[osrednja] Celje - skladišče D-Per 581/1978 SBI! Leto VI. — Št. 11 (66) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA December 1978 BILANCE USPEHA ZA 9 MESECEV Na podlagi obračuna poslovanja smo začasno razdelili dohodek in čisti dohodek. Poudarek je na uskladitvi osebnih dohodkov. Obračun poslovanja je napravljen za vsako temeljno organizacijo in za delovno skupnost. V ZDRAVILIŠKI DEJAVNOSTI je obračunana vrednost dela 112,287.000 din. Zaradi povečanega zneska terjatev je celotni prihodek — to so vsa plačila za izvršene storitve do 15. oktobra — za šest milijonov manjši od pričakovanega po planu pa je še vedno za 9 % večji. Porabljena sredstva, to je material, storitve drugih, amortizacija, drugi in izredni stroški so večji od planiranih za 6 %>. Dohodek znaša 51,518.000 din. Tretjino dohodka poberejo dogovorjene, predpisane in pogodbene obveznosti za zavarovanje sredstev, obresti od kreditov in skupne družbene potrebe. S preostankom, to je čistim dohodkom, pokrivamo že izplačane osebne dohodke — 26,804.000 din, rezervirana sredstva za skupne potrebe v kolektivu in ožji skupnosti — 3,587.000 din, ter zagotavljamo sredstva za akumulacijske sklade — 3,019 tisoč din. Po enotnem predlogu je sprejeta tudi dodatna delitev osebnih dohodkov skupno 3,200 tisoč din, kar pomeni enomesečen zaslužek na vsakega zaposlenega. POLNILNICA je v devetih mesecih prodala za šestdeset milijonov mineralne vode, za trinajst milijonov Trimvita in za osem in pol milijona plina. Do 15. oktobra je dobila plačano 82,783.000 din celotnega prihodka, kar je 18 % več kot smo planirali. Nekoliko hitreje so se povečevali stroški — za 22 %>. Dohodek znaša 36,492.000 din in je porabljen za dogovorjene in pogodbene obveznosti 13,446 tisoč din, za že izplačane osebne dohodke 10,925.000 din, čemur je za dodatno delitev razporejeno še milijon štiristotisoč din. To prav tako pomeni enomesečni zaslužek zaposlenih, v polnilnici. Za skupno porabo so re- zervirana sredstva po enotnem kriteriju 5000 din na zaposlenega, kar je v skladu z določili sindikalne liste in že ustaljenimi pravicami zaposlenih, ki jih pokriva ta sklad. Vrednost dela delavcev v VZDRŽEVALNI DEJAVNOSTI je ocenjena po interno dogovorjenih cenah, le manjši del se nanaša na storitve in prodajo drugim. Celotni prihodek znaša 19,759 tisoč din in je 6 o/o večji kot je dogovorjen s planom. Od tega je dohodek 10,529.000 din, ki pokriva dogovorjene in pogodbene obveznosti 2,103.000 din, izplačane osebne dohodke 6,269.000 din, skupno porabo 875.000 din in minimalno akumulacijo ter omogoča tudi usklajeno delitev »trinajste plače«. Po dogovoru o izvajanju plana v tekočem letu gre DELOVNI SKUPNOSTI delež doseženega dohodka, ki je obračunan za Zdraviliško dejavnost 4,696 tisoč din, za Polnilnico 3,544 tisoč din in za Vzdrževalno de- javnost 911.000 din. Za komercialo je po doseženih nočitvah obračunan delež 314.000 din v Zdraviliške dejavnosti ter na podlagi prodanih količin proizvodov Polnilnice 3,861.000 din. Za amortizacijo vrelčnih vrtin, obveščanje, PTT storitve, pisarniški material in avtomatsko obdelavo OD je obračunan dogovorjeni znesek 2,628.000 din. Skupno z drugimi dohodki ima tako delovna skupnost 16,573 tisoč din celotnega prihodka; po pokritju stroškov materiala, storitev in amortizacije ostane 12,185.000 din dohodka. Le-ta pa pokriva obveznosti iz dohodka, obračunane osebne dohodke — tudi za usklajeno dodatno delitev — in za sklad skupne porabe. Tako po količinskih podatkih kot po vrednostnem obračunu ugotavljamo, da je bila pretekla sezona uspešna. To se odraža tudi v dodatni delitvi osebnih dohodkov, ki je v skladu s sporazumi in dogovori. H. A. INFORMACIJA O REZULTATU RAZPISA ZA INDIVIDUALNE POSLOVODNE ORGANE V mesecu septembru smo imeli razpisana dela in naloge individualnih poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Za opravljanje posameznih del in nalog so bili izbrani oziroma imenovani naslednji: — za glavnega direktorja tov. Lojze Libnik, dosedanji glavni direktor; -—- za direktorja splošno kadrovskega sektorja tov. Vlado Kern, dosedanji direktor istega sektorja; — za direktorja ekonomsko finančnega sektorja tov. Anica Halužan, do sedaj je delala kot vodja in organizatorka oddelka za plan in analize v ekonomsko finančnem sektorju; — za direktorja komercialnega sektorja tov. Jože Lojen, dosedanji direktor istega sektorja; — za vodjo prodaje zdraviliških storitev tov. Anton Napast, dosedanji vodja te službe; — za direktorja TOZD Zdraviliška dejavnost tov. Stane Čujež, dosedanji direktor iste TOZD; — za šefa zdravnika v zdravstveni enoti prof. dr. med. dr. sc. Herbert Zaveršnik, dosedanji šef zdravnik; — za direktorja TOZD Polnilnica se ni priglasil noben kandidat. Ta dela in naloge so ponovno razpisana. Dokler ne bo izbran nov kandidat, bo vršilec dolžnosti direktorja TOZD Polnilnica tov. Franc Ogrizek, dosedanji direktor iste TOZD; — za direktorja TOZD Vzdrževalna dejavnost tov. Lojze Metelko, dosedanji direktor iste TOZD; — za upravnika parkov tov. Janko Narat, dosedanji upravnik parkov. Vsem imenovanim, tovarišem in tovarišici čestitamo in jim želimo uspešnosti pri delu. P. F. t VRELCI 2 Ge epsafttio spoj letaj Za videz turističnega kraja niso odločilni samo moderni hoteli in urejen najožji center. Obiskovalci vrednotijo urejenost kraja tudi po izgledu in urejenosti trgovin, obrtnih delavnic, stanovanjskih stavb in izgledu bližnje in daljne okolice. Primerno urejen kraj vpliva tudi na počutje gosta. Še prav posebej velja to za naše zdravilišče in ostala zdravilišča, ki imajo našim podobne indikacije. K nam se hodijo zdravit gostje — bolniki z boleznimi, ki so največkrat živčnega izvora oziroma posledica vedno hitrejšega tempa življenja. Poleg dobro urejene zdravstvene službe in zdravilnih pripomočkov, dobrega počutja v hotelih, dietične prehrane, kulturnega in zabavnega življenja, primernega odnosa do gostov, so pomembni činiteljii, ki vplivajo na počutje gostov, tudi red, mir in urejenost kraja. Splošno mnenje naših gostov je, da so naši parki in ožji center vzorno urejeni in vzdrževani, da pa to ne moremo trditi za bližnjo in daljno okolico. Kako pa mi kot krajani lahko prispevamo k boljši urejenosti kraja? Odgovor se nam kar sam vsiljuje. Najprej začnemo pri zunanjem izgledu stavbe, v kateri stanujemo, ne glede na to ali je družbena ali zasebna last. V vsakem primeru lahko ozaljšamo okna s cvetlicami. Kot stanovalci v stavbi družbene lastnine lahko vplivamo, da se stavba primerno uredi, če pa smo sami lastniki, imamo škarje in platno v rokah sami. Ko smo poskrbeli za to, je naša nadaljna naloga, da primerno uredimo neposredno okolico stavbe, kjer stanujemo. Primemo vzdrževana ograja, živa meja, cvetlični ali zelenjavni park, okrasna ali sadna drevesa naj bodo ravno tako primerno vzdrževana. Pločniki pred hišo naj bodo pometeni, strešni žlebovi na stavbi popravljeni, ob državnih praznikih pa naj na naših stavbah visijo primerne, oprane zastave, ne pa razcefrane, kot se včasih zgodi. Kot člani kolektivov, v katerih smo združili delo in kot člani družbenopolitičnih organizacij in dmštev lahko vplivamo, da bodo tudi javna poslopja, gostinski, trgovski in drugi lokali primerno vzdrževani. Tudi na teh stavbah naj bi bile na oknih cvetlice. Naša skrb bi morale biti tudi primerno urejene sprehajalne poti in razgledne točke. Določen vpliv lahko imamo tudi na primerno urejenost bliž- nje in daljne okolice zdravilišča. Hvaležno nalogo pri tem ima lahko Turistično društvo, ki bi lahko s primernimi turističnimi predavanji in predvajanji turističnih filmov vzgojno vplivalo na krajane. Pri turističnem društvu Rogaška Slatina deluje posebna komisija za ureditev in olepšavo kraja. Ta razpiše vsako leto na začetku leta tekmovanje za najlepšo urejeno stavbo, vrt ali javno poslopje. Spomladi in poleti pregleda celoten kraj, ga kategorizira in jeseni podeli najboljšim zlato, srebrno ali bronasto vrtnico in določeno število pohval. Delovanje komisije nedvomno prispeva k boljši urejenosti kraja, vendar pa imajo krajani na samo kategorizacijo upravičene pripombe. Večja teža pri ocenjevanju bi morala biti dana izvirnosti pri ureditvi stavb in okolice, boljše ocenjen bi moral biti trud, ki ga posameznik vloži za ureditev stavbe in okolice in manj vložena sredstva v stavbo — fasado, plotove in podobno. Nekdo vloži pač več truda, drugi pa več denarja. Tu bi komisija morala najti prava merila. S tem ne mislim, da komisija do sedaj ni v redu opravljala svojega dela. Njeno delo je bilo na tem področju pibnirsko, praksa pa kaže, da bo potrebno nekatere stvari spremeniti. Turistična zveza Slovenije in Celjska turistična zveza razpisujeta vsako leto ločeni tekmovanji za najbolj urejene turistične kraje v Sloveniji oziroma na celjskem področju. Naše zdravilišče žal že nekaj let ni prišlo v ožji izbor v slovenskem merilu, v regionalnem pa tudi ni med prvimi. Osnovni vzrok je v tem — člani ocenjevalne komisije so o tem soglasni — da imamo zelo lepo urejen ožji center, da pa okolica ni urejena. Tudi v ožjem centru se najdejo razmetana dvorišča stanovanjskih stavb, manjka cvetlic na oknih, strešni žlebovi so dotrajani, fasade odpadajo in podobno. Zaradi počutja gostov in dejstva, da obišče naše zdravilišče letno okrog 24.000 domačih gostov, .in blizu 9500 tujih gostov, pa b'i bil že čas, da se uvrstimo v omenjenih tekmovanjih na boljše mesto. Ker bomo živeli v lepem okolju, se bomo tudi mi boljše počutili. Da bomo to dosegli, pa se moramo vsi — vsak po svojih močeh — potruditi, da bo Rogaška Slatina postala poleg tega, da je svetovno znano zdravilišče, znana tudi po svoji urejenosti, čistoči, redu in mitu. Kene Martin Občni zbor turističnega društva Rogaška Slatina V turističnih krajih imajo Turistična društva pomembne naloge. Na zdraviliško turističnem območju Rogaške Slatine deluje naše društvo od leta 1953 dalje. Društveno delovanje vodi in usmerja Upravni odbor. Najvišji organ društva je občni zbor, ki se praviloma sestaja vsako drugo leto. Za občni zbor, ki je bil sklican za 12. X. 1978 sta pomembni dve značilnosti: udeležba in kvaliteta. S samo udeležbo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Od 380 društvenih članov jih je bilo navzočih le 40. Na podlagi društvenih pravd je bil občni zbor sicer sklepčen, vendar pa se moramo nad slabo udeležbo zamisliti. Vprašati se moramo, ali smemo delavci Zdravilišča in ostali krajani biti brezbrižni do letnega zbora društva, na katerem dajemo pregled dosedanjega dela in se pogovarjamo o bodočih društvenih nalogah. Za gotovo ne! Naš interes bi moral biti usmerjen na čim uspešnejše delo društva, ki je in in bi moralo biti še bolj usklajevalec vseh, ki so neposredno ali posredno vključeni v zdraviliško turistično dejavnost našega zdravilišča. Pripravljena poročila, predvsem pa živahna in konkretna razprava, so pripomogli, da se je negativni vtis slabe udeležbe popravil. Poročila so bila konkretna in samokritična, razprava pa plodna, tako da je tudi s te strani škoda, da udeležba ni bila večja. Iz poročil predsednika in tajnika društva, razprave po poročilih in sprejetega delovnega programa društva izhaja, da bi se delo društva v naslednjem mandatnem obdobju poleg opravljanja za društvo običajnih nalog, usmerilo na: 1. Število članstva se mora od dosedanjih 380 povečati na 500 članov, v mladinski aktiv društva pa 30 mladincev. Društveni člani naj bi postali predvsem vsi gostinski in zdravstveni delavci Zdravilišča, trgovci in obrtniki, več prosvetnih delavcev, vsi oddajalci zaseb- nih turističnih sob in drugi za razvoj zdraviliškega turizma zainteresirani krajani. 2. Društveno delo bi se odvijalo predvsem prek naslednjih komisij: — za ureditev in olepšavo kraja, — za propagando, — za prireditve, — za izlete in rekreacijo, — za turistično in estetsko vzgojo prebivalstva, — za zasebne turistične sobe, — za delo z mladino, včlanjeno v mladinski odsek društva, — za kulturno-zgodovinske spomenike in spomenike NOB. S tem bi se v aktivno delo društva poleg članov Upravnega in Nadzornega odbora vključilo še nadaljnjih 40 članov društva. 3. Vprašanju čistoče in ureditve kraja bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti. Zato bo razpisano tekmovanje za ureditev in olepšavo kraja. Pristojna komisija bo celoten kraj 3-krat pregledala, ugotovitve točkovala in oktobra na posebnem sestanku seznanila prebivalce z rezultati tekmovanja in podelila zlato, srebrno in bronasto vrtnico ter pohvale. Vprašanju javne razsvetljave in vzdrževanju letnega kopališča, dokončni usposobitvi stolpa na Janini bodo društveni organi morali posvetiti več pozornosti. Ravno tako tudi uresničevanju sprejetega urbanističnega načrta, asfaltiranju cest in sprehajalnih poti na ožjem in širšem območju ter prilagoditvi obratovalnega časa trgovin in obrtnih delavnic potrebam gostov. 4. Izdaja vodiča za sprehode in izlete, orientacijske table, koledarjev, cenika zasebnih turističnih sob in razpis 2 anket bo področje delovanja propagandne komisije. 5. Tudi vnaprej bo za mesece glavne sezone angažiran stalni promenadni orkester. Organiziranih bo okrog 70 prireditev, in sicer: — folklorne prireditve, — nedeljski promenadni koncerti, Odprte gledališke izkaznice Slovensko ljudsko gledališče Celje se je v letošnji sezoni odločilo za novo akcijo v pridobivanju stalnih obiskovalcev gledališča. Poleg abonmajskih izkaznic bodo na voljo še ODPRTE IZKAZNICE z vabljivim naslovom »Nocoj v gledališče«. Zakaj odprte izkaznice in komu so namenjene? V delovnih organizacijah bi radi zbudili večji interes za gledališko kulturo in razširili krog stalnih obiskovalcev. Odprte izkaznice so domiselna oblika teh stalnih akcij, ki naj ne bi obležale po predalih, marveč prišle v prave roke. Delavcem naj bi omogočile dostop h gledališkim predstavam ob katerem koli času in za vstopnino, ki ne bi presegala 10 dinarjev. Preostali znesek pa bi pokrile delovne organizacije, njihove sindikalne po- družnice iz svojih fondov za izobraževanje in kulturo. Postopek bi bil naslednji: delovna organizacija odkupi določeno število odprtih izkaznic in jih razdeli po svojem premisleku. Izkaznica velja za eno sezono in njen imetnik ima pravico do 10 predstav iz celoletnega programa SLG Celje. Se pravi, da si lahko izbere poljubno predstavo, ki mu tako po izboru kakor času ustreza. Zglasiti se mora le 10 minut pred začetkom predstave pri gledališki blagajni, kjer bo za 10 dinarjev dobil vstopnico za prosti sedež v dvorani. Odprta gledališka izkaznica SLG Celje je razveseljiva novost, pomemben korak pri širjenju gledališke kulture med delovnimi ljudmi. J. 2. — plesni turnirji, — pevski koncerti, — operne in operetne arije, — fantovski večeri, — zabavne prireditve (vinska trgatev, martinovanje), — osrednja prireditev Rogaški Ples’ — šahovski turnirji, — teniški turnirji, — druge prireditve. V program prireditev bi vključili tudi turistični teden, ki bi poleg kulturnih prireditev obsegal tudi razstavo pogrinjkov, kuharskih in slaščičarskih izdelkov. Društvo se bo aktivno vključilo tudi v organizacijo likovnih razstav, ki jih organizira Delavska univerza, in jih delno financiralo. 6. Društvo bo samo, v sodelovanju z Zdraviliščem in prek potovalnih agencij poskrbelo za najmanj 30 raznih daljših in krajših izletov. Za člane društva, predvsem pa za mladince bo organiziralo 3 izlete. 7. Spomladi bomo prek Delavske univerze Rogaška Slatina razpisali in organizirah tečaj za oddajalce zasebnih turističnih sob. Za člane društva bomo organizirali 2 turistični predavanji, za šolske otroke pa 5 predavanj s predvajanji turističnih filmov. 8. Kelektivna kategorizacija zasebnih turističnih sob mora biti izvršena do pričetka naslednje zdraviliško turistične sezone. Oddajal-cem sob bodo posredovani pogoji kategorizacije. Z njimi bodo sklenjene ustrezne pogodbe, v katerih se bosta obe stranki sporazumeli za korektno poslovanje: oddajalci, da bodo oddajali sobe tudi za eno dve ali več prenočitev, da bodo upoštevali veljavne cene in dosleden način prijavljanja gostov ter predhodne rezervacije, turistični rad pa, da bo izobesil seznam od-dajalcev sob, naslove, kategorije in cene sob, da bo do vseh imel enak odnos in da bo nadzoroval oddajanje sob. Upravni odbor bo pri Občinski skupščini Šmarje pri Jelšah posredoval glede višine obdavčenja oddajalcev in poskušal doseči takšen način obdavčenja, ki bo za obe stranki sprejemljiv. Kmečkemu turizmu, ki ima vse pogoje, bodo morali pristojni organi posvetiti več pozornosti. 9. Ustrezna komisija bo poskrbela za popis vseh zgodovinskih, kulturnih in spomenikov NOB na svojem območju. V mejah finančnih možnosti bo društvo sodelovalo pri vzdrževanju teh spomenikov. Društvo bo usmerjalo obiskovalce Rogaške Slatine k čim večjemu obisku spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu. 10. Društvo bo razpisalo natečaj za izvirni spominek in značko Rogaške Slatine. 11. Upravni odbor bo sklical širši sestanek, na katerem bo dokončno razjasnjeno vprašanje statusa Turističnega urada. V primeru, če bo večina za to, da urad še nadalje deluje, bodo naročeni načrti za ustrezno preureditev in v finančnem planu društva za leto 1979 zagotovljena sredstva. Na splošno se bo društvo bolj aktivno kot do sedaj vključilo v delo družbenopolitičnih organizacij in v okviru svojega delovanja aktivnejše posegalo na področje zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini. IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije V dneh 25. in 26. oktobra 1978 je bil v Mariboru IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije — TE NAJBOLJ MNOŽIČNE DELAVSKE ORGANIZACIJE PRI NAS — z osnovnim ciljem — KREPITI ENOTNOST INTERESOV DELAVCEV, NJIHOVO SOLIDARNOST IN BRATSTVO. Mesto je bilo svečano okrašeno z zastavami, gesli in simboli. Na kongresu je sodelovalo 448 delegatov in 185 gostov. Delo kongresa je potekalo v petih komisijah in sicer: -— za organiziranost in kadrovsko politiko zveze sindikatov, — za samoupravljanje in politični sistem, — za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, materialne podlage dela in stabilizacijo, — za izobraževanje in kulturo ter — za socialno politiko in družbeni standard. Z devetim kongresom Zveze sindikatov Slovenije je zaokrožena letošnja kongresna aktivnost v naši republiki. Kongres sporoča, da se bo delavski razred še močneje in celoviteje vključil v vse tokove samoupravnih odnosov in graditve političnega sistema socialistične demokracije. To zagotavljajo tudi gradiva in sklepi, sprejeti na kongresu. To pa je zelo pomembno. Toliko bolj, ker smo na pragu aktivnosti, ki bo od nas še več in še bolj zahtevala, da ustvarjamo razmere, na podlagi katerih bodo delavci in delovni ljudje prevzemali v svoje roke vse tokove družbenoekonomskih odnosov, od družbene reprodukcije do delitve dohodka in nagrajevanja po delu, od pogojev dela in proizvodnje do zadnjega dejanja samoupravne organiziranosti. V tem okviru je Zveza sindikatov aktiven dejavnik, na katerega pada veliko breme dela in obveznosti. Izrednega političnega in družbenega pomena je delovanje sindikata v njegovih osnovnih organizacijah. Dosedanja praksa kaže, da je bila ustrezna aktivnost sindikatov v TOZD ali delovnih organizacijah vselej porok za vsestranski razvoj 9. kongres ZSS teh celic združenega dela. Tam, kjer so sindikati delali in delovali, tam se je čutila tudi vloga delovnih ljudi, tam je, z eno besedo, deloval subjektivni in človeški faktor. In narobe. Zato je delovanje sindikata v teh celicah še kako potrebno. Posebno sedaj, ko je neizbežno preiti od besed k dejanjem, ko moramo vsestransko, vsebinsko in celovito v praksi, v življenju uresničevati tiste družbenopolitične in družbenoekonomske odnose, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu ter še drugih sistem- skih zakonov, nič manj pa tudi ne iz sklepov partijskih kongresov. To so izredni cilji, ki nas postavljajo v izjemen zgodovinski in stvarni položaj in ki so zato tudi izjemni po teži nalog in načinu boja. Glavno področje boja za nove samoupravne odnose je sindikat — v TOZD ali delovni organizaciji — osnovna organizacija sindikata, kjer pa bi morali biti najbolj aktivni člani zveze komunistov. Kongres je dal precej pobud in usmeritev za delovanje sindikata v krajevnih skupnostih. Dosedanja praksa je pokazala, da je tu delovanje sindikata zelo potrebno. Tu je edini »ventil« prek katerega stopa delavski razred na prizorišče družbenih in ekonomskih odnosov v krajevni skupnosti, kjer potekajo svojevrstni procesi, ki se nikakor ne morejo končati tako, kakor bi 'se morali, da bi bili v skladu z našimi hotenji in dogovori, brez delavcev in delovnih ljudi. Zato je potrebno krepiti funkcijo sindikata v krajevni samoupravi in tako bolj kakor doslej vgrajevati v njo duh združenega dela in revolucionarno ozračje, ki ga prinaša delavski razred. Kongres Zveze sindikatov Slovenije je podčrtal, da morajo sindikati posvetiti kar največjo skrb delitvi in nagrajevanju po rezultatih dela, problemom, ki izhajajo iz svobodne menjave dela, družbenemu planiranju itd. Sindikat je na vseh teh področjih objektivno v položaju, da deluje, daje pobude in pomaga uresničevati dogovore. Zinka Čugalj Martin Kene 3 VRELCI VRELCI Kako je zamišljeno, kako poteka in kako bo potekalo novo vrednotenje dela V sedanjem sistemu vrednotenja dela, ki je bil ob uvedbi leta 1972 na splošno ugodno sprejet, so se v teku šestih let postopoma pričeli majati nekateri njegovi temelji, saj smo se z določenimi korekturnimi posegi, včasih po dejanskih potrebah, včasih na pritisk, zdaj iz socialnih, zdaj ‘iz političnih razlogov počasi oddaljevali od razmerij, za katera smo na začetku menili, da so pravilna in pravična. Končno smo prišli do stanja, ko smo ugotovili, da je razkorak med dejansko in formalno opredeljeno sestavljenostjo dela prevelik in da opravljanje nekaterih strokovnih in kreativnih del ni ustrezno stimulirano. Korak k doslednejšemu nagrajevanju po delu in po rezultatih dela smo sledeč Zakonu o združenem delu že napravili lani, ko smo sprejeli Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe ter ustrezne pravilnike na njegovi podlagi. Sestavni del doslednega nagrajevanja po delu pa je tudi objektivno ocenjena zahtevnost delovnih nalog — sestavljenosti dela. Kot je že rečeno, smo vedeli, da ta ne ustreza več, zato smo se za novo vrednotenje dela v Zdravilišču odločili že lani. Ob dilemi, ali naj to delo opravimo izključno z domačimi ljudmi ali naj na pomoč pokličemo specializirano zunanjo institucijo, je prevladalo mnenje, naj se spričo njene izredne obsežnosti proveri Razvojnemu centru Celje. Naši domači ljudje, ki bi bili tej nalogi sicer kos, so namreč tako polno angažirani na svojih vsakodnevnih delovnih zadolžitvah, da bi se naloge lahko lotili v glavnem le izven rednega delovnega časa, to pa bi izvršitev naloge odmaknilo predaleč, tja v leto 1980. V pogodbi z Razvojnim centrom Celje (RCC) je določeno, da bodo njegovi strokovni delavci izdelali podlage in vodili delo na projektu ugotavljanja sestavljenosti dela (vrednotenja dela). Seveda brez našega sodelovanja ne gre. V delo bodo vključene delovne komisije ter poslovodni in samoupravni organi ob pomoči vseh delavcev. Delovne komisije so v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti že oblikovane. Vanje so vključeni delavci, ki dobro poznajo proces dela na svojem področju. Kasneje bo imenovana tudi t. i. samoupravna komisija na ravni Zdraviličča, sestavljena iz predstavnikov vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Njena naloga bo izredno zahtevna, saj bo ocenjevala zahtevnosti delovnih nalog in se pri tem posvetovala z delovnimi komisijami. Poglejmo, kako izgleda časovna opredelitev naloge in kdo so nosilci izvedbe posameznih faz. Prva faza je pripravljalnega značaja, v kateri naj do 30.x9. 1978 strokovne službe, to je RCC, informirajo kolektiv, samoupravni organi pa imenujejo delovne komisije za popis delovnih nalog in komisijo za ocenjevanje zahtevnosti del. V tej fazi RCC pripravi metode in pripomočke za popis del in nalog ter usposobi delovne komisije. Vse, razen imenovanja komisije za ocenjevanje, je že izvrženo v roku, delavski sveti pa bodo tudi to komisijo oziroma njene člane še pravočasno imenovali. Druga faza predvideva v času od 20. 9. 1978 do 31. 1. 1979 popis del in nalog. Najprej RCC in vodje organizacijskih enot izdelajo analizo organizacijske strukture s predlogom sprememb. Sledi izdelava popisov del in nalog poslovnih funkcij, analiza del in nalog z izdelavo opisov del in nalog, razprava o opisih, korekcije opisov ter sprejem oziroma potrditev opisov na delavskih svetih. To je naloga delovnih komisij, pri čemer se v razpravo o opisih in korekcijo vključi RCC, o sprejemu in potrditvi pa odločajo delavski sveti. Pri tem je treba reči, da so nosilci posameznih del te faze nalogo v roku izvršili, to se pravi, izdelane so analize organizacijske strukture s predlogom sprememb in izdelani PRISPEVKI IZ BOD (bruto osebni dohodki) v letu 1978-80 V novembru je bila javna razprava o programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in drugih oblik skupne in splošne porabe za obdobje 1979 — 80. Pobudo za to sta prevzela koordinacijski odbor pri IS SO in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije v Šmarju pri Jelšah. Ker gre le za dogovor o skupni porabi za leto 1979 — 80, lahko rapravo o tem opravijo delavski sveti. Pri združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v mejah SIS velja načelo, da ta sredstva ne morejo rasti hitreje kot dohodkovne zmožnosti uporabnikov. Pri oblikovanju cen za storitve je bila upoštevana v resoluciji za leto 1979 določena realna rast osebnih dohodkov na zaposlenega za 2 "/o, rast zaposlovanja za 4 % ter rast življenjskih stroškov za 14 %. Skupna obremenitev BOD in dohodka TOZD bo z upoštevanjem navedenih izhodišč v letu 1979 znašala 44,68% brez predlagane dodatne stopnje za program investicij v višini 0,81 % iz BOD. Skupna stopnja iz BOD znaša v letu 1978 32,36'%, predlagana pa je za leto 1979 31,75%, kar je za 0,61 % manj. Skupna stopnja iz dohodka TOZD v letu 1978 znaša 12,57 %, predlagana za leto 1979 pa 12,93% in je za 0,36% višja. Ker pa se predlaga združevanje sredstev za investicije v šolstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu iz BOD za 0,20'%, znaša predlagana prispevna stopnja iz BOD/1979 32,56%. Od posameznih SIS izstopa zdravstvo, ki v letu 1979 povečuje stopnjo za 0,61 %. S predlagano stopnjo 11,05 % iz BOD in dohodka TOZD tudi v letu 1979 zagotovljeno izvajanje celotnega programa. Visok odstotek kmečkega prebivalstva v strukturi zavarovancev, ki s svojimi prispevki ne krije celotnih izdat-kot, nadalje visok odstotek neaktivnih zavarovancev ter členovitost zdravstvene službe v občini, vse to povzroča izjemne finančne težave v občini. STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA Predlagane programe je obravnaval na svoji seji in ugotovil, da v glavnem zagotavljajo re- alizacijo s srednjeročnim planom postavljenih ciljev. Odstopanja so le v investicijski dejavnosti. Ocenjuje, da ob zaključku srednjeročnega obdobja ne bodo izvršeni vsi načrtovani objekti. Podpira predlog zdravstvene skupnosti za povečano stopnjo, ki pomeni istočasno naj višjo stopnjo v regiji. Vzroki za to so bili napisani že zgoraj. Izpad dohodka v zdravstveni skupnosti naj bi v večji meri reševali ob solidarnostni pomoči regije in republike. Izvršni svet podpira predlog za dodatno združevanje sredstev za investicije iz BOD. Zaostajanje za postavljenimi cilji naložb na področju šolstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva utemeljuje zbiranje sredstev za te namene. Izvršni svet vztraja na doslednem poračunu preveč vplačanih prispevkov oziroma za takojšnjo prekinitev obveznosti obračunavanja prispevkov, kolikor je realiziran dogovorjeni znesek. Analitično bo spremljal gibanje skupne porabe in takoj ukrepal, če bi obseg sredstev odstopal od načela, da mora skupna poraba zaostajati za rastjo družbenega proizvoda. Programi SIS so sestavljeni iz treh delov: Enotni program — zagotavlja izpolnjevanje minimalnega obsega dejavnosti v vsej republiki. Skupne naloge — so del programa za združevanje na ravni republike. Omogoča reševanje širših problemov republiške skupnosti. Dopolnilni program — reševanje prioritetnih problemov in nalog, ki pomenijo določen napredek dejavnosti. Naloge niso upoštevane v enotnem programu, so pa za določeno dejavnost izrednega pomena. Sč. Bodočnost zdravilišča popisi del in nalog. Za -izvršitev ostalih del te faze v roku do konca januarja prihodnjega leta ni nobenih zadržkov. Tretja faza bo potekala v času od 1. januarja do 15. aprila 1979, vsebuje pa izdelavo metodologije ocenjevanja zahtevnosti del in nalog ter ugotavljanje zahtevnosti del in nalog. Prvo opravi RCC, drugo pa ob njegovem sodelovanju Komisija za ocenjevanje zahtevnosti del in nalog, ki se posvetuje z delovnimi komisijami. Sledi objava rezultatov ocenjevanja in korekcija rezultatov ocenjevanja na podlagi pripomb, kar vse je naloga komisije za ocenjevanje. Komisija in RCC pripravita vse potrebno za zadnji del te faze, v katerem delavski sveti sprejmejo točkovne vrednosti del in nalog na podlagi poprejšnje obravnave na zborih delavcev. Četrta faza, ki se delno časovno pokriva s predhodno, predvideva v času od 1. 4. do 30. 4. 1979 izdelavo kataloga del in nalog. Izpeljejo jo RCC in delovne komisije. Na podlagi sprejetega kataloga del in nalog sledi izdaja odločb o razporeditvi delavcev k posameznim delom oziroma nalogam. Zadnja, peta faza, ki se tudi deloma časovno pokriva s predhodno - od 15. 4. do 30. 4. 1979 -nosi delovni naslov »transformacija ovrednotenega dela v delež osebnega dohodka po zahtevnosti dela«. To praktično pomeni določitev denarne vrednosti točke. Zanjo so zadolženi RCC in delavski sveti. Za razumevanje bistva posameznih aktivnosti v celotnem projektu povejmo, da s popisom delovnih nalog zberemo osnovno dokumentacijo o procesu dela. Z analizo delovnih nalog ugotovimo pogoje, pod katerimi posamezni delavec opravlja svoje delo, pri čemer so pod pogoji mišljene vse pomembne okoliščine, v katerih se delo opravlja. Ocenjevanje zahtevnosti delovnih nalog je postopek, s katerim ugotavljamo zahtevnost dela, neodvisno od delavca, ki ga opravlja. Temelji na opisih in analizi delovnih nalog in omogoča razvrščanje del in nalog od enostavne do najbolj sestavljene. Tu je treba poudariti, da se s to metodo ne ocenjuje uspešnost dela, kajti pri ugotavljanju sestavljenosti dela je izhodišče predpostavka, da delo opravlja normalno usposobljen delavec. Izdelava kataloga del in nalog je strnitev prej navedenih aktivnosti. Vsebuje dela oziroma naloge, ki jih morajo delavci izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti, in sicer katera dela oziroma naloge se opravljajo v posameznih organizacijskih delih in službah, pod kakšnimi oziroma katerimi pogoji je možno opravljati delovne naloge, kakšna je stopnja sestavljenosti dela in podobno. Za zaključek povejmo še to, da od novega ocenjevanja zahtevnosti delovnih nalog pričakujemo predvsem pravičnejšo osnovo za prido-bivanie osebnih dohodkov, ki naj temelji na dejanski, pravilno ugotovljeni sestavljenosti dela posameznega delavca, pri tem pa je treba vedeti tudi to, da novo ocenjevanje zahtevnosti dela samo po sebi še ne daje višjih osebnih dohodkov. Ti so odvisni od prizadevnosti posameznega delavca in od rezultatov dela celotne temeljne organizacije. V. K. Mnenja zdravnikov o zdravilnosti prirodnih faktorjev so deljena. V večini so kritiki, ki trdijo, da je zdraviliško zdravljenje samo dopust na račun socialnega zavarovanja. Takšno mišljenje je posledica preslabega poznavanja zdravilišč in prirodnih zdravilnih faktorjev. Uspeh vsakega zdravljenja je odvisen od pravilne diagnoze, stopnje bolezni ter od vrste in vzroka funkcijske motnje. Pri zdravljenju moramo upoštevati vse mehanizme, ki so povzročili obolenje in funkcijske motnje, ki vplivajo na potek obolenja. V zdravilišču nudimo bolniku več metod zdravljenja: balneote-rapijo, fizikalno terapijo, dieto, medikamentozno in psihoterapijo. Zdravljenje je dolgotrajno, zato je važna tudi delovna terapija, da tako naučimo bolnike na sodelovanje pri terapiji. Zdravljenje je individualno. V današnjem času je vse več kroničnih obolenj. Bolnice in zdravstveni domovi so preobremenjeni z akutno simptomatiko, tako da za dolgotrajno rehabilitacijo kroničnih bolnikov ni časa in prostora. Vemo, da je naše zdravilišče nastalo zaradi zdravilnih vrelcev v bližini. Tako je en pogoj za uspešno rehabilitacijo gastroente-roloških bolnikov že prisoten, skrbeti pa moramo, da bo naše zdravilišče ostalo čisto, boriti se moramo proti onesnaženju okolja, ropotu, čimbolj moramo ohraniti neokrnjeno prirodo. K temu spadajo še moderna oprema, prostorska ureditev ter dober personal. V tako urejeno zdravilišče naj bi prišel bolnik pravočasno, napoten od zdravnika splošne prakse ali specialista. Veliko zdravilišč je Neizpodbitno dejstvo je, da so zahteve v vseh sektorjih storitvenih dejavnosti v zadnjih letih zelo narasle, posebej še v hotelirstvu. Gost pričakuje danes od hotela drugi dom. Današnji gost se ne zadovolji več samo z vzorno opremljeno sobo; tuš in kopalnica nista več nek poseben komfort, plavalni bazen pa je postal že skoraj nujnost za uspešno poslovanje preko celega leta. V turističnih deželah z bogatejšo ponudbo spadajo v pravi komfort tudi mini bar in televizorji v hotelih s tremi zvezdicami. Mini bar je tako postal že nekaj povsem običajnega, zato se v prospektih ne poudarja več, da imajo sobe tudi mini bar. To je že samo po sebi umevno. Ideja o opremljanju sob z mini bari zagotovo ni nastala iz težnje, da se razbremeni poslovanje hotelske restavra- občasno praznih, še več pa je bolnikov, ki bi zdravljenje nujno potrebovali. Zdravilišča naj bodo specializirana, vsi zdravniki pa pravilno informirani, tako da lahko svoje bolnike pravilno napotijo. Če hoče zdravilišče in zdraviliška medicina napredovati, potem ne smemo sedeti samo na tradicijah, biti zadovoljni s sedanjimi aparaturami in sedanjim strokovnim nivojem. To bi bil za gotovo naš konec. Današnje zdravljenje v zdravilišču pomeni sistematično, hitro in efektno rehabilitacijo z izdelanim programom zdravljenja in razvoja zdraviliške medicine. Če hočemo, da nas ne bo čas prehitel, bo potrebno temeljito premisliti in spremeniti nekatere metode zdravljenja, zamenjati zastarele aparature. Potrebno je za cije, ampak da se uspešno reši drug problem, to je strežba v nadstropju skozi celih 24 ur. Z uvedbo mini barov se lahko nočna služba za strežbo v nadstropja precej reducira in gost kljub temu ni prikrajšan za svojo običajno pijačo pred spanjem. Navade so se zelo spremenile. Danes želi vsak gost imeti v svoji sobi hladilnik z raznimi pijačami, da mu je ves čas na razpolago in da ni treba čakati na natakarja za strežbo v sobe, da bi si pogasil žejo, ali da bi si pijače moral predhodno prinašati iz trgovine v hotelsko sobo. Mini bari so velika skušnjava za goste. Bogata ponudba pijač v baru sama vabi na kon-zumaoijo in praksa kaže, da gost običajno ne ostane samo pri eni pijači. Tako lahko mini bar precej prispeva k povečanju prometa v podjetju. vsa dognanja, ki smo jih v 300 letih razvoja našega zdravilišča empirično »ustoličil«, najti teoretično razlago. Gojiti in pospeševati moramo sintezo med zdraviliško in klinično medicino ter tesneje sodelovati s kliniko, bolnicami in splošnim zdravnikom. Skupaj moramo načrtovati dolgoročno zdravljenje kroničnih bolnikov in s strokovnim delom dokazati, da zdraviliški zdravnik in zdraviliška medicina ni nekaj posebnega, temveč je to modema klinična medicina s posebnim poudarkom na zdravljenju s prirodnim faktorjem, našo zdravilno mineralno vodo. Mladi zdravniki komaj poznajo zdraviliški način zdravljenja in menijo, da je kura v zdravilišču dopust, podobno mnenje imajo tudi komisije socialnega zavarovanja. Nujno potrebno bo najti način, da bomo vse zdravnike seznanili podrobneje z našim načinom in uspehom zdravljenja gastroente-roloških bolnikov pri nas. Pri vsem tem je zelo pomemben zdravniški team. Vse moderne aparature so neme, če si zdravnik ne vzame časa za razgovor z bolnikom in mu v njemu razumljivem jeziku razloži bolezen in možnosti zdravljenja, seveda na pravilen način. Vemo, da smo ljudje nebogljena bitja, ki smo zelo občutljivi že takrat, ko smo zdravi, bolnik pa je še veliko občutljivejši. Naj zaključim z mislijo dr. Schmidta, ki v članku »Bodočnost zdravilišč« od koder sem črpal precej misli, piše: »Odločilen je nivo zdravstvene službe, če je ta dober, se za bodočnost zdravilišča ni treba bali.« Dr. Jože Kokovnik, internist Toda kljub tolikšnim argumentom kažejo nekateri hotelirji v ZR Nemčiji precej zadržanosti pri uvajanju frigo barov v svoje hiše. Obstaja bojazen, da bi gost zaradi nezadostne kontrole pozabil, da plača vse konzumirane pijače mini bara. No, tukaj je še vprašanje nabave frigo barov. Toda proizvajalci bele tehnike in tudi proizvajalci pijač kažejo pripravljenost, da z izposojanjem priskočijo na pomoč hotelirjem. Tako tudi konservativni hotelirji, ki posvečajo večjo pozornost klasični strežbi, uvidevajo, da je mini bar brez dvoma pozitivna novost, s katero je možno gostu v času, ko se plače za osebje vrtoglavo dvigujejo, nuditi 24-urni servis pijač. (Povzeto po reviji RESTAU-RANT & HOTEL MANAGEMENT, Frankfurt) L. Prah Mini bar 5 VRELCI VRELCI Psihologija postrežbe in prodaje v Za neuspeh restavracije sta dva glavna vzroka: neprijazno osebje in slabe storitve. Naloga vodstva je poskrbeti, da se takšni problemi ne bi pojavljali. To lahko doseže predvsem z dobrimi odnosi med zaposlenimi in z efektnim delom zaposlenih v vseh pogledih. Eden od načinov, kako zagotoviti kvaliteto storitev, je pristop s stališča gosta, njegovih pričakovanj in želja, ko vstopi v restavracijo. Ljudje si ne morejo ustvarjati lastnega ambienta, vendar ga lahko izbirajo. Ko gost vstopi v restavracijo, išče »nekaj več« od potešitve žeje in lačnosti. Vodstvo in osebje restavracije morata zadovoljevati to »nekaj več«. Do gosta se je nujno treba obnašati tako, da se bo prijetno počutil in da se bo še kdaj vrnil v isti objekt. Gostinska dejavnost dela z ljudmi, zato morajo biti tisti, ki v njej delajo, iskreno zainteresirani za vse te goste. Osebje restavracije lahko pripomore k temu, da se zadovolji člo- vekov občutek samospoštovanja. Eden najboljših načinov je, da gost občuti pozornost, da si zapomnimo njegovo ime. Odnos do gosta, ki se pritoži ali se želi samo pogovoriti, je prav tako velikega pomena — gosta je treba pozorno poslušati brez vpadanja v besedo, dokler popolnoma ne konča z mislijo in vas že skoraj zaprosi za odgovor! Prvi vtis gosta je posebnega pomena, zato mora šef strežbe posvetiti posebno pozornost pozdravljanju in določanju mize in sedeža. Nekateri ljudje se počutijo nelagodno, ko vstopijo v restavracijo, zato jih je treba sprejeti s srcem in z nasmeškom. Ko se gosti posedejo, se razdelijo karte, šele nato postane aktualen drugi del, to je prodaja. OSEBJE RESTAVRACIJE -OSEBJE PRODAJE O osebju restavracije se večkrat govori kot o osebju prodaje in zelo važno je, da so člani tega osebja spretni prodajalci. Na žalost mnogi šefi ne prenašajo na ostale zaposlene v restavraciji ali kuhinji dovolj znanja, potrebnega za uspešno delo in prodajo. Prodaja v restavraciji bi morala biti prodaja, ki sloni na osebni pozornosti do gosta. Gost se je že odločil, da bo nekaj potrošil v določenem lokalu in naloga prodaje tukaj je, da gostu pomagamo izbirati (in tako povečamo njegov račun). Da bi bilo osebje uspešno pri prodaji, mora biti seznanjeno z vsemi načini in detajli strežbe. JEDILNI LIST Natakar mora poznati vse osnovne podatke o vsaki jedi in pijači, ki so na karti in tudi način priprave. »Ali so ribe sveže?«, »Ali je juha domača?« POTREBEN ČAS ZA PRIPRAVO JEDI Vedeti je treba, koliko časa je potrebno za pripravo določene jedi na jedilnem listu, posebej pri jedeh po naročilu in sporočiti gostu, koliko časa bo moral čakati. KDAJ PONUDITI DRUGI APERITIV? Nekateri gostinci menijo, da bi morali drugi aperitiv ponuditi potem, ko je gost popil 3/4 prvega. Gost bo takrat mislil, da ima še dovolj časa, da popije drugi aperitiv, preden bo naročena jed gotova. Celo ljudje, ki običajno ne pijejo dveh aperitivov, ga bodo večkrat sprejeli, če je ponuden ob pravem času. PREVZEM NAROČILA Važno je pričeti od začetka jedilnega lista in gostu ponuditi predjed. Ko pride natakar do gosta, da prevzame naročilo, gost pogosto reče: »Vzel bi biftek, srednje pečen,« toda naloga natakarja je, da vpraša: »Bi mogoče želeli malo domače salame za predjed?« ali kaj podobnega — važno je dati določeno sugestijo. Vprašanje: »Bi želeli predjed?« je običajno manj uspešno kot če gostu vzbudimo določeno vizualno predstavo te predjedi. Čas je prav tako važen faktor pri priporočanju predjedi. Če je gost izbral jed, ki jo je treba dalj časa pripravljati, ga je potrebno na to opozoriti in mu ponuditi predjed: »Steak bo gotov čez 20 minut, vam lahko predlagam majhno predjed s piščančevimi jetri, ki vam jih takoj prinesem?« Gost bo to smatral kot pozorno postrežbo in ne kot prodajo. TERMINOLOGIJA JEDILNEGA LISTA Natakar mora poznati vse izraze in opise jedi na jedilnem listu. Gostu je treba večkrat obrazložiti, iz česa se posamezna jed sestoji, kako izgleda in kako se pripravlja. KAKO PRAVILNO SERVIRATI JED Slabo prezentiranje in serviranje določene jedi lahko popolnoma razvrednoti delo kuhinjskega osebja. TEHNIKA SERVIRANJA VINA Mnogi natakarji niso vešči odpiranja buteljk vina. Šef mora poskrbeti, da natakar obvlada to tehniko, ker bo potem sam skrbel, da proda čimveč steklenic. Če se vino servira hitro, bodo gosti mogoče popili več! Če gosti izpraznijo steklenico vina preden je obrok pri restavraciji kraju, bi moral natakar prinesti do mize drugo steklenico in jo ponuditi gostom. Mnogi gostinci, katerih strežno osebje ne pozna prave tehnike serviranja vina, so ugotovili, da se v njihovih lokalih prodaja največ odprto vino. Natakarju je mnogo lažje ponuditi odprto temno, belo ali rdeče vidno kot pa se boriti s terminologijo in s serviranjem buteljčnih vin. IZBOR PRITRDILNIH ODGOVOROV Gostu je treba dati izbor pritrdilnih odgovorov. Najboljše vprašanje je tisto, na katerega ni mogoče odgovoriti negativno. Natakar lahko vpraša: »Želite mogoče kremne rezine ali malo slanega peciva?« Namesto da gosta vprašamo, če želi vino zraven večerje, ga lahko vprašamo: »Bi želeli zraven steka mogoče malo našega muškatnega silvanca ali steklenico kajžarja?«, ali »Zraven bifteka bi vam predlagal steklenico barbere!« Na koncu obroka namesto rutinskega vprašanja: »Kavo?« bi bilo treba vzpodbuditi gosta npr. z vprašanjem: »Bi zraven kave mogoče malo sladoleda ali mogoče pravkar pečen jabolčni zavitek?« Gostom je treba ponuditi privlačen izbor vin, desertov in digestivov. NALOGA NADREJENIH To so malenkosti, ki pa lahko precej povečajo promet lokala, vendar z adekvatno pomočjo vodstva, katerega dolžnost je, da vodi poslovanje objekta z drugim osebjem, zato pa je treba pravilno oceniti tudi položaj strežnega osebja. Delo natakarja lahko izgleda enostavno. Kuharji mislijo, da imajo natakarji ugodne delovne pogoje, medtem ko se oni znojijo za štedilnikom. Barman ne more razu- meti, zakaj si natakar ne zapomni vseh pijač. Vodstvo misli, da lahko natakar postreže 50 gostov »ker naročajo samo sendviče«. Eden najtežjih vidikov za oceno položaja strežnega osebja je število ljudi, za katere mora natakar skrbeti. Vodstvo mora razumeti naravo dela natakarja in ne sme izenačevati kvantiteto s kvaliteto. So gostinci, ki se hvalijo: »Imam odlično natakarico, ki istočasno postreže 50 gostov!« Takoj se porodi logično vprašanje: »Kako dobro jih lahko postreže?«. Dobri medsebojni odnosi so važni pri vsakem poslovanju, v gostinstvu pa so nujno potrebni. Nikjer drugje niso filozofija upravljanja in stališča zaposlenih tako vidni potrošniku. Z dobro hrano, ugodnim ambientom in korektnimi cenami, kar prinašajo uspeh v poslovanju, nudi gostinstvo še en, nematerialni proizvod, ki ga ločuje od drugih gospodarskih dejavnosti — to je nudenje uslug in streženje gostu. P. S. povzeto po jugoslovanski reviji UGOSTITELJSTVO - TU-RIZAM. Ludvik Prah Ob rob neki pritožbi Objavljamo članek »Telefon A kategorije« iz časopisa Delo od 7. 9. 78 na predlog tov. Ivana Gobca — portirja v Hotelu Donat. PISMA BRALCEV Telefon A kategorije Julija in avgusta sem se zdravil v Rogaški Slatini in ni besed, s katerimi bi se zahvalil osebju za vse, kar so storili za nas bolnike. Ne morem pa pozabiti tistega, kar se mi je pripetilo v Hotelu Donat. Nekega večera sem okrog 21. ure stopil v recepcijo Hotela »Styria«, da bi se pogovoril z Banja Luko, šlo je za smrtni primer in sem hotel preveriti, kdaj bo pogreb. Toda človek, ki je delal v tej recepciji, mi je povedal, da njihov telefon ne dela, zato me je napotil v Hotel A kategorije Donat, kjer da lahko uporabim telefon, za plačilo seveda. Tudi v Donatu sem takoj naletel na težave, neprijazno sem bil sprejet in povedali so mi, da sem v hotelu A kategorije. Na moje vztrajanje, da moram telefonirati, ker gre za smrtni primer, se je moški, ki ga kličejo Ivan, sicer s težavo, vendarle odločil, da mi je dal telefon. Po triminutnem razgovoru po telefonu sem se lepo zahvalil ter vprašal, koliko dolgujem. Moški v recepciji je vzel nek poseben papir in rekel, da naj plačam 52 din. Nisem protestiral proti plačilu, pač pa sem povedal, da za triminutno telefoniranje zahtevajo v recepciji Styria največ 7 — 12 din, še zlasti ker je nočna tarifa za 50 °/o cenejša. Ivan, ne vem, če je to njegovo ime pravo, mi je lakonsko odgovoril: To je hotel prve »A« kategorije. Jaz pa sem dodal, če ni morda tudi telefon »A« kategorije. Ko sem se zanimal pri drugem osebju, ki dela v recepcijah v Zdravilišču Rog. Slatina, če je v Hotelu Donat telefon dražji kot drugod, so to zanikali. Menim, da bi uprava tega hotela »A« kategorije zares morala bolj izbirati ljudi, ki delajo v recepciji. MLADEN MUTIC Banja Luka Ko sem članek prebral, sem se odločil, kot obdolžen krivec, da pišem tov. Mutiču. Prosil sem ga za točen datum in čas, ko je bil telefonski razgovor opravljen, kot tudi za opis uslužbenca. Kaj hitro sem dobil izčrpen odgovor. Opis osebe v recepciji, s katero je imel opraviti, je popolnoma ustrezal mojemu sodelavcu Slavku. Nato smo še preverili v recepciji na razporedu dela, kdo je bil 5. 8. 78 popoldan v službi. Oboje se je ujemalo. Lahko sem samo ugotovil, da sem bil po krivem obdolžen nesolidnega telefonskega servisa. Takšno postopanje, kot je opisano v članku, še daleč ni dobra reklama za našo delovno organizacijo. Zato menim, da je prav, da se članek objavi v našem glasilu. Izgleda, da se vsi še ne zavedamo, da je ugled celotne delovne organizacije odvisen prav od vsakega posameznika. Priporočal bi še osebju Zdravilišča, da ne daje gostom nobenih nepreverjenih 'informacij o svojih sodelavcih, dokler niso prepričani, da ne bo prišlo do ponovnih obdolžitev po krivem. Ivan Gobec KADROVSKE NOVICE V mesecu oktobru so prišli v delovno organizacijo naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo Glavnik Bojan — 1. 10. 1978, razporejen na opravljanje del in nalog — zdravnik splošne prakse — pripravnik, za nedoločen čas; Trstenjak Zinka — 3. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog — opravljanje zahtevnejših postopkov v hydroterapiji in kozmetiki, za določen čas. Restavracije Vovk Marija — 3. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog čiščenje restavracijskih in drugih prostorov, za določen čas; Mavher Ana — 3. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog čiščenje kuhinjskih in drugih prostorov, za določen čas; Brumec Irena — 3. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog čiščenje restavracijskih in drugih prostorov, za določen čas; Žerak Martin — 18. 10. 1978, razporejen na opravljanje del in nalog prodaja in obračun gostinskih storitev v kegljišču Sonce, vrnil iz JLA; Ferlič Marija — 27. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog pomivanje črne in bele posode, za določen čas. Hoteli Mlakar Terezija — 5. 10. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog pomoč pri pospravljanju hotelskih sob, za določen čas. Delovno razmerje je v mesecu oktobru prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo Jančič Heleni — 7. 10. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog — opravljanje kopeli pod nadzorom, sezonska zaposlitev. Restavracije Čebular Andreju — 17. 8. 1978, razporejenemu na opravljanju del in nalog strežbe in obračun gostinskih storitev, invalidsko upokojen; Antolič Štefaniji - 27. 10. 1978, razporejeni na opravljanju del in nalog pomivanje čme in bele posode, sezonska zaposlitev. Hoteli Križman Ireni — 31. 10. 1978, razporejeni na opravljanju del in nalog vodenje menjalnice in statistike, sezonska zaposlitev. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Kuhale Ferdinandu — 19. 10. 1978, razporejenemu na opravljanju del in nalog opravljanje fizičnih del v parku, samovoljno zapustil delo. SDS SKUPNE SLUŽBE Vurdelja Živanu — 1. 10. 1978, potniku za prodajo mineralne vode, upokojitev. Zakonsko zvezo so sklenile Kidrič Saša, iz ekonomsko-finančnega sektorja in PUdek Nada, iz komercialnega sektorja. Rodile so: Dragovan Kristina iz TOZD zdravstvena dejavnost, sina; iz SDS Skupne službe Birsa Cilka hčerko in Gaberšek Marija sina. K. T. POHVALA IN PRIZNANJE Oktobra letos nas je obiskala delegacija Udruženja banjških i klimatskih mesta SR Srbije s sedežem v Vrnjački banji. Takole so nam pisali o svojih vtisih: V imenu delegacije zdravilišč SR Srbije, ki je v dneh od 5. do 8. oktobra 1978 obiskala zdravilišča SR Slovenije, se vam najtopleje zahvalim za izjemen in prisrčen sprejem v Rogaški Slatini. Prepričani smo, da bodo tudi takšna snidenja močno doprinesla k nadaljnjim izmenjavam izkušenj med zdravilišči SR Srbije in SR Slovenije ter vas vabimo, da nas ponovno obiščete kot dobrodošli prijatelji. Predsednik Bogoljub Vukovič Teniški klub Olimpija iz Ljubljane se nam je po končanem turnirju za seniorje konec septembra letos takole zahvalil: V imenu vseh članov TK Olimpije, posebej pa v imenu naših starejših članov, ki so se najpohvalneje izrazili o vaši pomoči in sodelovanju pri organizaciji I. mednarodnega prvenstva SRS v Rogaški Slatini, se kolektivu naijskreneje zahvaljujemo in čestitamo k uspešni izvedbi. Inozemski gostje in udeleženci iz drugih bratskih republik so bili navdušeni nad gostoljubnostjo Zdravilišča in se nameravajo naslednje leto še v večjem številu udeležiti tega tekmovanja. Zaradi tega vas ponovno prosimo, da vključite v vaše načrte izgradnjo dodatnih dveh igrišč, kar bi omogočilo večjo udeležbo in manjše napore za organizatorje. Upamo, da bomo tudi v prihodnje tako sodelovali. SREČNO! Predsednik TK Olimpije: Edo Rasberger Poročilo o prometu januar-oktober 1978 1978 1977 Indeks Planirano ^,‘z?od ZDRAVSTVO Zdravniški pregledi 31.857 31.677 100 30.550 104 Kopeli 150.450 151.463 99 158.122 95 Postopki 45.333 36.983 122 32.226 140 Gastroskopije 677 508 133 EKG 707 659 107 Rektoskopija 53 27 196 HOTELI Nočitve skupaj 272.142 258.476 105 257.800 105 Nočitve h. Donat 47.689 53.470 107 51.600 111 Nočitve ost. hoteli 214.543 205.006 104 206.200 104 Nočitve dom. gostov 183.540 166.451 110 Od tega na dr. str. 87.137 75.852 114 Nočitve tujih gostov 88.602 92.025 96 Od tega: Avstrija 57.268 54.685 104 Italija 14.377 16.439 87 Nemčija 14.008 17.997 77 Ostali 2.949 2.904 101 Število gostov skupaj 26.280 28.217 93 Število gostov h. Donat 7.053 6.740 104 število gostov ost. hoteli 19.227 21.477 89 Število dom. gostov 18.091 19.764 91 Od tega na drž. stroške 4.273 3.738 114 število tujih gostov 8.189 8.453 96 Od tega: Avstrija 4.726 4.760 99 Italija 1.765 1.891 93 Nemčija 1.235 1.314 93 Ostali 463 488 94 RESTAVRACIJE Iztržek hrane po nar. 5,573.384 4,761.735 117 POLNILNICA Polnitev min. vode 25,186.143 22,217.996 113 Prodaja min. vode in rin. 25,241.731 22,620.952 111 22,500.000 112 Donat Mg 12,118.659 8,828.727 137 9,750.000 124 Tempel 13,000.245 13,645.670 95 12,750.000 101 Rinerji 122.827 146.555 83 Polnitev COs 1,514.044 1,694.606 89 Od tega v cisternah 276.025 755.762 36 Prodaja CO2 1,519.309 1,702.846 89 1,760.000 86 Od tega v cisternah 276.025 498.820 55 Polnitev Trimvit 3,058.481 480.332 Prodaja Trimvit 3,119.826 380.420 3,550.000 87 Priporočamo nove knjige Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v modemi opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko bodo v naših kinematografih začeli vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov. ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja. PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni. WERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov. SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu. KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil. CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanyju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film. KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje. Najcenejše teh knjig so po 30 din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40 in 60 dinarji, najobsežnejše pa so po 90 din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. VRELCI VRELCI Nekaj o gostinsko-turističnem zboru V dneh od 9. do 10. novembra 1978 je bil v Portorožu 26. GTZ Slovenije. Na tej prireditvi so sodelovali številni gostinski in turistični delavci iz vse Slovenije. Tudi delavci iz Zdravilišča smo se udeležili več športnih tekmovanj in strokovnih razstav, pri katerih smo dosegli tudi lepe uspehe. S pripravo ter aranžiran jem pogrinjkov, omizja in kulinaričnih izdelkov smo pričeli že 8. 11. ob 22. uri ter z delom končali pozno ponoči. Vzdušje tega večera je bilo nepozabno, kajti številni udeleženci razstav niso pozabili niti na bele rokavice, metre ali druge številne pripomočke, ki jih bolj kot v gostinstvu uporabljajo v arhitekturi. Gostinci so se pozno v noč z veliko vneme in ambicij trudili s pripravo klasičnih in narodnih pogrinjkov ter s pripravo kulinaričnih izdelkov. V času ocenjevanja naših izdelkov, sta nam nehote, kot jesenska megla, zlezla v kosti strah in upanje, da morda le nismo prišli zaman. Čeravno smo se tekmovanja udeležili precej nepripravljeni, saj je bilo na razpolago bolj malo časa, rezultati le niso izostali. V pripravah za razstavo smo izgubili precej časa z iskanjem primernega specifičnega gostinskega inventarja. Po več dnevih iskanja inventarja po trgovinah širom Slovenije smo se vrnili domov praznih rok. Ker ni bilo druge izbire, smo morali uporabiti material in drobni inventar od prejšnjega gostinskega zbora. Nestrpnost in strah, ki smo ju doživljali drugi dan ob čakanju na otvoritev razstavnega prostora, sta bila velika. Upam, da so visoke uvrstitve, kot so srebrne kolajne za pogrinjke Hotela Donat in Restavracije Pošta ter bronasta kolajna za pogrinjek restavracije Slovenski dom, lepa priznanja našemu številnemu kolektivu. Prireditev se je nadaljevala z razstavami kulinaričnih izdelkov, kjer so sodelovali največji kuharski in slaščičarski mojstri iz Slovenije, med njimi tudi nekaj naših, ki so prav tako vložili v svoje izdelke precej truda. Organizirane so bile tudi številne razstave razne gostinske opreme, delovnih oblek, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter kave. Imeli smo tudi razna strokovna, športna in zabavna srečanja. To so bila tekmovanja barmanov v pripravi mešanih pijač, spretnostna tekmovanja gostincev v hitri hoji s pladnji, jedjo špagetov brez pribora, hitro pitje piva ter še številna druga tekmovanja. Bila so seveda še športna srečanja gostincev — športnikov. Tudi oni so se udeležili zbora z željo, da bi nekaj dosegli in dostojno zastopali Zdravilišče, a so se kljub temu vrnili zelo razočarani, saj so bili prepuščeni skoraj popolnoma sami sebi in so si skoraj vsa srečanja morali organizirati sami. Ko je šel zbor že skoraj proti kraju, je bilo slišati, da so slabe rezultate dosegli zaradi tega, ker so morali čuvati tudi pogrinjke. Vprašujem se, ali je kateri izmed njih sploh vedel, kje so razstavni saloni in ali so sploh prišli pogledat razstavljene izdelke? No, toda kljub temu zaključujemo, da so se nekateri posamezniki precej trudili, da bi dosegli dostojne rezultate v športnih srečanjih, medtem ko pa za strokovno ekipo gost. delavcev upamo trditi, da je dostojno zastopala naš kolektiv. Kos M. — Kužnar P. ZAROKA »Spali ste v postelji z mojo hčerko. Kaj mi kot za zakon dozorel mladenič svečano obljubljate,« je s povišanim glasom vprašal oče fanta, ki ga je zjutraj zalotil v hčerini spalnici. »Obljubljam svečano, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo,« je izjecljal vasovalec. ; AFORIZMI (izpod peresa J. Šarlaha iz Celja). Nasprotja se privlačujejo, včasih celo pametni tekajo za bedakom. Največje božanstvo požrešnih je korito. Kako bi bilo smešno, če bi namesto milijonov kradli lopate. Naša gospodarska politika je koncert, kjer nastopa istočasno več dirigentov. Na vojake naj bi v prihodnje metali samo seks bombe. Za hitre ceste nam najbolj primanjkuje hitrih možganov. Na hitrih cestah boš zagledal samo še vola s kravato. Niso preozke samo naše ceste, včasih so preozki tudi naši možgani. Dinozavra je narava že pozabila, pa je zato oslu in kozi podarila nesmrtnost. Če bi Štajerc prvi stopil na Luno, bi najprej pogledal, če na njej raste grozdje. Edino seksualna revolucija nima kontrarevolucionarjev. Direktor brez prave tajnice je kakor izložba brez neonske razsvetljave. Volk se brani z zobmi, bik z rogovi, politika z referati. Mnogi so padli s konja na osla, pa še kljub temu rezgetajo. Na napakah se učimo, vendar ima ta šola iz leta v leto več ponavljalcev. Sestavil Marico Napast Vrsta športnice Poldnev- nik Otok v Aleutih Japonsko Prebi- SesU j KR Grčije S ŽAN KA Zapet) Nekdanji sultanov Finančnik Oče Jugoslov. filmska igralka (Eva) Zimski šport Ime dveh Veldjlhi Fran Levstik Slovenski pisatelj (Pavie) Prazen nepobnik Romuniji Richarda Indijski rastlina Antično mesto Pevka Kneževič Iglavec Zolajev roman Židovski Pesnica Ncgri Prodajalna knjig Fina Sar Glavni Predlog Gasilska Nizo-^ Južni sad Glavni d^sk Italija Raz- člemba Udeležene .sinjske viteške igre HUMOR --—v. /~ byfcftV. »Kaj pa plava v juhi?« reče ogorčeno gost in kaže s prstom na črva. »Ne vem. Sem le natakar in ne zoolog,« odvrne natakar. NOSTALGIJA Peter: »Zakaj si se tako nenadoma poročil?« Pavel: »Upirati se mi je pričelo to stalno posedanje po gostilnah.« Peter: »Torej si sedaj zadovoljen?« Pavel: »Sem. Odkar živim z ženo, grem prav rad zopet v gostilno.« TOLAŽBA Zdravnik: »Le brez skrbi bodite. Bacili niso tako nevarni kot sodite. Dnevna telovadba in globoko dihanje pa jih bo ugonobilo.« Pacient: »To bi bilo morda še res. Ne vem pa, kako jih naj naučim telovaditi in globoko dihati.« DOBRI IZGLEDI Pacient: »Kakšni so izgledi, da bom preživel operacijo?« Kirurg: »Za vas odlični. Od desetih operirancev jih devet umre.« Pacient: »To pa ni ravno preveč obetavno zame.« Kirurg: »Prav v tem imate šanso. Devet jih je namreč že umrlo.« VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 Izvodov In ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Stane Cujel. Tisk In klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.