj na varnem pred vremenskimi nevšecnostmi. Kontakt: 041 259 732, Irina. • OGLASI //////////////////////////////////////// • ZAHVALE ///////////////////////////////////// Obvestilo o prireditvah Z aradi ukrepov za preprecevanje epidemije javne prireditve oz. združevanja ljudi trenutno niso dovoljena. Odpovedan je Podkrimski pustni karneval, ki bi potekal na pustno soboto, 13. februarja. Društva in ostale organizatorje prireditev v Obcini Ig obvešca-mo, da letnega koledarja prireditev (še) ne bomo pripravili, saj ni znano, kdaj bo možna izvedba prireditev v živo. Obcinska uprava V SPOMIN LOJZE COTMAN (1956-2020) V najbolj blešcavem casu, ko smo se že pripravljali na slovo od nepredvidljivega leta 2020, je med nas zarezala novica, da nas je nepricakovano zapustil Lojze Cotman. Odšel je v casu praznikov, ko se zbira družina. V casu, ko naj bi se še bolj povezala in še bolj zbližala. Odšel je v casu, ko so se prižgale že vse novoletne lucke, nas pa pustil v temi žalovanja. Zelo težko je najti vse besede, ki bi izrazile praznino, ki jo cutimo. Pa vendar nas bogatijo številni spomini. Bister um, iskriv humor, ki bo v srcu še dolgo odmeval. Odgovoren, delaven, skrben, skromen, predan. Gasilec, motorist. Clovek z veliko zacetnico. S temi in podobnimi besedami opisujemo krajani Iga in okolice Kotlovega Lojzeta. Med nami je preživel 64 let. Morda se v teh dneh, ko je pogosteje v naših pogovorih in mislih, cuti, kako mocno sled je pustil. Bil je clovek dejanj, z veliko mero socutja in z dlanmi, obrnjenimi v pomoc. S svojim globokim obcutkom je znal svetovati in pomagati vsem, ki so se znašli v stiski. V gasilskem društvu Ig je pustil neizbrisen pecat, saj je bil z dušo in srcem predan varstvu narave in pomoci socloveku. V gasilske vrste je vstopil že v šolskih dneh. Sprva zaradi družbe in prijateljev, vendar je z leti pridobil dragocene izkušnje, ki so še kako potrebne v humanitarnem poslanstvu slehernega gasilca. Izucil se je avtomehanicnega poklica. Po izucitvi je v gasilskem društvu skrbel za vzdrževanje takratnega vozila in gasilske brizgalne. Po služenju vojaškega roka je nadaljeval delo v gasilskih vrstah. Tudi takrat je bil neizprosen in je s svojim delom dokazoval, da je iz pravega testa. Imenovan je bil za sektorskega poveljnika vseh gasilskih društev Krajevne skupnosti Ig. Vec let je bil clan takratne Gasilske zveze Vic. S svojim delom je vplival na zvezi, da so gasilsko društvo Ig in preostala društva v krajevni skupnosti dosegala pozitivne rezultate v skupnosti. Bil je med pobudniki za gradnjo novega gasilskega doma na Igu. Lojze je dobil nov zagon in vložil ogromno casa in dela, da bi se uresnicile želje vseh ižanskih gasilcev. Spodbujal je vse clane društva, da so pristopili k akciji. V letu 1992 je bil položen temeljni kamen, leta 1994 pa je bila vanj preseljena vsa gasilska oprema. Njegova pobuda se je nadaljevala. Pripravljal se je, da bi se delo v novem gasilskem domu nadaljevalo in bi se koncala tudi gradnja kulturne dvorane. Kupljene so bile že klopi za dvorano, ki pa so bile pozneje prodane. Bil je ustanovitelj prve obcinske Gasilske zveze Ig in bil je izvoljen za njenega predsednika. Ker takratnemu obcinskemu vodstvu ni ustrezal, so takratno Gasilsko zvezo razformirali. Zavil se je v molk in opustil delovanje v gasilskem društvu. Z enako vnemo je sledil svojim osebnim sanjam. Kot navdušen motorist je ustanovil klub somišljenikov. Pod njegovim okriljem je nastal Moto klub Ižanc. S še vecjo vnemo in ljubeznijo je skrbel za svoj dom in domaco zemljo ter vse, kar je spadalo zraven. Bil je dober mož, skrben oce in že tudi ponosen dedi. Spoštovani prijatelj Lojze, naj tem stavkom, ki so le bleda senca tvojega bivanja na tem svetu in povzetek sledi, ki si jih vtisnil v svoje obdobje, dodam še nekaj luck zahvale. Ceprav se novoletne lucke že ugašajo, naj ti te žarijo. Naj žari zahvala, da sem lahko užival v tvoji družbi, s teboj prijateljeval in tako ali drugace sodeloval. Tudi v imenu tistih, ki prav tako obcutijo hvaležnost ob spominu nate. Kot rdeca nit tvojega življenjskega nacela je bilo delati dobro, biti pošten in se veseliti življenja. Žal nam je le, da se zadnji dan v letu 2020 zaradi danih razmer in ukrepov nismo mogli dostojno posloviti in te pospremiti zadnji kos poti. Prijatelj, naj ti bo lahka zemljica, v kateri pocivaš. Domacim ob boleci izgubi izrekam iskreno sožalje. Lojze Kobal, Brest Življenje tvoje je minilo, spomine lepe nam je pustilo. Pustili ne bomo, da bodo zbledeli, cetudi novih s teboj ne bomo doživeli. ZAHVALA Ob izteku leta 2020 se je mnogo prezgodaj od nas za vedno poslovil ALOJZ COTMAN (1956-2020) z Iga Ob boleci izgubi našega dragega moža, oceta, dedka in brata se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, sovašcanom in vsem drugim, ki ste z nami v teh težkih trenutkih. Hvala vam za vse izrecene besede sožalja in tople objeme. Hvala vam za darovane svece, ki Lojzetu svetijo vsak dan. Hvala vam tudi za darovano cvetje in svete maše. Najlepša hvala Gasilski zvezi Ig, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ig za izvedbo pogrebne slovesnosti ter Francu Orhiniju za poslovilni govor. Prisrcna hvala župniku Janezu Avseniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala prijateljem motoristom iz Moto kluba BMW Slovenija in Motokluba Ižanc za ganljiv zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentacu, gospe Dolinšek ter vsem drugim, ki ste poskrbeli, da je bilo slovo od našega Lojzeta takšno, kot bi si sam želel. Zahvala gre tudi osebnemu zdravniku Stanislavu Ostanku in patronažni sestri Ingrid Babeli Planinc. Vsi njegovi . KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// • PRVI SLOVENSKI UGANKARSKI TABLOID • • Izhaja vsak drugi torek • 2. 2. 2021 • št. 627, leto 25 • 2,09 € • Foto: Instagram.com »Ponavadi sem si novo leto zastavila v stilu: bolj bom pazila na prehrano, vec bom v telovadnici, pogosteje si bom vzela cas zase, za nego kože, _ _ _ _ _ _ _ _ _. Nic kaj dosti se ni uresnicilo,« je nedavno smeje se izdala Alya, ki zadnja leta raje živi za trenutek ži­vljenja, kjer pa se ji na koncu vse 'poklapa' ... Bliža se kitajsko novo leto! (str. 42 in 43) :: Sudokuji (str. 40 in 45) EFIRA - stopnja meduze med polipom in odraslo meduzo, ENGOBA - obliv iz bele ali barvne glinaste zmesi na keramicnih izdelkih, GLOTA - trava, ki uspeva na suhih, apnencastih tleh Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si.