g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 Aktivno sodelovanje lokalne skupnosti pri obnovi mlake V Društvu geografov Pomurja smo lansko pomlad dali pobudo za revitali- zacijo izvirne mlake na Makoterjevem bregu v Selu na Goričkem. V sodelo- vanju z Občino Moravske Toplice in OŠ Fokovci ter s finančno pomoč- jo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda smo leto dni pozneje, dan pred Svetovnim dne- vom voda, 22. marcem, svečano ot- vorili revitalizirano izvirno mlako ter Vodno učno pot Selo. Otvoritve so se med drugim udeležili tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj, predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot ter ravnatelji- ca OŠ Fokovci Suzana Deutsch. Ob tej priložnosti smo izdali tudi zgiban- ko o mlaki, kjer sta predstavljena ob- nova mlake ter pomen tovrstnih lo- kalih vodnih virov. Mlake Goričkega so v preteklosti po- menile pomemben vodni vir za napa- janje živine, zalivanje njiv ter gašenje požarov. Z izkopom studencev in po- zneje z izgradnjo lokalnega vodovoda pa so le-te pričele izgubljati pomen. Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja se je mlaka v Selu zarasla ter deloma za- sula, s tem pa so bile onemogočene osnovne ekosistemske funkcije: ni de- lovala čistilno, onemogočena je bila naselitev določenih rastlinskih in ži- valskih vrst, s tem pa se je zmanjšala njena biotska raznovrstnost. Zasnovo revitalizacije mlake z eko- remediacijami je pripravila dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete v Mariboru, Mednarodnega centra za ERM. Obnovitvena dela so potekala od poletja 2007, organiziralo in izva- jalo jih je Društvo geografov Pomurja ob pomoči prebivalcev Sela. Zaradi neposredne bližine intenzivno obde- lane njive ter lokalne ceste smo ob mlaki zasadili tudi vegetacijski pas, ki zadržuje širjenje prašnih delcev s ceste in ostankov gnojil v vodo in tako pomaga ohranjati dobro eko- loško stanje v mlaki. Za zagotovitev ustrezne varnosti smo ob pomoči lo- kalnega mizarja okrog mlake postavili tudi ograjo. Mlaka se polni z majhnim izvirom na dnu in s padavinami, gline- ne prsti pa omogočajo zadrževanje vode. Pomanjkanje padavin v zimski polovici leta pa ni ostalo neopazno niti na mlaki, nivo vode je namreč od pozne jeseni, ko se je mlaka po ure- ditvi samodejno skorajda povsem za- polnila z vodo, precej upadel. Mlaka se nahaja na območju omrež- ja Natura 2000 in znotraj Krajinskega parka Goričko. Z obnovitvijo smo mlaki ponovno vrnili življenje, v njo so se že naselile nekatere živalske vrste, nekoliko toplejše obdobje pa je prebudilo tudi obvodno vegetaci- jo. Mlaka je tako po ureditvi ponovno oživela in postala pomemben del na- ravne in kulturne dediščine pokraji- ne, ki s svojo biotsko raznovrstnostjo predstavlja pester naravni ekosistem. Mlaka je danes tudi pomemben do- datni vir vode v tej, zaradi suše ogro- ženi pokrajini. Ponovna naravna ure- ditev posameznih virov hkrati pome- ni način prilagajanja klimatskim spre- membam, ki jih vse bolj občutimo tudi na Goričkem. Revitalizirana mlaka je ena izmed ključnih točk Vodne učne poti Selo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z OŠ Fokovci in je bila nagrajena s strani Heliosovega sklada za ohranjanje či- stih slovenskih voda. Postavljene in- formacijske table vodijo obiskovalca po dober kilometer dolgi krožni poti ter ga ob tem poučijo o različnih na- ravno- ter družbenogeografskih pro- cesih ter kulturni dediščini območja. Tako sta mlaka ter vodna učna pot za učence OŠ Fokovci postali po- membna učilnica v naravi, kjer že iz- vajajo del vzgojnih in izobraževalnih aktivnosti. Da je temu res tako, so poročilo Kemijska analiza vode iz mlake je pokazala, da voda ne vsebuje škodljivih snovi (foto: Tatjana Kikec). g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 nam pokazali tudi na sami otvorit- vi, kjer so pred zbrano množico vzeli vzorec vode iz mlake ter opravili ke- mijsko analizo vode. Seveda pa učna pot ni namenjena le učencem OŠ Fokovci, saj je pomemben poligon za terensko delo tudi za učence/dijake ostalih slovenskih, predvsem pa po- murskih osnovnih ter srednjih šol. Osveščanje javnosti o pomembnosti lokalnih vodnih virov in nujnosti njiho- vega varovanja je pomemben korak k zavedanju o pomenu celovitega rav- nanja z lokalnimi vodnimi viri, brez ka- terih ni kakovostnega življenja. Aktivno sodelovanje lokalne skupnosti v pro- cesih načrtovanja, izvedbe ter upora- be vodnih virov pa je najboljša popo- tnica za celovite in kakovostne rešitve ter trajnostno rabo vodnih virov. Tatjana Kikec V Alpah trajnostni razvoj postaja resničnost Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je izdala tretje poročilo o Alpah. Knjiga z naslovom "Mi, Alpe! Ljudje ustvarjamo prihodnost" pred- stavlja prizadevanja posameznikov za varstvo alpskega območja kot tudi za njegov gospodarski, socialni in kultur- ni napredek. "3. poročilo o Alpah prikazuje, kako so sodobni, dinamični in uspešni po- samezniki v številnih krajih na ob- močju Alp na različne načine začeli novo dobo. Kaže, na koliko različnih domiselnih načinov se lahko upremo, denimo, odseljevanju prebivalstva in begu možgan," pojasnjuje Andreas Götz, direktor CIPRE International. "Knjiga ne opisuje velikih projektov in odvisnosti od države, temveč pred- stavlja ustvarjalnost in pogum snoval- cev prihodnjega razvoja." Prihodnost pripada tistim, ki jo so- ustvarjajo. Na območju Alp obstaja zelo veliko pobud, pri katerih v vlogi zavzetih snovalcev prihodnjega raz- voja sodelujejo številni posamezni- ki, vendar pa mnogi od njih ne vedo, da se z enakimi težavami spopada- jo tudi drugod. V tem pogledu ima pomembno vlogo 3. poročilo CIPRE o Alpah, katerega osnovna naloga je bila zbrati poročila in urediti izkušnje na vsealpski ravni ter jih ponuditi na razpolago vsem, ki tovrstno znanje potrebujejo. Poročilo, ki temelji na obsežni raz- iskavi "Prihodnost v Alpah", ki jo je opravila CIPRA, ne prikazuje le ce- lovite slike velike ogroženosti alpske- ga prostora, temveč se osredotoča na iskanje ustreznih rešitev. Zanimive reportažne članke in zgovorne po- snetke so prispevali novinarji in foto- grafi ugledne nemške agencije, ki so- deluje z velikimi mediji v Nemčiji, pa tudi z znanimi imeni, kot je New York Times Magazine. Prvi del vsebuje petnajst reportaž o ljudeh, ki se domiselno, inovativno in uspešno zavzemajo za prave rešitve. Pripoveduje o švicarski vasi, ki je s pomočjo interneta premagala odre- zanost od preostalega sveta, o pre- porodu železnice v eni od italijanskih dežel, o Logarski dolini, ki ima status zavarovanega območja in s katero upravljajo domačini, ali pa o uspeš- nih umetnikih lesene gradnje, ki so Vorarlberg spremenili v Meko za ar- hitekte z vsega sveta. Znanstveno ozadje študije je v pol- judnem jeziku pojasnjeno v drugem delu poročila skupaj s programski- mi usmeritvami CIPRE za prihod- nost. Opisani primeri dobre prakse tako niso več le posamezni primeri - postajajo usmerjevalci trendov pri- hodnjega razvoja v celotnem alpskem loku. Poglavje se deli na naslednje teme: socialna kompetenca, regional- no gospodarstvo, zavarovana območ- ja: biotska raznovrstnost in ustvarjanje dodane vrednosti, mobilnost, odno- si med mestom in podeželjem, nove oblike odločanja in politični inštru- menti, podnebne spremembe. Tretji del vsebuje številčne podatke in dejstva, ki so jih znanstveniki v ob- liki preglednic, grafov in zemljevidov zbrali za vsebinska področja, kot so gospodarstvo, promet, prebivalstvo in prostorski razvoj. 3. poročilo o Alpah je namenjeno strokovnim krogom ter odgovornim posameznikom v Alpah in zunaj njih, prebivalcem in obiskovalcem alpske- ga sveta, skratka vsem, ki jih skrbi za prihodnost Alp in se pri svojem vsa- kodnevnem delu ali v prostem času zavzemajo za ekološki in trajnost- ni razvoj. Knjiga je izšla v francoskem, italijan- skem, nemškem in slovenskem jeziku. Več informacij na: www.cipra.org/sl ter slovenija@cipra.org CIPRA Slovenija recenzija