Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljublja-M, Dalmatinova ulica li. — Poštni predal št. 115. — Naroč-Biiia na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto M Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. EDINOST Posamezna številka 1*— Din lnserati po tarifi. — Čekov«! račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj m pošiljajo le na poštni pred«! štev. 115, Ljubljana L Leto I. GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE V Ljubljani, dne 22. septembra 1934 Štev. 30. Mogočen dokaz narodnega razpoloženja Na veličastnem shodu v Kamniku je narod iskreno pokazal svojo voljo in svoj resnični obraz — Narodno zaupanje v program in voditelje Narodne stranke — Tri zvezde-vodnice: Bog, kralj in narodi — Narod nastopa složno proti nepo-štenosti in krivičnosti V svežem, solnčnem jutru je preteklo nedeljo, dne 16. septembra, slavila Jugoslovanska narodna stranka svojo novo, mogočno zmago globoko v dolini pod orjaškim masivom vabljivih Kamniških planin. Na njen javen shod v Kamniku, s katerim je bil zadan propadajoči JRKD oziroma Jugoslovanski nacionalni stranki globok udarec v tem okraju, so se zgrnile iz mesta samega, kakor tudi iz bližnje in daljne okolice goste množice naroda, doslej tako kruto varanega in pritiskane-ga k tlom ter javno izpovedale svoje pravo prepričanje, svojo odločno voljo in svoje temeljne zahteve. Nič več niso kamniški mogočniki iz tabora JRKD stranke mogli ugotavljati pri zbranem ljudstvu one hlapčevske ponižnosti, kaitero so leta in leta despotsko in nasilno vbijali, narodu v srce, in to v srce, katero noče kle-čeplaztva, neiskrenosti in laži, temveč ki hrepeni neprestano le po svobodi, pravici, poštenju in enakopravnosti. Stopil je na plan naš mali človek, naš kmet, delavec in obrtnik, ponosno je vzravnal svoje izgarano, izčrpano telo in odločno je iztegnil čvrsto desnico v pozdrav onim, ki so mu resnični, iskreni bratje, ki so ga prišli klicat v odločilno borbo proti razdiralcem domovine in narodne sloge, v sveti boj za narodne pravice iu boljšo bodočnost vseh poštenih, dobrih sinov naše lepe domovine Jugoslavije. V zdraviliškem parku ob šumeči Bistrici je bila postavljena velika govorniška tribuna, vsa preprežena z zelenjem in ovita z veliko državno trobojnico, nad njo pa se je blestel napis, naše veliko geslo: »Z narodom za narod!« Narod se je stekal od vseh strani in še pred napovedano uro pričetka shoda sklenil okrog govorniškega odra živ, tisočglav obroč. Ko sta stopila na oder narodni poslanec g. Miloš Dragovic in predsednik akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo g. dr. Ivo Potokar, so vsi zborovalci, med kaiterimi je bilo opaziti pristaše vseh nekdanjih političnih strank, priredili predstavnikoma Narodne stranke tako gromovit in iskren pozdrav, da ga je nemogoče opisati. Navdušenje ljudstva se je le s težavo poleglo, ko je predsednik g. dr. Potokar otvoril shod, takoj nato pa se je znova razplamtelo, ko so zaplule v vedro jutro prve krepke besede v imenu pravega naroda, po tolikih letih zopet prvi izlivi resničnega narodnega razpoloženja. Živo so se iskrile oči tisočerih poslušalcev, ko so poslušali govornika, iz čigar ust je donela ona beseda, ki jo je Dosil narod dolga leta pokapano in skrito prav na dnu srca in je ni upal izgovoriti glasno in javno. Neprestano odobravanje je prekinjalo govornika in ga potrjevalo, da govori zbranemu ljudstvu res iz srca. Le težko so navzoči zadrževali v mejah svoje ogorčenje, ko je govornik naniza val pred njimi vse grehote in krivice, ki so jih nad narodom uganjali dolga leta nekaznovano in neodgovorno razni »voditelji« in njihovi valpti iz tabora JRKD oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke. Kar verjeti niso mogli ljudje, da se je še našel v teh itežkih časih kdo, ki ima dovolj poguma, da javno ožigosa krivice, zgrešene nad narodom in državo. Pogosti pritrjevalni vzkliki so prekinjali govornika, ki je med drugim izvajal: »V kamniškem okraju je bilo najprej vrženo seme na slovenska tla, v našem okraju je vzras-la nežna bilka Jugoslovanske narodne stranke, ki že polagoma izgublja kamniško obeležje in se že razrašča v močno slovensko drevo, prepleteno po vlaknih z organizacijami iz vse dravske banovine. Čim več bo teh organizacij, tem prej bo konec Nacionalne stranke, ki mora itak slejko-prej že po svoji življenjski injekciji in svojem funkcijskem ustroju kot epizoden pojav splahneti v pozabo. V Ljubljani že poka, menda kar pošteno škriplje; v časnikih se čita, da so si vodje Nacionalne stranke že v laseh. Kramerjeva grupa se razburja nad skupino Puclja, ki hoče na jezo »Jutrov-cev« ustvariti svoj lasiten dnevnik. Med obema skupinama se vodi prazna polemika o tem, kdo je pravovernejši predstavnik ju-goslovenske nacionalne politike; vsi pa vemo, da heterogenost, razdvojenost Nacionalne stranke ogrinja le zlat plašč Pri zadnjih občinskih volitvah je pokalo v narodu, sedaj pa škriplje v vodstvu Nacionalne stranke in naj le močno škriplje, saj je škripanje predhodnik času, ko se stvar zavrže v staro šaro. Predstavniki Nacionalne stranke, ki so kršili poziltivna zakonita določila in onemogočali našemu narodu ob priliki zadnjih občinskih volitev kontrolo pri javnem glasovanju, so si spletli venec na volišču v naših Stranjah. Pred nekaj dnevi je sodni dostavljač po naredbi upravuega sodišča nosil vabila za one, ki že leta spe nevzdram-no spanje, pa so jih vzdramili, da so pripomogli, k »veličastni zmagi« Nacionalne stranke v nacionalni Kamniški Bistrici, da se pravilno izrazim v žargonu nacionalnega časopisja. Spravljati na volišče mrtve ljudi in zapisovati za glasovalce ljudi, ki sede po zaporih, zmore samo človek, ki nima v sebi najmanjšega moralnega občutka, in če so taki ljudje predstavniki Nacionalne stranke in takih ljudi Nacionalna stranka ne izloči, potem ni težak zaključek o moralnem pojmovanju Nacionalne stranke!« Zborovalci so z viharnimi medklici izpopolnjevali to poglavje o gnilih razmerah v vodstvu politike Nacionalne stranke z novimi obtožbami in dokazi. Govornik je nato razlagal program Jugoslovanske narodne stranke in pri, posameznih poglavjih navajal tudi konkretne primere kršenja zakonitosti in enakopravnosti s strani eksponentov Nacionalne stranke. Nov val navdušenega pritrjevanja je izzval tudi naslednji odstavek dr. Potokarjevega govora: »Smo pokret novih ljudi, ki gledamo preko starih političnih SHODI Jugoslovanske narodne stranke V nedeljo 23. septembra 1934 ob pol 9. uri dopoldne v Ljutomeru na Glavnem trgu Na shodu bodo poročali: narodna poslanca gg. dr. Milan Metikoš in Drasutin Perko, predsednik Akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo g- dr. IVO Potokar in za Akcijski odbor g. dr. Fran Vidic. __ V nedeljo 23. septembra 1934 ob 7. uri zjutraj pri Sv. Andražu pri Velenju pred »Društvenim domom" oz. v njem. Poroča za Akcijski odbor gosp. DragO kornhauser in drugi. Shodi se vrše ob vsakem vremenu! ruševin v novo politično življenje. Naš program ni modroslovna razpredelba besednih iiguracij, naš program je v srcu, ki bije tako, kakor bijejo danes srca vseh onih, ki v spoštovanju do države z gnevom in prezirom gledajo na početje Nacionalne stranke!« Gromovita zahvala zbranega ljudstva svojemu rojaku in narodnemu borcu g. dr. Potokarju se je komaj za silo polegla, že v naslednjem trenotku pa je bruhnila na dan z enako močjo, ko je stopila v ospredje odra impo- Delni pogled na nedeljski shod Jugoslovanske narodne stranke v Kamniku. zantna postava našega narodnega poslanca g. Miloša Dragovica ali kakor ga imeuujejo naši nasprotniki: »Črnega poslanca z juga«. V svojem govoru je poslanec g. Dragovic temeljito razložil današnji notranji politični položaj v državi in razkril mnoge podle intrige, ki se jih v borbi proti nam poslužujejo naši nasprotniki iz vrst »nacionalne« JRKD stranke. Odgrnil je pa tudi vse neštete gnojne rane na našem narodnem telesu in v vsem jugoslovanskem javnem življenju, zaradi katerih pač najbolj 'trpi preprosto ljudstvo, ki si ne zna ali ne sme znati pomagati. Ko so naši vrli narodni poslanci ustanovili Jugoslovansko narodno stranko, so solidarno prisegli, da bodo neprestano delali le za narod, kralja in državo in da ne bodo niti za las krenili s te svoje začrtane poti. Ker naši nasprotniki nočejo enako delati, je vsako sodelovanje z njimi pač nemogoče, ker bi sicer morali mi prelomiti svojo dano prisego. Za nas obstoje na čelu vsega našega dela in žrtvovanja tri temeljna dejstva, brez katerih in proti katerim se poštena politika ne da voditi, in to so: »BOG, KRALJ, NAROD!« Izčrpna izvajanja poslanca g. Dragovica, ki so trajala skoraj celo uro, je zbrani narod nagradil s takim aplavzom, kakor ga pred tem dnem menda ni nikdar sliša- lo kamniško mesto, najmanj pa deljo v Kamniku, je res lahko seveda na klavernih shodičih Nacionalne stranke. Kako zelo sta oba govora vplivala na poslušalce, naj priča le skromen dogodek po zaključku shoda. K poslancu g. iDragoviču je pristopil neki starček, vidno ginjen od resničnih besed, ki jih je pravkar slišal, snel klobuk s sivolase glave in dejal: »Se kar najlepše zahvaljujem za lepe, poštene besede; 82 let sem star, pa še nisem slišal Itakih resničnih besed!« Z uspehom, ki ga je dosegla Jugoslovanska narodna stranka na svojem mogočnem pohodu križem Jugoslavije, preteklo ne-j rodne stranke! nadvse zadovoljna in nanj ponosna, kakor je zadovoljen in srečen tudi narod, ki se je shoda udeležil. Novo življenje in delo je začelo kliti med našim ljudstvom in vedno trdnejše postajajo borbene vrste narodne stranke na vsej prelepi zemlji med Triglavom in Vardarjem. V slogi in zvestobi, v odločnosti in poštenosti, v požrtvovalnosti in medsebojni ljubezni bomo dosegli prav kmalu oni cilj, ki si ga je postavil ves narod v programu svoje edine zaščitnice in predstavnice opozicijske Jugoslovanske na- Narod ob Jadranu se organizira toda sedaj ne več na povelje v JRKD stranki, temveč po lastni volji in želji v opozicijski Jugoslovanski narodni stranki Akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Dalmacijo oziroma primorsko banovino v Splitu je razvil izredno žilavo delavnost glede ustvarjanja krajevnih in okrajnih organizacij Narodne stranke na svojem ozemlju oziroma v svojem delovnem okrožju. Čeprav se našim vrlim borcem povsod pojavljajo pred nogami najrazličnejše, pogosto zelo težke in dozdevno celo nepremagljive težkoče, vse to nasprotnikom pravega naroda in zatiralcem narodnih pravic nične pomaga. Gibanje res vsenarodne J ugoslovanske narodne stranke ne pozna ne strahu ne mej, temveč preplavlja nalik našemu sinjemu Jadranskemu morju vse pokrajine skupne matere Jugoslavije in budi k vstajenju ves oni mali narod, ki se doslej ni več drznil dvigniti glave pod pritiskom gospodovalne pete JR KD stranke in njenih voditeljev in ki se je že leta izgubljal v obupu in počasnem propadanju. Ubog dalmatinski delavec še danes ne more dobiti dela v tej ali oni cementni tovarni, če se ne izkaže s člansko izkaznico vladne Jugoslovanske nacionalne stranke, ne more pa tudi dobiti pri občini potrebnega potnega lista oziroma drugih dokumentov, dokler ni podpisal pristopnice v članstvo Jugoslovanske nacionalne stranke. Po izkaznici JRKD stranke se vprašuje tudi takrat, če človek prosi za nekaj tobačnih sadik .’.. V prvi polovici letošnjega septembra, obe nedelji in praznik Malega šmarna, pa je imelo ljudstvo v Dalmaciji in na njenih otokih težko pričakovano priložnost, da je seznanilo naše narodne poslance, gg. Svetislava liodje-ro, dr. Milana Metikoša, Stanka Trkuljo, dr. Nikolo Kešeljevičn, dr. Stjepana Bačiča, Miloša Dra-goviča, Vlado Krstiča, Josipa Sta-žiča, dr. Živana Lukiča in Dragu-tina Perka, kakor tudi ostale člane Glavnega odbora gg. dr. Lazo Stevanoviča, dr. Velo Ivana, dr. Oskarja Tartaglio, ki je bil predsednik akcijskega odbora stranke za Dalmacijo ter druge, z vsemi svojimi težavami in da je našlo prav v programu Jugoslovanske narodne stranke edino zdravo in zanesljivo rešitev iz teh težkih, neznosnih razmer. Dočim se narodni poslanci in senatorji vladne JRKD stranke od počivajo — ne vemo od česa — se nasprotno vseh 10 narodnih poslancev naše opozicijske narodne stranke nahaja neprestano na poti med preprostim narodom in križari skozi vse kraje naše domovine, deleč narodu tolažbo in budeč ga k dolu za svobodo, enakopravnost, pravico in boljšo bodočnost vseh Jugoslovanov. Že v zadnji številki našega lista smo objavili delno poročilo o 39 velikih javnih shodih Jugoslovanske narodne stranke križem Dalmacije, zlasti v Splitu in njegovi bližnji ter oddaljeni okolici. Danes naj to poročilo nekoliko izpopolnimo, zlasti s shodi,'mogočih ki so bili 8. in 9. t. m. in pa z na vseh onih okrajih primorske banovine, kjer jim to sedaj zaradi pičlega časa in obsežnega ozemlja ter neugodnih prometnih razmer ni bilo mogoče. Akcijski od ško okrožje 13 in pol milijona dinarjev). Od tega ribjega plena se proda v tujino le skromen del, komaj sedmina, dočim se proda na domačih tržiščih okrog 4 in jugoslovanske narodne pol milijona kilogramov; ostanek rib se konzerviranjem v olju, s čimer se peča 14 konzervnih tovarn. Ob koncu lanskega leta je ostalo pri nas še 40.000 kg konzerviranih in nad 95.000 kg nasoljenih rib, za katere ni bilo mogoče najti kupcev zaradi raznih napak, ki bi se pa le z nekoliko dobre volje pristojnih činiteljev dale gladko odpraviti. Vina bo letos v Dalmaciji znatno več, kakor lani; toda kam naj gre narod z njim, ko pa se vodi pri nas politika zaščitnih carin za — pivo. V Dalmaciji je tudi še okrog 350 vagonov okusnega oljčnega olja, ki je zelo zdravo in slastno, toda tovarniško olje ima pri nas prednost pred domačim, pred pristnim pridelkom našega revnega dalmatinskega brata. Pač moramo rediti gade-tujce na svojih prsih, kakor nekdaj, tako tudi sedaj v osvobojeni domovini. O ostalih stranke v Splitu nadaljuje svoje nad milijon kilogramov pričeto delo na organiziranju predeluje deloma stranke in prirejanju shodov ter pripravlja narod na občinske volitve, ki se obetajo. Narod je na vseh teh shodih spoznal, da nima brez borbe ničesar pričakovati, vidi pa tudi. da se borba s prekrižanimi rokami ne da voditi. Zato se ves narod v Dalmaciji v množicah zbira v organizacijah svoje Narodne stranke. Narodu se sicer delajo razne težkoče, toda narod je navajen, da prenaša vse mirno in brez ozira na levo in desno ustanavlja svoje organizacije prav povsod. Oni člani vladne JRKD oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke, ki so vsi na plačilnem spisku, poskušajo vnašati v narodne vrste zmedo, ker vse in vsakogar, ki ne trebi v njihov rog, žigosajo s težkimi denuncijacijami; toda narod prehaja preko takega nepoštenega robotanja s prezirom in odločno samozavestjo. Zato pa tudi uspeva delo na organiziranju opozicijske Narodne stranke, ker se nasprotniki poslužujejo v borbi proti njej vseh mogočih in ne-sredstev, katerih niti najmanj ne izbirajo. Vse to na- križih in težavah ter važnih življenjskih vprašanjih ljudstva v Dalmaciji smo pisali v glavnih potezah že zadnjič. Razumljivo je samo ob sebi, da vnaša vse to težke skrbi med narod in da zato on zahteva, da se vodi o teh skrbeh tudi pravičen račun. Ker pa skrbi naša Narodna stranka za vse razmere in težkoče našega naroda, da bi se odpravile in ker organizira v ta namen narod v vsej domovini na načelu narodne solidarnosti, ker »brat je mio, koje vjere bio« — vsem pa je povsod enako težko, toda vsi smo pa tudi udani svojemu kralju in svoji domovini enako — se narod povsod navdušeno zbira v borbenih vrstah svoje opozicijske Jugoslovankse narodne stranke. Zato tudi povsod tako razveseljivo napreduje delo na organiziranju stranke, ker narod sam skrbi za to, da se čira-prej uresniči in ustvari program Narodne stranke, ki edini še lahko prinese rešitev in boljše življenje vsemu prebivalstvu v mili nam domovini Jugosl Tu v borbaši! aviji i! tem znamenju: Naprej, štetjem nekaterih zanimivih po-jrod dobro vidi in zato je bilo latkov o načinu življenja brat- treba le pogledati navdušeni in skega naroda pod vročim dalma-1prisrčni sprejem, ki so ga bili v tinskim solncem in na kršnih če- vseh okrajih primorske banovine reh sredi modrega Jadrana. Jdeležni narodni poslanci Jugoslo-Omenjena praznična dneva jejvanske narodne stranke, kjerkoli priredila Jugoslovanska narodna jso se le pojavili. Ni treba še po- stranka v Dalmaciji naslednje javne shode: V makarskem okraju: V Vr-gorcu, Gradcu, Zaostrogi in Pod-gori. — V metkoviškem okraju: V Metkoviču in Opuzenu. (V Opuzenu je v času, ko je predsednik Glavnega odbora Narodne stranke g. Hodjera kritiziral politiko vladne JRKD stranke, predstavnik policijske oblasti razpustil shod.) — V bračkem okraju: V Supetru, Selcih, Povij ih, Pučišču in Sumartinu. Na teh shodih sta govorila poslanec g. Stažič in g. Ostojič. Shodi so bili odlično obiskani in jim je prisostvovalo prav vse prebivalstvo iz omenjenih krajev, moško in žensko, staro in mlado. — V sinjskem okraju: V Sin ju je prisostvovalo shodu nad 2000 oseb. Shod, ki je sijajno uspel, se je vršil na kraju, kjer je govoril svojčas pokojni Stjepan Radič. Na tem shodu so govorili gg. dr. Krstič, dr. Stevanovič in Buljan. — V imotskem okraju: V Imot-skem in v Lovreču. V obeh krajih velika udeležba in navdušenje naroda. Govorila sta gg. dr. Metikoš in dr. Josip Fabič. Shod v Imotskem je oblast razpustila v trenutku, ko je poslanec g. dr. Metikoš govoril proti korupciji. V korčulanskem okraju. V Ra-eišču, kjer je bilo razpoloženje udeležencev nad vse složno. Govorili so gg. Hodjera, Krstič, dr. Stevanovič in Bilič, ki so stopili ob tej priložnosti tudi v stike s prebivalstvom v Korčuli in Blatu. — V splitskem okraju: V Blatu, na Cetini, Zadvarju, Le-čevici, Prugovu, Velikem Bročan-eu, Zlopolju, Neoriču in Donjem Muču. Tu je narod povsod sprejemal z izrednim navdušenjem izvajanja govornikov gg. dr. Ke-šeljeviča, Miloša Dragoviča, dr. Tartaglie, Vukoviča, Rajčiča in drugih članov dalmatinskega akcijskega odbora. Naši, narodni poslanci se bodo vrnili na drugo turnejo po Dalmaciji v oktobru po državnem strankinem kongresu in priredili javne shode še po T. G. Masaryk o demokraciji novno poudarjati, kako zelo reven in ubog je narod na onem obupno golem in nerodovitnem kamenju. Pa se mu še pri tem težkem stanju umetno ustvarjajo nove težkoče in neprilike prav s strani onih, ki trdijo o sebi, da so nacionalni. Toda narod se je po-gumno spustil v borbo za svoje:ve nazore, ki pravice pod praporom svoje Narodne stranke. Pravi narodnjaki, iskreni borbaši se povsod dobro organizirajo in dvigajo svoj glas skupno z ostalimi brati iz vseh krajev domovine za svobodo, pravico, poštenost in enakopravnost. Na seji sekcije VIII. mednarodnega filozofskega kongresa v Pragi, ki je bil 7. t. m. in ki je razpravljal o krizi demokracije, je predsednik, znani češki književnik dr. Karel Čapek v začetku svojega govora naglasil, da je prav z ozirom na predmet, ki se bo obravnaval, izredna škoda, da ni navzoč veliki filozof, ki je vse svoje življenje posvetil teoretičnemu in praktičnemu proučevanju demokracije, namreč češkoslovaški državni predsednik, >ta-tiček« Tomaž Garrigue Masarvk. Da je izpolnil to vrzel, je dr. Čapek citira! nekatere Masaryko-bodo izšli v prihod- Da predočimo našim prijateljem in pristašem težke razmere dalmatinskega ljudstva, naj navedemo nekaj glavnih podatkov. Narod se v teh krajih bavi z ribolovom na morju in bi imel od njega precej koristi, če bi se mu nudile razne olajšave pri prevažanju rib, pri davkih, nakladah in občinskih mestnih dajatvah. Ribiči zahtevajo olajšave tudi pri izvozu rib v tujino, kakor tudi j njem zvezku njegovih Razgovorov s T. G. Masarykom«. O demokraciji je izjavil predsednik Masaryk med drugim sledeče: Svoj razlog za demokracijo imam v veri v človeka, v njegovo duhovnost in neumrjočo dušo. To je ona prava enakost. Večno večnemu ne more biti ravnodušno, večno večnega ne more zlorabljati, ga ne more izkoriščati in nasilno nadvladovati, Etično je demokracija obrazložena koti politično uresničenje ljubezni do bližnjega. Demokracijo sprejemam obenem z gospodarskimi in materi-jalnimi posledicami, vendar jo jzasnavljam na ljubezni — na ljubezni in pravičnosti, ki je ma- sti. Samo kot duša med večnimi dušami živimo življenje popolno in resnično. Eksistenca duš je prava podlaga, pravi temelj demokracije; večno večnemu ne more biti ravnodušno, nesmrtni je enak nesmrtnemu. Odtod dobiva ljubezen napram bližnjemu svoj specijalni, metafizični smisel. Človek ima napram človeku prirojeno ljubezen, simpatijo, občutek druželjubja in humanosti; ta občutek je sam v sebi opravičen, ne more in ne mora se dokazovati, ni ga treba razlagati, ker enostavno obstoja. Ljubezen do bližnjega je v načrtu sveta, človeška družba temelji na ljubezni; toda ljubezen se mora vtele-siti v delu, v sodelovanju, v ustvarjanju in tako tudi v izpopolnjevanju danega nam sveta. Mi smo delavci v božjem vinogradu. . . , .tematika ljubezni ter na prepri- carmsko prostost pri uvozu po- U . , „ , 1 ... i. 1 v canju, da na svetu moramo pocl- trebnega ribiškega orodja, mrež td. V Dalmaciji oziroma na njenih otokih imamo 19.410 ribiških družin, ki se preživljajo le z ribolovom. Te družine imajo 12.229 ribiških čolnov in ladij v skupni vrednosti okrog 27 milijonov dinarjev, dočim znaša vrednost njihovih mrež in ribiškega orodja nadaljnjih 38 milijonov dinarjev. Skupno so cenjene torej vse njihove investicije pri ribolovu na približno 65 milijonov dinarjev. Naša država daje iz proračunskih sredstev vsemu temu našemu pomorskemu ribištvu samo 250.000 Din podpore. Najmočnejše se pomorsko ribištvo razvija v okrožju luških kapetanij v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Sušaku in končno v Kotoru. Povprečno nalove naši ribiči na leto okrog 7 milijonov kilogrumov morskih rib v vrednosti okrog 34 milijonov dinarjev (od tega odpade samo na šibeni- pirati uresničevanje božjega reda. Vsa razumna in poštena politika je izvajanje in utrjevanje humanosti. Politiko, kakor sploh vse, kar delamo, moramo dosledno podrejevati etičnim zakonom. Politika, kakor tudi vse življenje posameznika in družbe, se ne dajo razumevati drugače, kakor v luči večnosti.« Na drugem mestu, kjer govori o nesmrtnosti duše, pravi: »Ko mislim na neumrjočnost. ne mislim toliko na smrt in na ono, kaj bo z njo, kolikor na življenje in njegovo vsebino. Po mojem izvira nesmrtnost iz bogastva in vrednosti človeškega življenja. Človek sam sebi, Človek človeku je vrednejši kot duhovno bitje. Toda nesmrtnost duše izvira tudi iz priznanja Boga, iz vere v svetovni red in pravičnost. Brez večnosti duše ne bi bilo pravice, ne bi bilo dovršene enako- Človek je ustvarjen pobožji podobi. Bog človeka ni mogel ustvariti drugače, kakor po svojem obličju in svoji podobi. Iz tega (izhaja za človeka zavesten ener-izem, sodelovanje z božjo voljo. V spoznavanju prirode in človeka, v prodiranju v prirodne in zgodovinske zakone, v sprejemanju in izpolnjevanju teh zakonov sodelujemo v božjem ustvarjanju in upravljanju sveta. Bog nam prepušča, da delamo na njegovem delu, zahteva od nas delo, torej tudi sodelovanje. Vsako sodelovanje, tudi med ljudmi, obsega vsobodo in podrejenost, iniciativo in vezanost. Mi smo poleg Boga in pod Bogom avtonomna bitja; imamo pravico iniciative in s tem nosimo tudi odgovornost. Odtod izvira dolžnost aktivizma in truda, odločnosti in hrabrosti. Svoboda je enako težka, kakor dolžnost. Demokracija ni le državna forma, ni le ono. kar je napisano v ustavah; demokracija je življenjski nazor, ki leži v zaupanju v ljudi, v humanost in človečan-stvo. Ni pa zaupanja brez ljubezni in ne ljubezni brez zaupanja. Nekoč sem rekel, da je demokracija diskusija; toda prava diskusija je mogoča samo tam, kjer ljudje drug drugemu zuupajo in pošteno iščejo resnico. Demokracija, to je razgovor enakih med ■nakimi, razmišljanje svobodnih državljanov pred vso javnostjo. Beseda »parlament« je krasen pojem, toda treba ga je vtelesiti! Rekel sem: enakih med enakimi! Vem, da ljudje niso enaki. Nikjer na zemlji, ne v ljudeh ne v prirodi ni enakosti in vlada različnost. Ta prirodna različnost pa se mora urediti s pravilno razdelitvijo dela in hijerarhije funkcij; organizacija ljudi ni mogoča brez višjih in podrejenih, toda ne sme to biti organizacija privilegijev in le aristokratskega gospodstva, temveč vzajemna služba. Demokracija potrebuje voditelje, ne pa gospodarje. Aristokratizem pravi: »Jaz sem gospod ■— ti si sluga ali suženj!« Demokracija pa pravi: »Jaz sem gospod — ti si gospod!«? Demokratični ideal ni le političen, temveč je tudi socialen in gospodarski. Demokracija v socialnem pogledu; pomeni uničenje bede, ki človeka ponižuje; v demokraciji se ne sme dovoljevati, da bi posamezniki ali posamezni stanovi izkoriščali svoje sodržavljane — v demokraciji človek človeku ne sme biti sredstvo. Demokracija ni nejasna in mitična kolektivnost; demokracija je individualistična in vsak državljan sme reči: Država sem tudi jaz! Vsak državljan ima pravico iniciative; kar hoče in dela, zaviisi od njegovega razuma in od njegove moralne kvalitete. Moderna demokracija obstoja komaj poldrugo stoletje; demokracija je šele v začetku, še ni gotova in se šele razvija. Zato moramo imeti potrpl jenje. Demokracije niso dovršene zato, ker tudi državljani niso dovršeni, popolni. Kakršen gospodar, tak je tudi sluga! Demokracija je jamstvo miru!« Ali se je kaj ukrenilo? Pred več kakor mesecem dni smo imeli priložnost citati v »Edinosti« članek pod naslovom »Izigravanje uredbe o redukciji draginjskih doklad«. 1 a članek je bil pisan na prepričevalen način, bil je dobro argumentiran in zato ne more nihče imeti vzroka, da d voini o njegovi verodostojnosti. V ostalem pa najbolje potrjuje točnost tozadevnih navedb, vsebovanih v omenjenem dopisu, Previdna pasivnost onih, ki so s kritičnim dopisom prizadeti. Medtem pa je ostalo vse pri starem, kakor je bilo. Hčerka nekega bivšega ministra prejema še nadalje svoje polne draginj-ske doklade, kljub lepemu premoženju svojega očeta in svojega moža, in se zato moramo vprašati: »Ali so sploh kaj storili oni, ki so poklicani, da ščitijo zakone in uredbe pred vsakim izigravanjem? Ali so neposredni predpostavljeni postopali po onem predpisu, ki jim nalaga gotovo dolžnost glede izvajanja zgoraj navedene uredbe?« Primer prizadete učiteljice sploh ni bil nobena javna tajnost in je to še manj sedaj, odka'r je preko javnega glasila avtentično prodrl v javnost. Zato pričakujemo, da so pristojni činitelji najbrže že ukrenili. tozadevni postopek oziroma da ga bodo v doglednem času izvedli. Tak postopek določa itudi zakon sam, ki pravi med drugim, da se »mora podvzemati tudi iz lastnih nagibov vse, kar zahtevajo javne koristi in kar se sklada z zakoni.« Primer, v katerem se kompromitira hčerka nekega bivšega ministra, ne spreminja ničesar na dolžnosti poklicanih, ker so po jasni določbi naše ustave vsi državljani pred zakonom enaki. Nasprotno, prav v teni primeru se bo potrudila oblast, da, ne dopuščajoč kršenja zakonitih norm, napravi konec raznemu šepetanju med ljudmi o protekcijah, strankarstvu in nekaznovanih malverzacijah. Čut dolžnosti in zdrava vest moreta in tudi morata vse urediti po zakonitih določilih, na kar ne bo več potrebno, da bi postajali posamezni primeri predmet interpelacij v narodnem predstavništvu. Kaj nas je treba? Četrtkovo »Jutro« je objavilo iz Trbovelj kratek dopis, v katerem se neki strahopetni trboveljski pristaš in zagovornik vladne Jugoslovanske nacionalne stranke vprašuje, kaj nas je treba? Pravi, da se mu zdi ustanavljanje naše stranke v Trbovljah nepotrebno, ker da se cepijo narodne iu delavske sile, da tudi Narodna sitranka ne bo rešila krize, da delavstvo ne more čakati na našo pomoč 5 ali 10 let, da je samo Nacionalna stranka zveličavna za rudarje itd. Na to bojazljivo jeremijado osamljenega in od vseh zavednih rudarjev ter ostalih poštenih Trboveljčanov zapuščenega ptiča iz gnezda JRKD stranke naj odgovorimo samo v nekaj kratkih stavkih: Jugoslovanska narodna stranka je v Trbovljah zaželjena, kar so dokazala mnoga vabila, naj ustanovimo tudi tamkaj krajevno organizacijo. Rudarji in vsi ostali sloji malega človeka se namreč iz Itrpke izkušnje zavedajo, da od Nacionalne stranke nikdar nimajo pričakovati česa pozitivnega za izboljšanje svojega položaja, temveč so jih gospodje od JRKD vedno pitali le z najslajšimi obljubami, kadar so jih seveda potrebovali za Volitve ali kaj podobnega. Ko so se pa spravili h koritom, jim je ^il trboveljski rudar deseta skrb. Radi bi vedeli, koliko stvarne Pomoči so rudarji že prejeli od j njih v vseh zadnjih letih, odkar ima JRKD stranka moč v rokah in vodi državno politiko? Najbrže so same dobrote, ki jih je dajala Nacionalna stranka, spravile rudarje že ponovno v obupno gladovno stavko v rovih globoko pod zemljo. Kar se tiče cepljenja delavskih in narodnih sil, naj JRKD sitranka pomni, da je prav Narodna stranka poklicana, da zbere v slogi in ljubezni pod skupni prapor vse pozitivne narodne in delavske sile, katere je ravno Nacionalna stranka s svojo zgrešeno gospodarsko, socialno in lažinarodno politiko razcepila v sto pramenov, hoteč tako že v naprej ubiti in onemogočiti vsak resen odpor pri izvajanju svojih partizanskih, zakulisnih naklepov in načrtov. Naša op<> zicija se je zdela brezupna še pred meseci, ko smo se šele lotili organizatoričnega dela v Sloveniji, to pa tudi samo JRKD stranki. Danes se vsedržavna Nacionalna stranka prav dobro zaveda, kako močno zaslombo ima Jugoslovanska narodna stranka prav med najširšimi sloji naroda in zato veje iz omenjenega »Ju-trovega« trboveljskega dopisa tak strah pred našim pojavom in ustanovitvijo v rudarskih Trbov-1 j ah. Ustanovni občni zbor naše Narodne stranke, ki je bil napovedan v nedeljo 16. t. m. v Trbovljah, se res ni vršil, ker so pač vsa zborovanja v rudarskih revirjih prepovedana. Vemo pa tudi vsi, da se ta občni zbor bo prej ali slej vendarle vršil, pa če je to Nacionalni stranki in njenim redkim trboveljskim pristašem prav ali ne. Mi bomo ustanovili v rudarskih Trbovljah močno krajevno organizacijo ^Jugoslo-vanske narodne stranke zato, ker je to prav in ker to žele naši pošteni rudarji, ki se zavedajo, da je le opozicijska Narodna stranka edina in iskrena zagovornica in predstavnica vseh trpečih, ponižanih in brezpravnih, to je vseh onih malih ljudi, katere pozna JRKD stranka samo pri volitvah, dočim jih sicer nikdar ne brani pred izkoriščanjem velekapitalistov, s katerimi se druži za svojo nenarodno mizo »višjih desettisočev«. Trboveljski rudar m njegovi tovariši pa dobro vedo, da je njihovo mesto le pod okriljem Jugoslovanske narodne sitranke kot najvneteje bori- Kongres Jugoslovanske narodne stranke za vso državo bo v nedeljo 14. oktobra 1934. v Beogradu. Pripravljajte se že sedaj na čim mnogoštevilnejšo udeležbo f Znižana voznina na železnicah I teljice za izboljšanje položaja in bodočnosti jugoslovanskega malega človeka! »Kaj pa je tebe treba?« — se vprašuje »Jutro« silno zaskrbljeno. — Seveda nas ni treba, namreč »Jutru« in Nacionalni stranki, ki jima preostro stopamo na prste pri izvajanju njune »nacionalne rudarske« ter splošne politike. Treba nas je pa našemu. trpečemu rudarju in vsem onim, ki jemljejo pod pezo dobrot Nacionalne stranke — žalosten konec! Iz našega pokreta Javna shoda Jugoslovanske narodne stranke bosta v nedeljo 30. septembra 1934 ob 8. uri zjutraj v Robu pri Velikih Laščah v prostorih g. Matije Mavca Ob 3. uri popoldne pri Sv. Gregorju v „Gregorskem domu“ Poročal bo g. Drago Kornhauser Občni zbori naših organizacij V NEDELJO, dne 23. sept. 1934. PRI SV. JURIJU POD KUMOM ob 7. uri zjutraj v gostilni g. Martina Kneza. V VELENJU ob 10. uri dopoldne v hotelu Park. V DRUŽMIRJU ob pol 3. uri popoldne v gostilni g. Blaža Rotnika. Napredek stranke v Ljubljani Tudi ves pretekli teden so se vršili v raznih predmestjih in okrajih Ljubljane informativni članski sestanki Jugoslovanske narodne stranke, na katerih so bili povsod izvoljeni pripravljalni odbori za ustanovitev krajevnih organizacij. Udeležba je bila na vseh sestankih prav zadovoljiva in je pokazala, da vlada v Ljubljani in na njeni periferiji veliko zanimanje za Narodno stranko, zlasti med delavskimi in kmečkimi ljudmi. Kot edina predstavnica malega človeka in kot edina stranka bodočnosti si je pridobila Jugoslovanska narodna stranka že prav mogočen kader navdušenih članov in pristašev, katerih vrste se pa dan za dnem večajo in izpopolnjujejo. Pretekli torek 18. t. m. je bil sestanek v Martinčevi gostilni v Zgornji Šiški, v sredo 19. t. m. v Inkretovi gostilni v Trnovem, v četrtek 20. t. m. v Mahničevi gostilni »Amerika« na Viču in v petek, dne 21. t. m. v Mrakovi gostilni na Rimski cesti, vsakokrat ob 20. uri. Udel eženci sestankov vsak večer pridno pristopajo k stranki in si tudi vneto naročajo svoje glasilo »Edinost«, ki je najtesnejša vez med članstvom in osrednjim vodstvom stranke. Vsi novo ustanovljeni pripravljalni odbori pa se z nabiranjem članov in ostalim delom pridno pripravljajo na ustanovne občne zbore krajevnih organizacij, ki bodo že v kratkem. PRIHODNJI SESTANKI BODO: V PONEDELJEK 24. septembra ob 20. uri v gostilni »Lozar« v Rožni ulici pri Sv. Jakobu. V TOREK 25. septembra ob 20. uri v gostilni »Rozman« na Sv. Petra cesti. V SREDO 26. septembra ob 20. uri v gostilni »Pri Tičku na gričku« v Streliški ulici oziroma Za gradom. V ČETRTEK 27. septembra ob 20. uri v gostilni »Sokol« Pred Škofijo. V PETEK 28. septembra ob 20. uri v spodnji dvorani hotela »Miklič« nasproti kolodvora. Na vseli sestankih bo poročal član akcijskega odbora g. Drago Kornhauser iz Ljubljane. * BRATJE! TOVARIŠI! Vsi, ki vain je težko in si želite rešitve iz sedanjega težkega položaja ter izboljšanja svojega položaja, udeležujte se naših sestankov in pristopajte k edini iskreni stranki in zaščitnici našega malega človeka, k borbeni opozicijski Jugoslovanski narodni stranki! Podpirajte jo s svojim sodelovanjem in članstvom, ker s tem boste podpirali sebe in svoje drage! Ustvarite si lepšo bodočnost, kar je odvisno le od Vas samih! Vsi na delo, vsi v borbo proti izkoriščanju, krivičnosti, nepoštenosti in pijavkam naroda ter države! * Na naš kongres v Beograd Te dni smo razposlali vsem krajevnim organizacijam in pripravljalnim odborom, kakor tudi posameznikom okrožnice glede udeležbe njihovih delegatov na prvem državnem kongresu Jugoslovanske narodne stranke v Beogradu, ki bo 14. oktobra t. 1. Kongresa se lahko udeleži vsak član in pristaš naše stranke. Ker je med članstvom in somišljeniki precejšnje zanimanje za udelež- bo na kongresu, je sklenilo vodstvo stranke v Ljubljani v sporazumu z bratskim akcijskim od-borom v Zagrebu zaprositi za poseben vlak, ki ga bomo dobili, če se bo priglasilo dovolj udeležencev. V tem primeru bi bila dovoljena četrtinska voznina, sicer pa le polovična. Zato ne odlašajte in pošljite nemudoma svojo obvezno prijavo na naslov: Uredništvo »Edinosti« za tajništvo Jugoslovanske narodne stranke v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11, poštni predal 115. Pomnite, da se kongresa udeleži lahko prav vsak in se zato brez vsakega odlašanja prijavite na gornji naslov, ker se nam mudi zaradi zaprositve za posebni vlak! * »V '■*> ŽIRI. Pravkar bo minilo osem let, odkar je razdivjano ovodje pustošilo po naših vaseh. Mnogi takratni poplavljenci se bomo pač z žalostjo spominjali te obletnice. Kako silno je voda tačas pustošila, naj omenimo, da je samo v vasi Selo odnesla pet hiš, tako da ni bilo niti sledu, kje da so stale, mnogim pa je hiše več ali manj poškodovala. Uničenih je bilo poleg hiš še mnogo gospodarskih poslopij in obrtniških naprav, med njimi dve vodni žagi. In to, kakor rečeno, samo v vasi Selo. Smaltramo za svojo dolžnost, da ob osemletnici, obvestimo široko jugoslovansko javnost, ki je ob času nesreče pokazala toliko toplega sočutja za žirovske poplavljence, da končno izve, koliko je prišla njena dobrosrčnost najtežje prizadetim v pomoč. Takoj po tej katastrofalni poplavi, se je osnoval za občino Žiri pomožni odbor z županom kot predsednikom ter se obrnil na javnost s prošnjo za pomoč onim, ki so prišli ob vse svoje imetje, da jim s svojo podporo pomore, da si zopelt postavijo hiše in gospodarska poslopja in da se jim ustvari možnost življenjske eksistence. In res, javnost se je velikodušno odzvala in pošiljala poleg naturalij tudi znatne denarne zneske za poplavljence na občinski urad. Umevno, da je pomožni odbor, oziroma člani tega odbora, hotel ta denar razdeliti po svoji uvidevnosti, imajoč preti očmi premoženjske in družinske razmere posameznih poplavljen-cev. Toda zgodilo se je, česar ne bi nihče pričakoval. Bili smo namreč tik pred občinskimi volitvami: župan se je namreč odločil, da nabrani denar razdeli na svojo pest, ne da bi o tem zaslišal mnenje pomožnega ali občinskega odbora. Ko smo člani pomožnega odbora izvedeli za to županovo nakano, smo se brzojavno pritožili pri okrajnem glavarju, ki se je nato sam pripeljal v Žiri ter odločil, da se denar ne sme pred volitvami razdeliti, po volitvah pa da sme nabrani denar razdeliti celotni občinski odbor; Toda takratni župan je kljub tej odločbi razdelil med občane denar tako, da so najbolj prizadeti poplavljenci dobili od visoke celotne vsote le majhne znieske. Podpisani sem se z ozirom na razne nepravilnosti pismeno pri- * tožil pri okrajnem glavarstvu, vendar ta pritožba še do danes ni rešena. Bil sem pač klican k okrajnemu glavarju, ki je sku>-šal vplivati name kot pritožite-lja, da pritožbo umaknem, kar pa sem odločno odklonil ter pritožbo razširil še na nepravilnosti, ki sem jih pozneje doznal. Reklo se mi je, da se bo pritožba odstopila višji oblasti; kakor rečeno, pa dotična pritožba še do danes ni rešena. Pripomnim še, da sem bil član tako pomožnega kakor občinskega odbora, ne vem pa točno, koliko je bilo nabranega denarja, niti koliko je kdo prejel. Menim, da s tem niso bili prikrajšani samo težko prizadeti poplavljenci, temveč je to tudi žalitev darovalcev, kajti kdor denar razdeljuje, bi se moral vživeti v čuvstvo in mišljenje darovalcev. rudi o