Četo LXIX Stev. 188 a V Ljubljani, v torek, 12. avgusta I94I-XIX r°«nh" 9 Vrtno — C«na l 0.70 ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^ Abbonaroenti: Me«« ^^^r ^k ^^^ V 12 Lire: Eatero, me- ^ m ^^m ^ .«»Lir«. Edisone M ^^^^^^ M ^N^BHHfe ^^^m dotnenica, anne W f ^^f ^^M Lir«, Ettero 50 Lira. ^^ ■ ac Pj Lubiana _ a _ ^^^ 10.630 per ndonu prisiljeni znebiti se ga; zato so mu naložili posebno poslanstvo na Daljnem vzhodu. Kakšno naj bi bilo to poslanstvo, ni povsem jasno. Gotovo je le to, da se ta odlič-nik ne bo tako kmalu vrnil v Anglijo. V Ameriki bo ostal nekaj tednov in nato se bo odpravil na pot na Daljni vzhod. Govor angleške kraljice Lishona. 11. avg. lp. Včeraj je po angleškem radiu govorila kraljica Elizabeta in se s svojim govorom postavila ob stran Churchillu. V svojem poročilu ameriškim ženam je hotela poslušalke prepričati o nujni pomoči Amerike Veliki Britaniji. Besedilo tega poročila je spisala kraljica sama. Angleški listi so poprej objavili, da i>o kraljica Elizabeta govorila »z nekega krajac v pro-vinciji, da bi se izognili kaki nevšečni motnji, ki bi jo lahko uprizoriii nemški letalci. Zanimivo je tudi to, da medtem ko kraljeve govore cenzurirajo, nihče ne pregleduje kraljičinih govorov. Bollettino No. 433 II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Nell'Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, scontri di puttuglie ed attivita delle opposte artiglierie. Formazioni aeree dell'Asse hanno attaccato obiettivi militari della piazza, postazioni contraeree e navi alla fonda, provocando dan-ni ed esplosioni. Altri nostri aerei hanno bombardato la stazione ferroviaria e gli impianti portuali di Marsa Matruh ed hanno colpito apprestamenti bcllici ad est di Sidi Barrani. Velivoli germanici hanno attaccato basi aeree britanniche in Egitto. II nemico ha compiuto incursioni aeree su Bardia e sulla costa Sirtica. NeU'Africa orientale reparti del presidio di Culquabert al comando del kuškem pristanu ter jo zadelo s torpedom. Ladja se ni potopila. Padli italijanski junaki Rim, 11. avg. lp. Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil izgube v mesecu juliju, ki niso naštete v seznamih do 31. julija. Severna Afrika: padli 164, ranjeni 220, pogrešani 580 Grško-albansko in albansko-jugoslovansko bojišče: padli 381, ranjeni 391. Mornarica: padli 136, ranjeni 100, pogrešani 202. Letalstvo: padli 33, ranjeni 63, pogrešani 78. Seznami padlih so objavljeni v posebni listi lista »Le forze armate«. Junaškim borcem in njihovim družinam gre večna hvaležnost domovine. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, It. avgusta, tp. V južni Ukrajini zasledovanje umikajočega se sovražnika povsod hitro napreduje. Na ostalih delih vzhodne fronte potekajo operacije po načrtu. Skupine bojnih letal so zmetale v pretekli noči na tovarne moskovske oboroževalne industrije, predvsem na severovzhodu in vzhodu mesta, mnogo eksplozivnih in zažigalnih lx>mb. V boju proti Veliki Britaniji so bili nočni napadi našega letalstva posebej naperjeni proti pristaniškim napravam ob škotski in angleški vzhodni obali. V Rokavskem prelivu so včeraj lovci in protiletalska obramba sestrelili 10 angleških letal. Vojni čoln naše mornarice je sestrelil štiri, iz vidna ladja dve in iskalec min eno britansko letalo. V severni Afriki so nemški in italijanski strmoglavci z bombami v polno zadeli pristaniške naprave v Tobruku in spravili angleško protiletalsko topništvo do molka. Rim, U. avg. lp. Duce je prejel tole brzojavko: Zastave milice se dvigajo proti nebu junakov, da bi pozdravile z Brunom Mussolinijem nesmrtno fašistično letalstvo, ki je nezmotljiv znak zmage. V ponosni žalosti bijejo srca Vaših legio-narjev ob Vašem, Duce. — Galbiati. Rim, 11. avgusta, lp. Duce je prejel tole brzojavko: Italijanska Kraljeva akademija se poklanja truplu mladega junaka, ki je umrl v izpolnjevanju svoje dolžnosti. Častna žrtev zbira narod še tesneje okrog Du-ceja v globokem občutju ljubezni, vdanosti in hvaležnosti. Federzoni. Isfamhul, 11. avg. lp. Italijanski državljani so izrazili svojo globoko žalost, ki jo delijo z Duce-jem ob njegovi nesreči, s tem, da so se udeležili cerkvenega opravila, ki je bilo včeraj v baziliki sv. Antona. Vsa cerkev je bila prepolna ljudi, ki so prišli tudi iz krajev blizu Istambula. Serdi cerkve je bil postavljen mrtvaški oder, ki ga je krasila italijanska trobojnica. Pri opravilih so bili navzočni italijanski poslanik De Peppo, nemški, španski, romunski in portugalski poslaniki, generalni konzul italijanski in še veliko število drugih odličnikov. Ob koncu cerkvenega opravila je apostolski vikar podelil blagoslov. Atene, 11. avg. lp. Vsi atenski listi posvečajo prvo stran spominu liruna Mussolinija. V člankih najdemo mnogo fotografij, ki pojasnjujejo junaško, a kratko življenje Ducejevega sina. Rio de Janeiro, 11. avg. ip. V navzočnosti poslanika Sola in velikanskih množic je konzul Ugo Guida imel spominski govor o Brunu Mussoliniju, v katerem je poudaril zgledne fašistične kreposti in junaštvo tega vojaka. Madrid. 11. avg, lp. Vsi jutranji listi objavljajo pogrebne svečanosti ob pokopu Bruna Mussolinija in prinašajo številne fotografije. Močnejša skupina nemških bojnih letni je v noči na 11, avgust bombardirala vojaške naprave ob Sueškem kanalu. Posamezna' sovražna letala so v pretekli noči s severovzhoda priletela nad ozemlje raj-ha in skušala prodreti do Berlina. Po ognju protiletalske obraml>e so bila zavrnjena. Dva izmed napadajočih bombnikov sta bila sestreljena. Napad na Berlin spodletel Berlin, 11. avg. lp. Preteklo noč so sovražna letala priletala s severovzhodne smeri nad ozemlje nemškega rajha. Nekatera so skušala prodreti do Berlina, a spričo uspešne protiletalske obrambe so se morala takoj odpraviti na isto pot nazaj. Poskus napada je docela spodletel. Letalski boji na zahodu Kopenhagen, 11. avg. lp. V noči od solx>te na nedeljo so angleška letala metala bombe na nekatere kraje na Danskem. Nobene žrtve ni bilo, samo nekaj Drivalne lastnine je bilo poškodovane Peking, 11. avgusta, lp. V cerkvi italijanskega poslaništva so opravili svečano cerkveno opravilo v spomin na Bruna Mussolinija. Poleg drugih osebnosti iz poslaništva so sc tega opravila udeležili tudi mornarji oddelka San Marco, vsa italijanska kolonija in vojaški ter civilni odličniki nemške, japonske in drugih nevtralnih držav, Letalski boji na vzhodu Berlin, 11. avg. lp. Nemška bojna letala in strmoglavci so včeraj v zaledju osrednjega oddelka srednje fronte napadli oklopni vlak in vlak s preskrl»o ter oba uničili. Poleg tega so hudo poškodovali dva blindirana železniška transporta. Na jugu od Smolenska so z zelo premetenim delovanjem lovcev popolnoma uničili veliko skladišče prehrane in streliva. Ruska letala, ki so se pojavila, je protiletalsko topništvo takoj zbilo. Helsinki, 11. avg. lp. Danes zjutraj je bolje-viško letalstvo uporabilo novo vrsto bombnika, o katerem podrobnosti in značilnosti še niso znane, ter z njim napadlo stolnico v Porbou. Ruski letalci so vrgli številue l>omhe na to staro svetišče in ga po|K>lnoina razdejali. Berlin, 11. avgusta, lp. Zadnji letalski napad na Moskvo opisuje »Zwolf Uhr Blati«, ki pravi, da je bil ta napad prav posebno uspešen, ker je imel za cilj oboroževalne tovarne v Moskvi. Moskva je veliko središče letalske industrije in nemško letalstvo se je prav posebno spravilo na te tovarne ter jim prizadejalo hudo škodo, kakor se je dalo ugotoviti takoj. Nemški tisk opozarja na to, da se vojaško delovanje na vzhodu nadaljuje z vso natančnostjo in silo, da pa med lein ne mirujejo napadi na britansko otočje in brodovje. Berlin, 11. avgusta, lp. DNB poroča, da so nemška bojna letala včeraj severno od otoka Dagoe potopila sovjetsko trgovsko ladjo 3000 ton. Poleg tega so poškodovala večjo sovjetsko trgovsko ladjo z 10.000 tonami. Finsko vojno poročilo Helsinki,. 11. avg. lp. Glavni stan finskega generalnega slaba je izdal svoje prvo uradno poročilo: Druga velika ofenziva naše vojske, ki se Je začela konec julija in v začetku avgusta na se-vemovzhodnem delu Ladoškega jezera, se je srečno zaključila po vnaprej določenih načrtih. Sovražne postojanke, ki jih je bilo mnogo na tem ozemlju, so popolnoma porušene. Naši oddelki so na mnogih točkah pritiskali s tolikšno močjo in se ob Ladoškem jezeru tako čvrsto zasidrali, da je bil mnogim sovražnim divizijam, ki so se umikale proti jugu, odhod nemogoč. Izgube sovražnikove, ki močno kljubuje in se brani z vso silo, celo v popolnoma brezupnih položajih, so tako glede čet kakor bojnih sredstev ogromne. Naše čete še naprej obkoljujejo in uničujejo številne »žepe< in takoj izkoriščajo vsak uspeh. Našo ofenzivo podpirata silno delovanje n«-šega topništva in letalstva. 180 vodfteljev b?vše Mačkove stranke priseglo dr. Paveliču Zagreb, 11. avg. lp. Danes zjutraj je bila velika svečanost posebne važnosti za notranjo politiko hrvaške nezavisne države v dvorani hrvaškega sabora. Ustaškemu gibanju so se namreč pridružili voditelji razpuščene Mačkove hrvaške kmečke stranke. V prisotnosti Poglavnikovi je neki bivši Markov poslanec podal v imenu vseh svojih tovarišev izjavo, da se pridruži ustaškemu gibanju. Gre za 180 bivših poslancev in voditeljev Markove stranke, ki so prisegli Poglavniku g temi le besedami: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu ln pri j vsem, kar mi je drago, da se bom ravnal po načelih, ki jih je določilo ustaško gibanje, da se hom pokoraval Poglavnikoviin ukazom in da se hom zvesto držal vsake tajnosti, ki mi bo zaupana, ne da bi jo kdaj izdal. Prisegam, da bom hranil v vrstah ustaškega gibanja osvojeno neodvisnost hrvaške države in narodno svobodo. Ce se hom Izneveril tej prisegi, se zavedam odgovornosti vsakega svojega dejanja in svoje dolžnosti, da me čaka smrtna kazen, ki jo določa pravilnik ustaškega gibanja. Naj mi Bog pomaga. Amen,« Drzni italijanski napadi v vzhodni Afriki Na vzhodu potekajo operacije po načrtu LAIto Commissario ha riunito la Consulta della Provincia Lubiana, 9. agosto. Questa maltina l'Alto Commissario ha riunito al Palazzo del Goveruo la Consulta della Provincia. Prinia di dare inizio alla .trattazione dcl-1'ordine del giorno 1'Alto Commissario, mentro la consulta sorgeva in piedi, ha rivolto il commosso pensiero alla nobile figura di Bruno Mussolini caduto neH'addenipimento del suo dovere di sol. dato nel cielo di Pisa. l'Ecc. Grazioli ha detto come in quest'ora di grande fiero dolore anehe la popolazione della Provincia di Lubiana, come quella di tutto il popolo italiano, e vicina al cuore del DUCE. Egl i ha comunicato di aver pregato 11 DUCE di accogliere 1'espressione di eordoglio della Provincia. Dopo le parole delTAlto Commissario la Consulta ha mantenuto un minuto di raccoglimento. Esaurita la lettura dell'ordinc del giorno della precedente seduta, 1'Alto Commissario ha il-lustrato taluni provvedimenti presi in relazione alle materie trattate nelPultima seduta, e parti-colarmente sulla questione degli assegni fami-gliari che sono allo studio, su quella delle pen-sioni, della Croce Rossa, delle comunicazioni e della Fiera che va rapidamente allestendo la sua organizzazione, grazie alla pronta partecipazione delle piu importanti industrie e čase commer-ciali italiane. L'Alto Commissario ha quindi rivolto, anehe a nome della Consulta. un cordiale saluto al vice-prefetto dolt. comm David giunto in questi giorni a Lubiana, da Treviso, per assumere l'in-cariro di Viceprefelto presso l'Allo Conunissa-riato, avendo avuto il viceprefetto dott. comm. Bisia l'incarico di Capo Gabinetto. L'Alto Commissario ha iniziato quindi l'esa-me dei problemi posti alPordine del giorno il primo punto del quale comprendeva 1'esame del rifornimento dei generi alimentari. Duranle que-sto esame la Consulta č stala messa al corrente degli alti contributi devoluti dal Governo Fasci-eta, e dal bilancio delTAllo Commissariato, per il ronguaglio dei prezzi, allo scopo di evitare ulteriori aggravi alla popolazione. Esaminando i singoli generi 1'Alto Commissario ha messo in rilievo la necessita, di limitare questi contributi e dello studio della revisione di talune voci. Particolare attenzione ha pošto 1'Alto Commissario. al problema della fornitura dei grassi dei quali la provincia ha una produzione limitata. Sul-1'opera svolla dagli uffici competenti ha messo al corrente la consulta il dott. Moseri, il quale. esaminato questo capitolo, ha dalo relazione sul censimenlo e sui raduni bestiame che si sono iniziati con esito mollo /avorevole. Anehe in que-sto campo il contributo dello stalo a favore del consumatore t- notevolissimo. L'Alto Commissario ha messo quindi al corrente la consulta sulTopera svolta per assicurare la fornitura del latte alla cittft di Lubiana, e sui sarrifici finanziari in atto allo scopo di evitare che i prezzi salgano ulteriormente. Su questi ar-gomenti il consultore dolt Natlačen ha esposto alcune proposte tendenti a favorire la regolazione dei consumi, speoialmente in provincia. II consultore Pucelj ha esposto il suo punto di vista sulla necessita di inerementare l'allevamento dei inaiali, e quello sul regime dei grassi a Lubiana e in Provincia. Per quanto riguarcla il raduno del bestiame il consultore Pucelj constatta come que. sto provvedimento sia stalo attuato con molta re-golaritft ed equita. SulPargomento dei riforni-menti alimentari hanno interloquito anehe i con-sultori Slokar, Kavka, Krušec. Esaurito il primo punto dol!'ordine del giorno 1*Allo Commissario ha falto un rapido esame del primo lotto di lavori pubblici che hanno avuto, o stanno per avere inizio Ouesto primo lotto com-prende ollre 81 milioni di lavoro. — non ha bi. sogno di essere conimenlalo Le cifre parlano da sole e dicono lo sforzo che viene compiuto del regime a favore di questa provincia. Al primo lotto seguira, tra hreve un secondo lotto di la-voro, che interessera particolarmente i centri ru-rali della provincia II consultore Pirkmajer rin-grazia 1'Alto Commissario per il grande contributo dato dal regime ai lavori pubblici della nuova provincia, ed esainina quindi alcuni aspetti dell'altuazione dei lavori stessi. SuITargomento hanno parlato anehe i consultori Slokar, Kavka, Pucelj. Passando ad un'altro punto delTordine del giorno 1'Alto Commissario ha accennato ad un gruppo di problemi interessanti 1'economia locale, e si či soffermato a parlare delle societa di assi-curazionl, esaminando i diversi aspetti della que. stione con particolare riguardo agli interessi della Provincia. Passando poi a parlare delTorga-nizzazione sindacale, 1'Alto Commissario ha coniunicato, che, come č naturale anehe nella nuova Provincia vena esteso il sistema corporativo fa-scista. II passaggio, che sara fatto gradualmente e con la collaborazione degli elementi loeali, ha avuto inizio con la costituzlone delI'unione pro-vinciale dei lavoratori; nueleo questo intorno al quale, gradatamente, sara creato l'inquadramento delle forze produttive della Provincia. Le questi-oni sindicali, e particolarmente quelle dell'atti-vila di collocamento, sono state illustrate dal cons. naz. Vagliano, il quale ha messo in evidenza la neccessita che tutti i lavoratori disoccupati do. mandino 1'iscrizlone a detto ufficio. Da ultimo 1'Alto Commissario ha fatto un rapido esame della situazione della Provincia comunicando ai consultori le sue precise diretive perchč nulla venga a turbare il ritmo deH'attivitž che tendono al potenziamento del o^ranismo provinciale e alla sua normalizzazione. I! S§3C8 psr i teatri di Lubiana L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana ha communicato al sovrainlendente per i Teatri di Lubiana Oton Zupančič, che era accom-pagnato dai direttori dal Teatro lirico e del Te-alro della commedia ed ai rappresentanti degli artisti. che il DUCE si era rompiaeuto accordare un contributo di lire 300.000 pcrche fossero ri-vedute le paghe delle masse dei Teatri di Lu. biana in modo da migliorare le condizioni da questi lavoratori. L'Ecc. Grazioli ha comunicato quindi di aver disposto i seguenti aumenti salari: paghe fino a 000 lire mensili 15% di aumento, paghe fino a 900 lire mensili 12% di aumento e paghe superiori a 000 lire il 10% con un mas-simo di 250 lire di aumento. II sovrainlendellte anehe al nome degli artisti e delle masse ha espresso alTAlto Commissario la sua commossa gratitudine per il munifico e generoso provvedimento del DUCE, pregnndo l'Ecc. Grazioli di ma-nifestargli 1'espressione della profonda ricono- srenza di quanti dedicano la loro intelligente fa-tica alfarte dei Teatri di Lubiana. Dopo quella di Teatri 1'Alto Commissario ha ricevuto i rappresentanti della societa Glasbena Matica e ha comunicato loro che il DUCE ha vo-luto persorialmente accordare a questa e alle altre societa musicali un contributo annuo di lire 200.000 che dovranno servire alla predisposizione di manifestazioni musicali da svolgersi nel periodo che va da 1'ottobre di quest'anno all'otto-bre ■ del 1942, e al potenziamento delle societa di cultura musicale di Lubiana. II dott. Ravnikar Vladimir, presidente della Glasbena Matica, ha rivolto all'Alto Commissario 1'espressione di vi-vissima gratitudine per il generoso contributo del DUCE a favore della cultura slovena, pregando l'Ecc. Grazioli di manifestare al Capo del Governo 1'espressione della piu viva e commossa rioonoscenza della antica societa e di quante altre societa, svolgendo la loro profioua attivitA nel campo musicale. Amerika želi od Sovjetov protiuslug za svojo pomoč Berlin, 11. avgusta, lp. Izmenjava poslanic med Sumnerjem Welleem in sovjetskim poslanikom v VVashingtonu Ulmanskim glede pomoči Združenih držav boljieviški Rusiji je pri kremeljskih mogotcih naletela na živahno odobravanje. To je povsem razumljivo, pravi »Politična in diplomatska kore-6pondenca<, zakaj v časih, ko Roosevelt še ni poveljeval v Beli hiši, so imeli v Združenih državah Politični in vojaški položaj v Aziji Rim. 11. avg. lp. V listu »Giornale dTtalia« je Virginio Gayda posvetil uvodni članek položaju v Aziji. Politični in vojaški položaj v Aziji — tako piše Gayda — je odvisen od treh važnih činiteljev: 1. Od razvoja odnosajev med Japonsko in Sovjetsko zvezo po zvezi med URSS in angleško-ameriškim taborom. 2 Od siamskega položaja, ir» 3. od negotovega položaja v Perziji. Sovjetska zveza, ki njen požigalni komunizem zdaj hranita funt in dolar, se je postavila ob stran japonskih sovražnikov. Moskva, ki je zdaj zaveznica Londona in VVashingtona, se je torej pri. družila protijaponski politiki, to je anglosaksonski politiki v Srednji in Vzhodni Aziji. Dokaz za to so poleg drugega tudi novi prisrčni odnošaji med Moskvo in Čungkingom. Anglija in Združene države ima ta namen pošiljati pomoč Rusiji po tiho-morski poti. S tem namenom pa anglosaksonski krogi zadevajo ob življenjske interese Japonske, ki hoče evropsko vojno kolikor mogoče zavreti. Kakšno je torej japonsko ponašanje glede tega izzivanja? Ne smemo pozabiti, da Japonska nadzoruje vso vzhodno kitajsko obal in dostope do ruskih pristanišč s Tihega oceana. Položaj v Si-amu postaja čedalje bolj kočljiv in neroden. — Siam je priznal Japonski, da ima vlogo zaščitnice in pomirjevalke. Tokijski vladi se mora zahvaliti, da je indokitajski problem tako srečno rešen. — Angleške in ameriške sile pa izvajajo hud vojaški in politični pritisk na Siam, iz katerega so že prej napravili deželo svojega finančnega in trgovskega monopola. Anglija bi rada z izgovori, kakor jih je imela pri zasedbi Sirije, zasedla strateško važne točke v deželi in pritegnila Siam v politični in vojaški krog, ki je Japonski sovražen. Gayda naposled govori o položaju v Iranu in pravi, da Anglija in Sovjetska Rusija na vse načine spletkarita, da bi spravila Iran iz nevtralnosti. Omenja, da so angleški in sovjetski poslaniki v Teheranu zahtevali v zadnjem času, naj Iran izžene 2000 Nemcev, ki živijo v teh krajih. Iranska vlada pa se je temu postavila po robu, toda sovjetski poslanik je ponovil svojo zahtevo. Kakor vedno, tako tudi zdaj Anglija išče novih zaveznikov in novih zmed. Na zaveda se, da bo nazadnje sama žrtev svojih spletk. Šanghaj, 11. avgusta, lp. Angleški list »North China Daily News< opisuje položaj na skrajnem vzhodu in podčrtava, da pomeni posest Malezije, Birmanije za Anglijo popolno nadoblast na Tihem oceanu v teh krajih. Ti kraji namreč pomenijo »ključ«. Za Združene države pa pomenijo tihomor-ske posesti vir preskrbe z neobhodno potrebnimi materiali, kakor kavčuk, cin. antimon, tungsten itd. V japonskih krogih odgovarjajo, da ta članek močno dokazuje angleško in ameriško voljo, ki hoče Japonsko politično obkrožiti in s tem izzvati vojno nevarnost. Tega ne storijo, kakor pravijo, za obrambo majhnih dežel, za demokracijo ali omiko, temveč samo zato, da bi ohranili »tihomorski ključ« in pa monopol nad nekimi surovinami, po katerih lahko ostanejo pravi diktatorji v svetovnem gospodarstvu. Anglra pritiska na Iran Turčija budno na straži Carigrad, 11. avgusta, lp. V turških političnih krogih in časopisju je angleška in sovjetska grožnja proti iranski nevtralnosti naletela na živahne komentarje. Splošno trdijo, da se bo Iran postavil po robu vsakemu pritisku in da se bo temu pridružila tudi Turčija. Angleške in sovjetske spletke proti Iranu spravljajo v zvezo z ruskimi izgubami na vzhodni fronti in poudarjajo, da London in Moskva iščeta stranpot proti vzhodu. V turški javnosti so se tudi raznesle vesti, ki jih potrjujejo ameriške časopisne agencije, da se močne angleške in sovjetske sile zbirajo na iranski meji. Carigrad, 11. avgusta, lp. List »Džumhuriet« trdi, da imata londonska in moskovska vlada namen pritiskati na teheransko vlado, naj izžene nemške državljane z iranskega ozemlja. Ligt pravi, da je ta zahteva docela neopravičena in da hočeta londonska in moskovska vlada s tem kršiti iransko nevtralnost. Britansko delovanje glede te dežele zadeva tudi Turčijo, ki ji je mnogo na tem, da bodi Iran ozemeljsko cela in nezavisna država. Po pisanju tega lista sklepajo, da bo Iran branil svojo svobodo. Nazadnje list poudarja, da so angleški izgovori, češ da eo ji pravice in svoboda narodov pri srcu, docela izmišljeni in da prav za prav pomenijo le napad na nezavisno in nevtralno deželo. i Bolgarija zoper Anglijo Sofija, lt. avgusta, lp. Bolgarski jutranjiki prinašajo pod debelimi naslovi govor, ki ga je imel včeraj notranji minister Gabrovski na štu-dentovskem shodu. Poudarjajo, tla imajo ministrove besede veliko važnost tako glede notranje, kakor zunanje politike. Govor namreč kaže, da se je Bolgarija odločno postavila proti Angliji, proti plutokraciji in proti boljševizmu. Imetje emigrantov na Hrvatskem zaplenjeno Zagreb,, 8. avgusta, lp. Vlada ie odredila zaplembo imetja vseh hrvatskih emigrantov. vse drugačne misli glede Sovjetske zveze. V teh časih so v Združenih državah izjavili, da so sovjetski produkti tako poceni, ker so sad suženjskega dela in da zaradi tega Združene države nočejo imeti gospodarskih zvez s Sovjetsko zvezo. Danes pa se je ameriško mišljenje, zlasti v voditeljskih krogih v Washingtonu, glede vsega tega močno spremenilo, čeprav v Moskvi trdijo, da ni v teh zvezah prišlo do nobene spremembe. Surnner Welles je pismeno izjavil boljševiške-mu predstavniku, da je Sovjetska zveza v očeh Združenih držav žrtev oboroženega napada in da zadeva obramba »varnosti in nezavisnosti« Sovjetske zveze interese nacionalne obrambe Združenih držav. Zato sprejemajo Združene države prošnjo za pomoč z vsem srcem in bodo poslale vsa bojna in druga sredstva, ki jih imajo na razpolago. Da so kremeljski gospodje vse drugo kot nedolžna jag-njeta, bo menda znano tudi v Washingtonu, kakor povsod drugje po svetu, dodaja »Korespondenca«. Vedo namreč, da so ti boljševiki še vedno »brani-telji nezavisnosti in demokratske svobode narodov«, toda v resnici še vedno s strahovlado skušajo za-treti vse, kar diši po svobodi in omiki. To vse dobro vedo tudi v Združenih državah in drugje po svetu, kjer je bila znana vojaška priprava Sovjetske zveze, ki je hotela napasti vso Evropo. Toda za vse to se Surnner Welles in ameriška politika danes ne zmenita. Potrebna ji je samo označba »napadalec.«, da lahko sproži svoj mehanizem moralne in gmotne pomoči. Združ. državam je vsako sredstvo dobro za ustvaritev popolne gospodarske naodblasti nad celim svetom. Sicer pa so vsa sredstva samo obljuba, da bi z njim podkrepili odpor, ki že itak omahuje. Važno pri tem je, da dobijo Združene države neko »protiuslugo«, to je, da dobijo vojaške postojanke, ki so važne za imperialistične načrte. Pomoč Angliji je Ameriki že dala take postojanke na vzhodni obali, in sicer postojanke, ki bodo važne za bodoči napad na Evropo. Glede Rusije bodo zahtevale Združene države take postojanke le »začasno«, da bi zavarovali poti svojih transportov ali česa podobnega. Tako upa Roosevelt, da bo prišel do obkrožitve kake sile, ki mu preprečuje pot ali mu ni všeč. Nevarnost, ki ji Roosevelt izpostavlja svoje ljudstvo, ki mu je pred volitvami toliko obljubil, je vedno večja. A za vse to se on prav malo meni. Nevšečen film Rim, 7. avg. lp. »Dailv Herald« predlaga, naj se v Angliji prepove film »Ninočka«, v katerem igra glavno vlogo Greta Garbo, ker — kakor piše list — brez slehernega takta žali Rusijo in komunizem. PEZDIR FRANC posestnik na Viču 95 Dolgoletnega in požrtvovalnega člana upravnega odbora Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču ohranimo v najlepšem spominu. Pogreb bo v torek, dne 12. avgusta 1941, ix hiše žalosti, Vič 95, ob 6 uri popoldne, na pokopališče na Viču. Ljubijana-Vič, dne 11. avgust* *•«. Upravni in nadzorni odbor. Gospodarstvo I nuovi uffici della Banca dltalia Lubiana 11 agosto 1941-XIX La Banca dltalia con anessa sezione di Regia Tesoreria da domani 12 maggio trans-ferisce i suoi uffici presso la Cassa di Rispar-niio postale in Via 3 Maggio No 18. Novi uradi Italijanske banke Od 12. avgusta naprej bo Italijanska banka skupno z dodanim ji oddelkom Kraljeve finance prenesla svoje urade v hišo polee Poštne hranilnice, Ulica 3. maja št. 18. Novi trgovinski sporazum med Hrvaško in Romunijo Med Hrvaško in Romunijo je bil te dni sklenjen nov trgovinski sporazum, ki vsebuje dogovor glede medsebojne izmenjave blaga ter glede načina plačevanja Plačevanje je urejeno s klirin-gom na podlagi 100 kun za 300 lejev. Z novo pogodbo je doiočeno tudi. kakšne vrste blago bosta pogodbenici pošiljali druga drugi. Hrvaška bo uvažala iz Romunije predvsem nafto, asfalt, parafin in druge proizvode, s katerimi bo pokrila vse potrebe na polju vojnega in civilnega gospodarstva, Romunija pa bo od Hrvaške dobivala zlasti železo, magnezit, silicij in železne rudnine. Prvo nagrajeni plakatni osnutek za letošnji Ljubljanski jesenski velesejem, ki ga je izdelal .. g. Janez Trpin Romunsko obnovitveno posojilo Bukarešta, 10. avgusta, s. Romunska vlada je razpisala notranje posojilo pod naslovom »posojilo celotne narodne obnove« za neomejeno vsoto denarja, s katerim hočejo pokriti vse vojne stroške, obnoviti Besarabijo in Bukovino in gospodarstvo postaviti na trdne temelje. Posojilo bo zaključeno 31. marca 1942. Izdali bodo dvojne kupone po 2500 lejev in 1000 lejev. — Te zadnje obveznice bodo namenjene kmetom, da bodo lažje plačevali. General Antonescu je izdal razglas romunskemu narodu, v katerem pravi med drugim: »Zahtevam od vseh Romunov, da podpirajo državo v tej zgo-.dovinski uri. Da bomo obnovili vse to, kar je naša Junaška vojska zopet osvojila, da bomo počastili naše mrtve in da bomo dali Besarabiji in Bu-kovini vse, kar je sovjetsko razdejanje uničilo, zahtevam od vseh, da podpišejo posojilo.« Nocoj ob 9 bo ministrski predsednik Mihael Antonescu imel nagovor na romunski narod po radiu, v katerem bo imel sličen poziv na vse Romune. Zmanjšani obroki mila — s 1. septembrom. »II Sole« poroča iz Rima: Ministrstvo za-korpo-racije je že navedlo razloge, zakaj je količina mila za mesec avgust lahko ostala nespremenjena. Ker je v sedanji periodi na razpolago manjša količina tolšč in maščob, potrebnih za izdelovanje mila, je potrebno, da se obrok mila, začenši s 1. septembrom, zmanjša, da bo na ta način zasigurana preskrba in porazdelitev mila do novega pridelka maščob. Z ozirom na to je ministrstvo za korporacije odredilo, da znaša od 1. septembra obrok mila na eno osebo 150 [Tramov; milo se mora prodajati v kosih po 150 in 300 gramov po 0.60, odnosno 1.20 lir za kos. Prav tako se je izvedelo, da je na trgu prosta prodaja pralnih praškov in da se je v tem času zrtiatno povečala produkcija teh praškov, tako da bo zmanjšan obrok mila lahko nadomeščen s pralnimi praški, ki so sposobni za dekalcifika-cijo trde vode in so tako pripravni za pranje perila, drugi pa bodo nadomeščali milo v pravem pomenu besede, če se bodo uporabljali po dodanih navodilih. Cene industrijskega mila. »Uradni list« Št. 184 z dne 6. avgusla 1941 je objavil naslednje glede cen industrijskega mila: Da hi se odpravile zlorabe v prodaji mila, namenjenega za industrijsko uporabo, je ministrstvo za korporcije z ukrepom P. 100 z dne 30. julija t. 1. odredilo, da prodajna cena imenovanega mila, ki vsebuje 60—62 odstotkov tolščnih in smolnih kislin, ne sme presegati 600 lir za kvintal za blago v zabojih franko tovarna vagon ali avtomobil. Za industrijska mila, ki vsebujejo manj kakor 60% tolščnih in smolnih kislin je določen popust 7 lir za vsako enoto manj pri kvintalu. Sporočilo deviznega ravnateljstva Srbske narodne banke. Devizno ravnateljstvo Srbske narodne banke je izdalo z ozirom na ponudbe za izmenjavo imovinskih vrednosti opozorilo, da je za kompenzacijo imovinske vrednosti iz bivših jugoslovanskih, sedaj nesrbskih pokrajin, potrebno posebno dovoljenje in da se smatra vsaka kompenzacija, ki je v nasprotju s tem opozorilom, za devizni prestopek. Izbor kobil na Spodnjem Koroškem (Gorenjskem). Da bi se na Spodnjem Koroškem gojila najbolj odgovarjajoča vrsta konj, so naredili po vseh krajih pregled in izbor kobil. Odziv prebivalstva ie bil povsod velik. Nn pregled je bilo pripeljanih vseea 726 kobil. Izbranih (e bilo 120 kobil; 27 od teh jih je dobilo posebno knjigo in rodovnik. Sosvet Ljubljanske pokrajine je zasedal Visski Komisar Eksc. Grazioli se je spominjal plemenite osebnosti Bruna Mussolinija - Pojasnil je najvažnejša vprašanja družinskih doklad, preskrbe živil, javnih del in zavaroval, družb - Podal je smernice za bodočnost Ljubljana, 10. avgusta. V soboto 9. t. m. je Visoki Komisar sklical v vladno palačo Pokrajinski sosvet. Pred prehodom na dnevni red se je Visoki Komisar, medtem ko je Sosvet stal, spomnil z ganljivimi besedami plemenitega lika Bruna Mussolinija, ki je padel pri opravljanju svoje vojaške dolžnosti na nebu Pise. Ekscelenca Grazioli je dejal, da je v tej veliki uri ponosne bolečine tudi ljudstvo v Ljubljanski pokrajini, kakor vse italijansko ljudstvo, blizu Du-cejevemu srcu. Sporočil je, da je Duceja prosil, naj sprejme izraz sočustvovanja Ljubljanske pokrajine. Po besedah Visokega Komisarja je Sosvet vztrajal v minuti zbrane tišine. Ko je prebral zapisnik prejšnje seje, je Visoki Komisar obrazložil nekatere ukrepe, ki jih je izdal v zvezi s snovjo, ki jo je obravnavala zadnja seja, zlasti v zvezi z vprašanjem družinskih doklad, ki se proučujejo, glede pokojnin, Rdečega krila, prometnih zvez in velesejma, ki se naglo pripravlja po zaslugi radovoljnega sodelovanja najvažnejših italijanskih industrij in trgovskih tvrdk. Visoki Komisar je nato naslovil tudi v imenu Sosveta prisrčen pozdrav viceprefektu dr. kom. Daviču, ki je prispel te dni iz Trevisa v Ljubljano, da prevzame posle podprefekta Visokega komisariata, ker je viceprefekt dr. kom. Bisia sprejel posle šefa kabineta. Visoki Komisar je nato otvoril razpravo o vprašanjih na dnevnem redu, ki je kot prvo točko obsegal razpravo o zalaganju z živili. V svojem pregledu je seznanil Sosvet z visokimi prispevki, ki sta jih določila Fašistična vlada in proračun Visokega Komisariata, da bi se izenačile cene in hi se ljudstvu prihranile nadaljnje težave. Pre-tehtajoč poedine vrste živil, je Visoki Komisar poudaril potrebo, da bi se ti prispevki omejili in da bi se proučevala revizija nekaterih postavk. Posebno pozornost je posvetil Visoki Komisar vprašanju dobave maščob, ki jih proizvaja pokrajina v omejenem obsegu. Glede dela, ki so ga v tem pogledu izvedli pristojni uradi, je poučil Sosvet dr. Moseri, ki je po proučitvi tega poglavja poročal o popisu in dogonu živine, kar se je začelo z zelo zadovoljivim uspehom. Tudi v tem področju je prispevek države v korist potrošnika zelo znaten. Visoki Komisar je nato seznanil Sosvet z delom, ki je bilo izvršeno, da bi se mesto Ljubljana založilo z mlekom, ter s finančnimi žrtvami, ki so v teku, da bi se preprečil nadaljnji porast cen. O teh predmetih je sosvetnik dr. Natlačen postavil nekatere predloge, ki gredo za tem, da bi se uredile potrošnje, zlasti na deželi. Sosvetnik Pu celj je izrazil svoje mnenje o potrebi, da bi se povečala reja prašičev, nadalje o gospodarstvu z maščobami v Ljubljani in na deželi. Kar se tiče dogonov živine, ugotavlja sosvetnik Pucelj, da je bil ta ukrep izvršen z velikim redom in pravičnostjo. Glede dobav živil so se oglasili tudi so-svetniki Slokar, Kavka, Krušec. Ko so izčrpali prvo točko dnevnega reda, je Visoki Komisar na kratko poročal o prvi skupini javnih del, ki so se že začela, ali pa se še bodo. Ta prva skupina obsega nad 81 milijonov lir — in to dejstvo pač ne potrebuje komentarja. Številke govore same in izražajo trud, ki si ga nalaga režim v korist te pokrajine. Prvi skupini bo sledila v kratkem druga skupina del, ki bo zanimala zlasti poljedelska središča pokrajine. Sosvetnik Pirkmajer se je zahvalil Visokemu Komisarju za veliki prispevek, ki ga je določila vlada za javna dela v novi pokrajini in je nato razložil nekatere poglede glede izvršitve teh del. O stvari so spregovorili tudi soevetniki Slokar, Kavka in Pucelj. Prehajajoč na novo točko dnevnega reda je Visoki Komisar opozoril na skupino vprašanj, ki zadevajo krajevno gospodarstvo in je spregovoril o zavarovalnih družbah, pretehtavajoč razne poglede na to vprašanje s posebnim ozirom na korist pokrajine. Ko je potem prešel na sindikalno organizacijo, je Visoki Komisar sporočil, da se bo, naravno, tudi na novo pokrajino razširil fašistični korporacijski sistem. Prehod, ki se bo izvršil stopnjema in s sodelovanjem lokalnih čini-teljev, se je začel z ustanovitvijo Pokrajinske delavske zveze. To je jedro, okrog katerega se bodo počasi razvrstile proizvajalne sile pokrajine. Sindikalna vprašanja, zlasti glede urada za zaposlitve, je obrazložil nar. svetnik Vagliano, ki je poudaril potrebo, da se vsi brezposelni delavci prijavijo za vpis v Imenovani urad. Na koncu je Visoki Komisar na kratko poda! pregled o položaju pokrajine in je sosvetnikom sporočil svoje točne smernice, da bi nič ne motilo delovnega ritma, ki gre za tem, da bi se pokrajinski organizem okrepil in normaliziral. Ruinlone del Comitato provinciale per 1'ufftcio di collocamento Lubiana, 8 a gosto. Oggi alle 15, presidente il Cav. uff. Gatti, de-legato dell'Alto Commissario, 6i 6 riunito il Co-mitato provinciale per 1'ufficio di collocamento. In cjuesta riunione sono state concordate le disposizioni per la rapida e totalilaria applicazione del-1'ordinanza delPAlto Commissario per la disciplina e l'accertamento della mano d opera disoccu-pata. Particolarmentc) č stata decisa la distribuzio-ne di un manifesto a tutte le aziende della crttft e della provincia contenente il riassunto delle norme fissate dalla citata ordinanza, la istituzione di un ufficio corrispondente in ogni capoluogo di ca-pitanato e la delegasione delle funzioni di collo-catorie a tutti i comuni della provincia. Dopo la riunione il comitato č stato ricevuto dall'Alto Commissario, il quale ha impartito le direttive per 1'opera da svolgersi per il piu utile funziona-mento dell'ente. Visoki Komisar sprejel pokrajinski odbor urada za namestitve Ljubljana, 9. avgusta. Danes ob 15. se je pod predsedstvom cav. uff. Gatfija, delegata Visokega Komisarja, sestal Pokrajinski odbor urada za namestitve. Na tem sestanka so obravnavali ukrepe za naglo in popolno izvršitev odredbe Visokega Komisarja ta ureditev za zaščito brezposelnega in zaposlenega delavstva. Sklenila se je zlasti razdelitev proglasa vsem podjetjem v mestu in pokrajini, ki bo obsegal vsebino tofk v omenjeni odredbi, ustanovitev ustrezajočega nrada v vsakem glavnem okrajnem mestu in zastopstev z namestitvenimi funkcijami v vseh občinah pokrajine. Po sestanku je odbor sprejel Visoki Komisar in izrekel smernice za dello, ki naj se izvede za najboljše delovanje ustanove. Brezobzirni nastop proti komunistom , na Južnem Koroškem Osem smrtnih obsodb izvršenih Pod gornjim naslovom objavlja »Karavvan-ken-Bote« z dne 9. avgusta z Bleda naslednje poročilo: »Nepoučljivi komunistični elementi so skušali v zadnjih dneh s sabolažnimi dejanji motiti obnovo na zasedenem ozemlju Koroške in pa Kranjske. Nemške oblasti so takoj energično poprijele in odstranile povzročitelje teh dejanj. Izredno sodišče, ki je bilo postavljeno za obsodbe komunističnih nasilnih hudodelstev na zasedenem ozemlju, je dne 1. avgusta 1941 zaradi prepovedane posesli orožja in zaradi ude-lcžitve komunističnih sabotažhih dejanj obsodilo na smrt Ignacija Hrena, strojarja iz Steina (Kamnika), starega 32 let, Leopolda D r e m e 1 j a , brivskega pomočnika iz Steina (Kamnika), starega 20 let, Mirka Exlerja, trgovskega pomočnika iz Steinbiichla (Zapric), starega 20 let in Alojzija Glaviča, lončarskega pomočnika iz Mannsburga (Mengša), starega 27 let. Sodba se je lakoj izvršila. Policija je prijela oboroženo komunistično drhal, ki se je klatila po gozdovih okraja Krain-burga (Kranja). Protivila se je položiti orožje. Upor je bil takoj strt in drhal uničena. Pri tem je bilo osem upornikov ubitih. Tako bo v bodoče kaznovan vsak upor. Enako sc kaznuje oni, ki daje upornikom potuho, torej posebno tudi oni, ki jim da stanovanje, živež in obleko, ki jim posreduje poročila ali ki so mu znani ukrepi in nameni upornikov, ne da bi jih naznanili policijskim oblastem. Od načelnika civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske postavljeno izredno sodišče je dne B. avgusta 1941. 20 letnega slikarja napisov Milana Kolariča iz Perau (Perovega), 28 letnega strojnega ključavničarja Stanka Kališ-n i k a iz Perau (Perovega), 28 letnega strojnega ključavničarja Kazimirja Čemela iz Steinbiichla (Zapric) in 32 letnega zidarja Ivana Finžgaria iz .lauerburga (.lavornika) zaradi udeležitve nn komunističnih zborovnnjih, na katerih so se pripravljala in sklepala dejanja terorja, zaradi dejanj pri premišljeni poškodbi javnih uredb in naprav in zaradi de-fiktov zoper varnost življenja in lastnine, kakor tiiHi zaradi tega, ker so kljub prepovedi nosili orožje, obsodilo na smrt. Sodba se je lakoj izvršila.« Duce za slovensko gledališče in glasbena društva Dal je 300.000 lir za zvišanje plač gledališkim igralcem In uslužbencem ter letno podporo v znesku 200.000 Ur Glasbeni Matici in drugim glasbenim društvom Ljubljana, 10. avgusta. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sporočil višjemu upravniku ljubljanskih gledališč Otonu Zupančiču, ki sta ga spremljala ravnatelja opernega in dramskega gledališča, in zastopnikom igralcev, da je Duce blagovolil nakloniti prispevek 300.000 lir, da bi se revidirale plače usluž-benstva ljubljanskih gledališč in izboljšal položaj uslužbencev. Eksc. Grazioli je nato sporočil, da je odredil naslednje poviške plač: za plače do 600 lir mesečno 15%. za plače do 900 lir mesečno 12% poviška in za plače nad 900 lir 10% i najvišjim poviškom 250 lir. Višji intendant je tudi v imenu umetnikov in uslužbencev izrazil Visokemu Komisarju svojo iskreno zahvalo za dobro-tliivi in velikodušni Ducejev ukrep in je prosil Eksc. Graziolija, naj Duceja sporoči izraze glo- boke hvaležnosti vseh, ki posvečajo svoj trnd umetnosti ljubljanskih gledališč. Po zastopnikih gledališč je Visoki Komisar sprejel zastopnike družbe Glasbene Matice in jim je sporočil, da je Duce osebno blagovolil priznati tej in drugim glasbenim družbam letno podporo 200.000 lir, ki bi se naj uporabile za pripravo glasbenih nastopov v dobi od oktobra tega leta do oktobra leta 1942. ter za okrepitev društev za glasbeno kulturo v Ljubljani. Dr. Vladimir Ravnikar, predsednik Glasbene Matice, je izrazil Visokemu Komisarju najživahnejšo zahvalo za plemeniti prispevek Duceja v korist slovenske kulture in je prosil Eksc. Graziolija. naj Vladnemu poglavarja sporoči izraze najtoplejše, iskrene hvaležnosti stare glasbene družbe ter vseh drugih družb, ki izvršujejo svoje plodno delo na glasbenem področju. Maksimalne cene na ljubljanskem živilskem trgu Po pooblastilu Visokega Komisariata je mestni tržni urad tudi še za ta teden spet določil maksimalne cene raznim pridelkom, zlasti pa povrtnini. sadju in drugim sadežem dogovorno z zastopnicami ženskih društev in delavstva ter v soglasju s prodajalkami, zelenjadarji, sadjarji in našimi slovitimi zeljarji. Minuli leden smo pa na ljubljanski trg dobili nov pridelek, kakršnega na našem trgu doslej še nismo poznali ali vsaj ne v taki obliki. V mislih imamo namočeno čebulo, kakor smo že prej poznali namočeno solato, da je bila težja. Prodajalce čebule zato prav resno svarimo, naj ne poskušajo vpeljati te novosti, ker bi jo morali prav zelo obžalovati. Pomislijo naj, da je bilo lani ob^ tem času dosti čebule po 1 din, seda j ji je pa" določena maksimalna cena na 1 L, a pri tej ceni pač ni treba čebule še močiti. Gospodinje pa opozarjamo, da res ni dosti kumaric za vlaganje na trg, ker so pač prejšnja leta skoraj vse prišle z one strani Save. Drugi okoličani Ljubljane še niso vajeni prodajati kumaric za vlaganje in zato letos še niso sadili posebne sorte niti ne obirajo nedoraslih navadnih kumar. Kar se maksimalne cene kumaric za vlaganje tiče, je popolnoma primerna in dosti visoka, zato pa pridelovalci nikakor ne smejo izkoriščati pomanjkanje blaga in kumaric samo zaradi tega dražiti, ker jib je malo na trgu. Gospodinje poznajo dolgo vrsto receptov za vlaganje velikib kumar, ki jih sladokusci še mnogo bolj cenijo kot navadne majhne kisle kunjaricc. Prav tako je pa znano, da na Češkem, zlasti pa v domovini kislih kumaric, v Znojmu, kisa jo mnogo več velikih kumar kakor drobnih kumaric. Ker letos domači paradižnik zaradi za-jedalcev ne kaže posebno dobro, lahko oberemo že zelenega ter ga prav tako vložimo kakor kisle kumarice, pa bomo spoznali, da so kisli zeleni paradižniki še delikalnejši od majhnih kislih kumaric. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zelene paradižnike jeseni, ko ne morejo več dozoreli ter so tudi rdeči še kisli, da jih vložimo enako kot kumarice. Sicer bomo pa letos vložili več paprike ter jo pred vlaganjem rudi napolnili z raznim drugim sočivjem. Vsi naši dnevniki hvale vredno objavljajo recepte za konserviranje raznovrstnih pridelkov ter_ zato posebno naše gospodinje opozarjamo, naj se po teh preizkušenih receptih tudi ravnajo. Posebno naj pa upoštevajo konserviranje raznih surovih sadnih sokov brez sladkorja, pač pa z vinskim kamnom, ker lako konservirani surovi sokovi popolnoma ohranijo okus svežega sadja in tudi vse vitamine. Kar se vlaganja slročjega fižola tiče, vse naše gospodinje vedo, da ga je lelos treba vložiti čim največ. Pri tem naj pa ne pozabijo, da stročji fižol lahko tudi posuše, ker se odlično drži in ne izgubi svojega okusa. O vsem konserviranju zelenjave in sadja pa naj bi ženskn društva in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva priredila čim največ predavani in tečajev s poskusnim konser-viranjem, da bodo naše gospodinje najširših slojev dobro poučene o vseh malenkostih, ki so pri tem delu večkrat zelo važne ter prav ti triki jamčijo za uspeh. Tudi za la teden določene maksimalne cene veljajo seveda samo za prodajo na drobno in so naslednje: domači krompir 1 L. seveda na drobno, a na debelo mora biti krompir raz- meroma cenejši. Koleraba 1 L,,rdeča pesa 1.20 L, nizki stročji fižol 1 L, visoki strožji fižol 2.50 L, luščeni mladi fižol 3 L, rdeče korenje brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, zelj-nate glave na drobno 0.80 L za kilogram, ohrovt 1 L, glavnata solata 2 L, endivija 2 L, kumare 1.20 L, kumarice za vlaganje, namreč sorte za vlaganje, ki jih gre okrog 30 na en kilogram, 3 L, a majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre 125 na en kilogram, pa 8 L, velike jedilne buče 0.50 L, majhne bučke za polnjenje 3 L, čebula 1 L, češenj 2.50 L za kilogram, da posamezna glavica, ki jih gre okrog 25 na en kilogram, velja 10 centesimov, grah v stročju 2.50 L, luščeni grah 3.50 L, mehka špinača 2.50 L, trda špinača 1.50 L, kislo zelje 3 L, kisla repa 1.50 L, domači paradižnik 3 L, liter lisičk 0.60 L, veliki in razviti jurčki 6 L kilogram, majhni nerazviti jurčki za vlaganje 10 L za kilogram, liter subih namiznih malin 3.50 L, kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L, I. vrsta namiznih jabolk, torej beličnik, astrahan in šar-lamovski 4 L, jabolka II. vrste 3 L. jabolka III. vrste za vkuhavanje 2 L, še cenejša pa mora biti seveda pobiravščina za želiranje, domače marelice 6 L, domače breskve 4 L. Vse cene veljajo samo za kilogram, kjer ni posebej navedena druga mera, kakor n. pr. liter. Ponavljamo, da so te cene strogo obvezne tako za prodajalce kakor za gospodinje, saj vse že poznajo strogo nadzorstvo na našem živilskem trgu. Prepovedano je tudi vmešavanje v pogajanja za ceno, prav tako pa tudi otipavanje blaga. Tržni organi imajo naročilo, da morajo gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto. Če hočejo naše gospodinje res znižati cene živilom in z uspehom preganjali draginjo, naj kmetic ne love po ulicah ter naj same ne dajejo potuhe prekupčevalcem. „Sloven£eva" podružnica Ljubljano, TurSeva cesla (palača Poštni dom) 9 m m m w w m Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo po kurirju nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvigneio v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Arko dr. Vladimir. Arnič Marija, Do-brovoljc Marinka, Gil!y Manaa, Kežar Jera, Kle-rhenc Žorislava, Knaflič Joško, Modrijančič Andrej, Pečenik Rudolf, Radakovič Jefa, Resinovič Stanko, Sinjur Ivan, Sedej Anton, Vušmoč Petar. Pošto naj dvignejo: Ahčin Jerica, Aleksandrova 7; Cener Vitka, Kersnikova ul. 7; German Peter, Rožna dolina; Hinterlechner inž. Franjo, Direkcija drž. žel.; Hrehnerechuch, učiteljica, Poljanska cesta; losipovič Leposava, Baragova 10; Kralj Alfred, Kotnikova 15/3; Otujac Ivan, (firma I. C. Mayer); Požar Anton, Gledališka 11; Prein-falk Ana, Staletova 23; Radanovič Anton, ravnatelj Gospodarske ^adruge; Rojič Vida, Miklošičeva 17: Sluga Franc, Zeiena jama; Smerkol Pavel, Vič 24; Sosič Stanko, Bolgarska ulica, Vila Dragica; Šafa-rič Branko, Kolodvorska 22; Vodušek Cirila, Tyr- Narod mora biti kreposten Naš svet je čudovito napreden. Vse, kar človek rabi in kar mu služi, vse je čudovito »popolni!. Kako hitro smo prišli »d leščerho preko petrolejke in plina do elektrike! Od navadnega voza preko železnico, birikla in avtomobila do zra koplova! Od pisma do brzojava, telefona in kino. Pa kaj se nam v kratkem še obeta! Kmalu se bomo gledali od Evrope do Avstralije. Vse, kar je izven človeka, kar ga obdaja, je človek spopolnjeval in šo vedno spopolnjuje, — lo samega sebe zanemarja. Svojega nižjega, živalskega dela ne; pač pa svoj višji, boljši, duhovni del. To. kar ga dela človeka. Telovadba in šport — to sta danes dvo najvišji vedi. To prevladuje, v tem vse tekmuje, to sc občuduje, v tem jo junaštvo, slava in čast. Gorje mu. kdor si drzne proti temu imeli kake pomisleke! Ta naj gre ua luno, za naš svet ni več! Le ne »moralizirati«! Pridigaj starini ženicam, — nam mladim, življenja polnim ne boš! Pa naj svet žene svojo stvar naprej! Saj tega nihče ne taji, da sta telovadba in šport koristna. Vendar je in ostane morala edini trdni temelj življenja. Ce si ne. bomo svetu upali resnice povedati, no bo nikdar boljše. Brez to omalovaževane, osovražene morale človeškemu rodu ni obstanka, vsaj za dolgo fasa ne. Rekli smo že: vsaka nemorala se kaznuje prej ali pozneje na posamezniku in ua celih narodih. Narava, v katero so vklesane božje postave, se maščuje. Demo-r a I i z i r a n narod je obenem degeneriran. Na to neizpodbitno dejstvo je moderna šola pozabila. Saj jc prav, da je mnogo šol. Tudi drage smejo biti. Izobrazba ni nikdar preplačana. Samo to se vpraša, kaka izobrazba! Toda šola ni edina, ki ne ve, kaj je prava izobrazba. Mnogi ljudje tega ne vedo. Vsa sredstva izobraževanja so enostranska: služijo skoraj lc umski, deloma le snovni spopnl-nitvi; to pa, kar nas dela človeka, to je postransko: srce, značaj, življenje. Lc ne »moralizirati«! »Moraliziranje« — to je največji strah, ki so ga vse hoji. Mnoga društva, listi, knjige, radio, — da kina ne omenjamo! — koliko se tu piše, koliko govori, koliko uprizarja, kar služi samo radovednosti, kar polni samo glavo, — le »moralizirati« ne! Tega svet ne sliši rod. Ce hočete imeti ljudi zase, govorite in pišite jim, kar jim ugaja, kar jim ušesa ščegeta, kar jim oči mami! Da morajo hiti dobri Ijiidje: obzirni, nesebični, zvesti, ljudomili, dobrosrčni, požrtvovalni, za dobro stvar pogumni, neustrašni, n tem se jim ne sme govoriti, to jim ne nuditi, ali le prav v vato zavito, da komaj čutijo, kaj v vati tiči. Krepost je omalovaževana, v kot postavljena. Na tihem jo smemo občudovati, v javnosti pa naj lepo molči, da se kdo ne razburi! Svet, tako si napreden, tako prosvetljen, vse veš in znaš, tega pa ne veš, da je le krepost resnično rasti in občudovanja vredna, da jo jc treba na svečnik postaviti, da bo svetila daleč na okoli v temo. In tega ne veš, da jc človek najdragocenejše blago na zemlji, da, če so vse drugo z b o I j š u j e in spopolnjuje,. se mora predvsem človek s a in, — njegov boljši »jaz« — zboljševati, s p o po 1 n j e v a t i, kulti vira ti. Da je to najplemenitejša kultura, le to prava olika in resničen napredek človeštva. ševa 17; Turk Ema, šelenburgova 9; Žolger Zvon-ko, ^Zavarovalnica »Feniks«. "Gospod Sedlaček Bogomir naj se zglasi v pisarni zaradi pošte. Gospe, ki so vložile skupno prošnjo na Visoki Komisariat za izpustitev njihovih mož, prosimo, da se zglase v pisarni v tajništvu Poizvedovalnega oddelka. Učiteljstvo šole Hinje je darovalo Rdečemu križu 50 Lir. Iskrena hvala. Novo mesto Novomeščani, danes na koncert! Drevi ob 7 bo v dvorani Prosvetnega doVna dobrodelni koncert Rdečega križa, ki vabi Novomeščane, da se ga udeleže v kar največjem številu in tako podprejo plemenita prizadevanja te dobrodelne ustanove, ki ima zlasti v sedanjih časih opravili neštevilno nalog. Vodstvo Rdečega križa istočasno prosi udeležence koncerta, naj poleg vstopnice še prostovoljno prispevajo za socialni odsek, ki je z izdatki silno obremenjen. Nesreča pri mlatilnici. 16 letni mesarski vajenec Žagar Mirko iz Trebnjega je pomagal pri mlačvi pšenice. Nesreča je hotela, da se je preveč približal gonilnemu kolesu mlatilnice, ki ga je zgrabilo za levo roko in mu jo lako težko poškodovalo, da se je moral zateči v kandijsko bolnišnico. Toča pod Gorjanci. V soboto zvečer okoli devetih je nad Novim mestom in okolico za-divjala nevihta, ki jo ie spremljalo grmenje in bliskanje. Po nekaterih predelih pod Gorjanci je padala tudi toča, ki pa je po dosedanjih vesteh bila le kralkotrajna. Povzročila je škodo zlasti na fižolu in koruzi. O škodi še ni točnih poročil. Z raketo si je obžgal roko. 64 letni posestnik Franc Marzedovnik iz Spodnjega Lakenca v občini Mokronog je z zažigati jem raket z njiv preganjal pliče. Ena rakela se mu je po nesreči vžgala v roki in mu jo močno ožgala. Zdravniško pomoč so mu nudili v bolnišnici usmiljenih bratov. Novomeški Rdeči križ prosil Jeseni bodo številni navalili na Rdeči križ s prošnjami za zimsko obleko, posteljno perilo in odeje. Vodstvo novomeškega RK prosi zato vse Novomeščane, naj že zdaj pripravijo vse, kar morejo utrpeli. Če se otroci igrajo s sekiro. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 2 letno Ljudmilo Mikličevo z Brusnic. S 3 letnim bratcem sla se igrala s sekiro. Fantek jc pri igri bil neroden in nepreviden in je dekletca s sekiro udaril po roki. Zadal ji je hudo rano na roki, zaradi katere so jo morali nemudoma spraviti v bolnico. Restavracijska d*la na kapiteljski cerkvi se bodo kmalu začela. Visoki komisariat v Ljubljani je dal vodslvu restavracijskih del na kapiteljski cerkvi nalog, naj pripravi vse potrebno, da bi se mogla dela začeti. Kakor smo že poročali, je najnujnejša osušitev kriple. Zaradi tega bodo te dni pričeli kopati okoli cerkve jaiue za preiskavo terena, kar naj končno odloči o načrlih za osušitev. Točne načrte bo izdelala posebna komisija, ki jo tvorijo knnser-vator dr. Mesesnel, arhitekt inž. Mušič in gosp. Grcgorič. Ta komisija se bo seslala tc dni. Konservatoristka daje proti zmernemu honorarju pouk v klavirju in klavirski harmoniki. Interesenti naj se javijo v pisarni Rdečega križa. I te novice Koledar Torek, 12. avgusta: Klara, devica in muče-nica; Hilarija, mučenica; Herkulan, škof; Ni-mija, mučenica. Sreda. 13. avgusta: Pribežališče grešnikov; Janez Berhmans, spoznavalec. Novi grobovi + Gosp. Franc Rihtar, prokurist banke »Sla-vije« in posestnik, je 10. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 12. avgusta ob pol 6 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. + Gosp. Franc Pezdirc je v nedeljo popoldne umrl na Viču. Zapušča ženo in štiri otroke. Pogreb bo v torek, 12. avgusta ob 6 popoldne na farno pokopališče na Viču. + Gospa Marija Ana Vidlc je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. Na dan Marije Snežniee, dne 5. avgusta, sta bila v Sv. Križu pri Litiji poročena g. Alojzij Petelin, orožnik v Planini pri Rakeku, in gdč. Mira Srebot, hči posestnika v Sv. Križu. Bog daj srečo! — Lastavice naznanjajo jesen. Letošnji avgust je v dobi pasjih dni prav hladen. Zjutraj se, po barjanski ravnini vleče gosta megla. Jutranja toplota pa presega te dni nekaj stopinj nad + 10 C. Ni prave kopalne sezone. Ta nedelja je sicer zvabila mnogo kopalcev na Ljubljanico in njene pritoke, še več pa na Savo, toda nikdo ni dolgo vzdržal v mrzli vodi. Bližamo se jeseni. To nam naznanjajo tudi lastavice, ki so se že pričele, to letos prav zgodaj, zbirati v skupine in se pripravljajo na daljno pot. Ptice-pevke, ki so nas v prvih poletnih mesecih in spomladi tako prisrčno razveseljevale s svojim petjem, so sedaj avgusta še popolnoma utihnile. Utihnili so kosi, ščinkovci, penice in sinice, kakor tudi drugi pevci. Prvi, škrjanci, so nehali peti že julija, ko se je pričela žetev. — Kako se branimo pred napadi i: :raka. V dvorani trgovsko-industri jske zbornice na Piazza Ciano v Trstu je bila odprta — kot je »Slovenec« že poročal — razstava obrambe proti napadom iz zraka. Razstava vzbuja izredno zanimanje ter je zelo obiskana. V velikem prostoru so razstavljena najmodernejša motorizirana gasilna sredstva, stroji za razkuževanje. maske proti plinom itd., s katerimi je protizračna obramba Trsta obilno oskrbljena. Največjo pozornost pa vzbujajo veliki modeli, s katerimi se prav nazorno prikazuje sodobna organizacija protizračne obrambe v Italiji. Te modele je izdelala posebna tvrdka z veliko natančnostjo. Razstava modelov kroži po Italiji ter je bila razstavljena že v številnih mestih. Prvi model prikazuje celo mestno četrt z bloki hiš. ulicami, cestami, drevoredi, električno razsvetljavo, zaklonišči itd. Po ulicah brzijo mali osebni in tovorni avtomobili, tramvajski vozovi se križajo in vozijo v vseh smereh, v cestnih svetilkah žarijo modre žarnice, predpisane za zatemnitev, skozi okna stanovanj pa odsevajo luči. Mesto živi svoje navadno večerno življenje, ko so vsi ljudje doma ler se spravljajo k počitku Nenadoma pa zazveni iz zvočnika na steni pisk sirene, ki oznanja nevarnost bližajočega se zračnega napada. V hipu začnejo ugašati luči v stanovanjih, hiše se zavijejo v temo, tudi na ulicah ugasnejo svetilke, tramvaji in avtomobili nbslanejo, mesto je kakor mrtvo. Medtem pa se že čuje iz zvočnika šum letalskih motorjev, katerega prekinjajo streli protiletalskega topništva, vmes regija jo strojnice. Obramba je prisilila sovražnika, da je odvrgel tovor bomb izven mesta, eksplozije in streli pojenjajo, sirena da znak, da je nevarnost minila in mesto zopet oživi, luči zažare, vozila se gibljejo. Drug velik model prikazuje moderno tovarno vojnega materiala — pravo tovarniško mesto — z najsodobnejšimi zaklonišči globoko pod zemljo. Vsak oddelek tovarne ima v neposredni bližini močno oklnpljen in zavarovan vhod v to varno podzemlje, tako da se lahko v primeru alarma vsi obrati skoraj v hipu izpraznijo ter se ljudje zatečejo v zaklonišča. Razni drugi modeli kažejo tovarniške objekte, ki so opremljeni z napravami za zatemnitev, tako da lahko delajo noč in dan, vodne električne centrale, ki so z zasloni in streha iz slame in trstja skrite tako. da jih letalec ne more opaziti itd. Razstava vzbuja v obiskovalcu čut varnosti in zavest, da je v Italiji dobro poskrbljeno, da ne bi mogel sovražnik zadeti in poškodovati njenih življenjskih centrov. — Velik požar v Milann. V soboto okrog treh zjutraj je izbruhnil na trgu Riza Ticinese v Milanu hud požar, ki je spravil na noge vse mesto. Čim je ogenj nastal, so že hitele z vseh strani mesta številne požarne hrambe z motornimi brizgal-nami in vsemi potrebnimi reševalnimi pripravami. Ogenj se je razširjal 9 silovito naglico, posebno še, ker je tedaj pihal precej močan veter. V tej mestni četrti je 6kupina starih hiš, ki jih nameravajo podreti, ker kvarijo mestno lice. Tu pa so tudi skladišča, trgovine, avtomobilske garaže ter kemične in mehanične delavnice. Laboratorij za kemične izdelke je bil v trenutku v plamenih, nakar se je brž užgalo tudi bližnje lesno skladišče, potem delavnica za dežnike in palice ter slednjič še hiša, kjer je imela svoje prostore tvrdka za kemične izdelke Allemagna. Prebivalstva se je lotil velik preplah, ko so se začele razlegati eksplozije iz laboratorija, ki ga je zajel plamen. Gasilci, ki so se posluževali vseh razpoložljivih gasilskih in reševalnih priprav, so gasili do šestih zjutraj, ko se jim je končno le posrečilo ogenj vsaj omejiti. Koliko škode je požar povzročil, še ni mogoče točno povedati, gotovo pa je ogromna. Pravijo, da je samo tvrdka Allemagna oškodovana za najmanj 200.000 lir. — V vojnih vrtovih zori letina. Na pobuda tržaškega žup. Ruzziera je tudi Trst obdelal letošnjo spomlad vso razpoložljivo zemljo. Mestna občina je v ta namen žrtvovala tudi lepe nasade v raznih parkih in okrog spomenikov v mestu. Tako so nastali »vojni vrtovi«, kakor se v Trstu imenujejo, v vseh predelih mesta. Največji so v ljudskem parku (Giardino Pubblieo), kjer so izpre-menjene rele livade v njive, zasajene s krom-pirjegi. Veliki nasadi so tudi okrog spomeniškega parka na pobočjih Sv. Justa, manjši pa povsod po mestu, saj je v Trstu vse polno manjših nasadov zelenja in cvetja, ki poživljajo kakor zeleni otoki kamenitno okolico hiš in cest ter obdajajo številne spomenike in vodomete. Namesto cvetja raste sedaj na gredicah sočivje. Tudi pri napravi teh koristnih nasadov se pozna vešča roka mestnih vrtnarjev. S krompirjem, korenjem, peter-šiljčkom in peso so napravili prav lepe kombinacije, jih zasadili v vrstah eno poleg druge, tako da vplivajo prav dekorativno ter so za Trza-čane, ki tako rastlinje redkeje vidijo, kakor rože in cvetje, prav lprivlačna posebnost. V teh vojnih vrtovih zdaj letošnja letina dozoreva. Korenje so že populili, prav tako peteršilj, kmalu bo prišla še vrsta na krompir. V vseh teh nasadih bo občina pridelala znatne količine sočivja in krompirja, ki ji bo prav prišel za revne stanovalce njenih socialnih ustanov in prebivalce zasilnih stanovanj, katerim ie ta pridelek v prvi vrsti namenjen. Ljubljana 1 Križanska moška kongregacija ima na praznik Marijinega vnebovzetja, v petek 15. avgusta, družbeno cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo, zvečer pri slovesnem shodu darovanje za namene družbe. — Seja predstojništva bo v torek, dne 12. avgusta zvečer ob osmih. 1 Lepa nedelja je izvabila mnogo Ljubljančanov na izlete. Zadnja nedelja je prinesla lepo vreme, ki ga je velika večina vsakonedeljskih ljubljanskih izletnikov izkoristila za izlete v ljubljansko okolico. Reka izletnikov se ob nedeljah sedaj razliva na Dolenjsko in Notranjsko. Kolesarji jo večinoma mahnejo s kolesi kar iz Ljubljane, medtem ko drugi izkoristijo zvezo, ki jim jo nudijo avtobusi in železnice. Nedeljski vlaki so bili zjutraj nabito polni, pa tudi opoldanski vlaki 60 odpeljali iz Ljubljane izletnike v velikem številu. Posebno priljubljeni so postali Ljubljančanom izletniški kraji kakor Pekel pri Borovnici, Iški Vint? gar, kjer je SPD uredilo tudi že primerno okrep-čevališče, dalje Turjak in Kurešček. Dolenjski kot se ponaša z izrednim obiskom Polževega, Županove jame, ki je lahko dostopna z Grosuplja mimo Ponove vasi, in drugih prijetnih izletniških točk. Posebno radost vzbujajo izletnikom plezalni podvigi v Peklu nad Borovnico. Tam imate v strmem in poraslem p>obočju, v katerem štrle navpik mogočni skladi apnenca, čez katerega se vlivajo številni 6lapovi, pravo planinsko turo, Spočetka se začne samo z lesenimi stopnicami, kmalu pa preide v nadelano pot, ob kateri vodi ves čas žična vrv kakor na Malem Triglavu. Resnici na ljubo je treba priznati, da bi večina izletnikov 6koraj navpične stene ne zmagala, če bi ne bilo vrvi. Prijetna je ta tura še zlasti zato, ker je po končanem vzponu na planoto na razpolago položna pot, ki vodi na drugi strani nazaj v Borovnico. Tako Ljubljančani odkrivajo nedeljo na nedeljo nove lepote bliž* nje in daljne okolice in se upravičeno čudijo, kako je bilo svoj čas mogoče, da so poznali le Šmarno goro in sv. Katarino. Eno samo 6labo stran pri vsem tem izletniškem udejstvovanju najdejo nekateri, da je namreč ponekod izletnikov kar preveč in da nastaja iz njih prava procesija kakor na šolskem majniškem izletu. I Mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici 7 zaradi sneženja uradnih prostorov v sredo in v četrtek 13. in 14. t. m. ne bo posloval za stranke. 1 Ribarnice so začeli graditi. V ponedeljek dopoldne so začeli delavci zapirati cesto na nabrežju ob Kresiji. Vse cestišče bodo ogradili s plotom, tako da bo po nabrežju prehod za gospodinje le na hodniku za pešce. Ker je na tem nabrežju zlasti v dopoldanskih urah precejšnja gneča, bo marsikatera gospodinja šla rajši po drugi ulici na trg, saj po ozkem hodniku za pešce ne bo prišla nič hitreje na trg. Mestna občina je gradbena dela za zgraditev ribarnic in učinkovitega stebrišča, ki bo vezalo nove mesarske tržnice s trimostjem, oddala gradbenemu podjetniku Malku Curku iz Ljubljane. Podjetje je stavilo med petimi drugimi pod-, jetniki, ki so bili pozvani, naj stavijo proračune, najugodnejše pogoje. Dela iz umet. kamna je občina poverila podjetju Sedej iz Ljubljane, ki je tudi izdelalo vsa dela iz umetnega kamna na mesarskih tržnicah. Ribarnice in stebrišča bodo morala biti dokončana ob istem času kot mesarske tržnice. 1 Napačno oddajajanje olja 60 marsikatere go-sf>odinje morale občutiti tudi v Ljubljani, ker svojih trgovcev niso opozorile, da morajo dobiti za osebo 100 gramov olja, temveč 60 bile zadovoljne samo z enim decilitrom. Liter olja tehta namreč samo 92 dkg ter so bile pri prevzemu decilitra oškodovane kar za 8 gr. pri litru pa še za 8 dkg. Pomisliti bi bile morale, da je olje lažje od vode. hkrati bi se pa morale zavedati in pogledati na karto, da morajo dobiti olje na težo, ne pa na liter. Trgovcev pač ni treba opominjati na to prav znatno in zanje prav koristno pomoto,; zato pa opozarjamo gospodinje, naj vsakega trgovca, ki bi jim spet hotel dati olje na liter namesto na kilogram, takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu ali pa kvesturi. 1 Mnogo psov brez veljavnih znamk je po-lovil konjač. Po pravilniku o občinski taksi ima take pse konjač samo tri dni v svoji oskrbi, in če se v tm času lastnik ne javi in ne dokače, da je psa naznanil in zanj plačal predpisano takso in druge stroške, mora konjač psa pokončati. Primerilo se je, da so lastniki psov prišli po svoje pse po preteku 3 dni, ko je konjač pse že pokončal, ter so protestirali proti temu, češ da so plačali takso, da se je pes izgubil, da niso vedeli, kje je pes, ter da bi jih moral konjač obvestiti, nakar bi gotovo prišli in rešili pse itd. Zato opozarjamo lastnike psov, da morajo vsi psi imeti veljavne pasje znamke. Prav tako pa poudarjamo, da iskanje lastnikov nikakor ni dolžnost konjača, enako mu pa po § 4. pravilnika ni treba psov hraniti nad tri dni. Zato naj se lastniki takoj javijo pri konjaču, Cesta na Loko št. 22, kakor hitro pogreše psa, ter dokažejo, da so psa prijavili in plačali zanj predpisano takso, nakar bodo dobili psa, ko odštejejo odškodnino za prehrano psa. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo v prvih sedmih mesecfh letos podanih 757 stanovanjskih odpovedi za izpraznitev raznih malih, delavskih in drugih stanovanj. Redke so odpovedi glede srednjih in velikih stanovanj. Lani do tega časa je bilo pa podanih 1278 odpovedi, ki pa jih je bilo še za 250 manj kot leta iai9. I Kupčije s hišami in zemljišči. Do 10. t. m. je v avgustu zemljiška knjiga ljubljanskega okraj- ----—J:xx- -----------00 -- iifjin suuiaia f.a/.u n 11117* ,i in -u lAbtnuiii nU}Jilil) pvr- godb glede nakupa hiš v mestu, raznih posestev in različnih zemljiških parcel. Od teh pogodb je bilo 16, pri katerih se je kupnina glasila še na dinarsko vrednost v skupnem znesku za 4,016.864 din. Vse te pogodbe so starejšega datuma. Pri novejših desetih kupnih pogodbah je bila kupnina v skupnem znesku 226.160 lir navedena v italijanski valuti. Julija pa je bilo zaznamovanih 137 kupnih pogodb za 10,888.301 din in 22 pogodb za 691.660 lir. Prodanih je bilo več stavbnih parcel v mestu po 130 do 200 din kvadratni meter. Jadransko-podunav-ska banka v Belgradu in Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani sta prodali Javnim skladiščem v Ljubljani več v k. o. Kapucinsko predmestje se nahajajočih parcel v skupni izmeri 2340 kv. m za 355.680 lir. Kvadratni meter je bil po 152 lir. Pogodba izvira še od lani. Prenos lastninske pravice na Javna skladišča pa je bil izvršen zaradi znanih sprememb šele te dni v zemljiški knjigi. Radio Ljubljana Torek, 12. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved ča6a — 8.15 j>oročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna giasba ob 13 najx>ved časa, poročila v italijanščini— 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 radijski orkester pod vodstvom Marija Šijanca: lahka glasba — 14 poročila v italijanščini — 14.15 koncert Ljubljanskega kvarteta — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 orkester pod vodstvom mojstra Manna — 17.45 koncert pevskega zbora EIAR-ja — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 koncert kvarteta sester Stritar, pri klavirju Marijan Lijiovšek — 20 najx>ved ča6a, poročila v italijanščini — 20.20 predavanje v slovenščini — 20.30 operna sezona EIAR-ja: Puccini: Tosca. Med odmori: 1. predavanje v slovenščini, 2. pogovor v slovenščini, 3. poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31. Iz Trsta Trg v tržaškem Kanalu. Od morja pa daleč notri do cerkve Novega sv. Antona sega v mesto tržaški Kanal — umetno napravljen prekop, širok 28, dolg pa kakih 300 metrov, ki ga je dala zgraditi cesarica Marija Terezija, da bi po njem do-važale jadrnice svoje blago naravnost v sredino tedaj postavljenega novega tržaškega trgovskega mesta. Danes je ta kanal za večje ladje, ki pri-važajo v Trst blago, premajhen, služi samo še kot sidrišče in zatočišče manjšim jadrnicam in ribiškim čolnom. Meseca avgusta pa se ta kanal napolni vsakokrat z jadrnicami, ki prevažajo v mesto iz Istre in istrskih otokov jedilne buče, dinje in lubenice. Tedaj nastane na Kanalu na jadrnicah in na obali živahen trg, ker imajo ti otočani pravico, da prodajajo dinje in lubenice sami brez posredovanja branjevcev, ki imajo v Trstu prodajo zelenjave in sadja v rokah. Zdaj so že začele prihajati jadrnice z dinjaini v Kanal ter so njegova nabrežja že oživela. Jadrnic z bučami bo vsak dan več in cena buč, ki je bila sk raja pri branjevcih 8 lir za kilogram, bo vedno bolj padala. Usodne posledice nevihte na morju. V sredo, 6. t. m. je divjala nad Trstom in Krasom huda nevihta. Lilo je kakor iz škafa, burja pa je pihala, kakor sredi decembra. Toplota je na mah zdrknila na 10 stopinj Celzija ter je bilo v mestu hladno kakor v pozni jeseni. Morje je bilo silovito razburkano. Številne ribiške ladjice, ki so se nahajale na odprtem morju na ribolovu, so bile v veliki nevarnosti, ko jih je zajel vihar. Vsem ribičem pa se je posrečilo doseči z velikimi napori pristanišče, le po eno ladjico, v kateri sta bila dva ribiča iz Istre, je moralo poslati pristaniško poveljstvo minolovca, da jo je spravil na varno. Oba ribiča bi bila sicer gotovo utonila, ker nista mogla več obvladati viharja ter bi ju bilo zaneslo v ladjici na odprto morje. — V Barkovljah pa se je najbrž dogodila usodna nesreča. Čuvaja v ljudskem kopališču, Marija Pipana, je zajela nevihta v malem čolničku na odprtem morju. Z vsemi silami se je poskušal upirati viharju, toda sila nevihte je bila prevelika ter ga je vihar odnesel na odprto morje, kjer je izginil izpred oči gledalcev, ki so z obale zrli njegovo obupno borbo, pa mu niso mogli pomagati. Pristaniško poveljstvo je sicer takoj poslalo ladjo, da bi ga rešila, toda v megli, viharju in dežju ga niso mogli reševalci nikjer odkriia. Boje se, da ga je morje s čolničkom vred pogoltnilo. Opasilo na Repentahru. Na Veliko Gospoj-nico, dne 15. avgusta, bo slavila staroslavna romarska in božjepotna cerkev Matere božje na Repentabru svojo zavetnico. Repentaborsko opasilo je vselej velik praznik za ves Kras ter se takrat zbere na tej prelepi točki ogromno ljudi i/, bližnjih in daljnih kraških župnij in iz Trsta. Če bo ugodno vreme, se obeta tudi letos na Repentabru na Veliko Gospojnico mnogo romarjev in vernikov od blizu in daleč. Nesreča ne počiva. V petrolejskih čistilnicah Gaslini se je ponesrečil 52 letni Ludovik Zidarich. Stroj ga je zgrabil za levo roko ter mu jo hudo poškodoval, da so mu morali v bolnišnici odrezati sredinec. — V tiskarni Salto v via Media se je ponesrečil 62 letni črkostavec Gvidon Osvaldella. Po nesreči je vtaknil levo roko med valje tiskarskega stroja, ki so mu zdrobili dlan. — V ladjedelnicah San Marco se je nevarno poškodoval mehanik Dominik Petruzzi iz Milj. Železno dvigalo ga je udarilo ter je dobil zelo resne poškodbo. — Pri tramvajski remizi poleg Liktorskega stadiona je padel po stopnicah 42 letni Karel Fabi-ani. Zlomil si je ključnico ter dobil tudi poškodbe na glavi. — Vse ponesrečence so reševalci prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene. Iz Spodnje štajerske Zaključek pouka na srednjih šolah. Pooblaščenec za višje šolstvo pri šefu civilne uprave za SjK>dnje Štajersko dr. Manfred Stra-ka poziva vse licence prejšnje klasične gimna-cije ter I. in II. realne gimnazije v Mariboru, da dvignejo šolska izpričevala v pisarni v Eli-zabetini ulici. Spričevala lahko dobe tudi po pošti, če zadevnemu pismu prilože pravilno naslovljeno in frankirano kuverto. Prepovedana prodaja svežega kruha na Spodnjem štajerskem. Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri šefu za civilno upravo v Mariboru je iz zdravstvenih in splošno prehranjevalnih razlogov prepovedal vsako prodajo sveže, pečenega kruha. Po njegovi naredbi se na Spodnjem Štajerskem sme odsedaj prodajati samo kruh, ki je od peke star že 24 ur. Razveljava vodnih pravic na Spodnjem štajerskem, šef civilne uprave za Spodnje štajersko dr. Oberreither je izdal naredbo. s katero je razveljavil vse tiste vodne pravice, ki so bite podeljene pred 14 aprilom t. 1., če se do dneva objave omenjene naredbe še niso pričele izrabljati.. Dovol jen je za uporabo in izrabo teh vodnih pravic bo izdajal sam šef civiiue uprava Iz Hrvatske ' Poglavuikova pisarna je izdala sporočilo za javnost o zadnjih nemirih na Hrvatskem. Sporočilo med drugim navaja, da so 10. aprila pričele nekatere angleške radiooddajne postaje širiti v svet novice, da bodo 14. julija izbruhnili nemiri v vseh tistih deželah, ki so se spustile s silami držav osi v boj. Neposredno pred 14. julijem je bil upor v teh deželah preložen na 20, julij. V zvezi s temi navodili se je uprl del kaznjencev v taborišču v Kerestincu (80). Nekaterim se je posrečilo pobegniti. Pri zasledovanju so se spustili v boj z varnostnimi organi in kmeti ter so bili vsi pobiti. Med 14. in 20. julijem je bilo opaziti v Kordunu, med Karlovcem in Siskom, kakor tudi v velikih župah Sana, Vrbas, Krhava in Psat gibanje sumljivih ljudi, ki so zbežali v gore. Dne 20. julija se je v gorah čulo streljanje. Oborožene tolpe so se dvignile iz skrivališč in so hotele napasti mirne vasi in naselja. Pri tem so poškodovale železniške, telefonske in brzojavne naprave. V akcijo so takoj stopile oborožene sile, s katerimi razpolaga državna oblast, ter so vzpostavile mir. Državne oblasti so pri tem ugotovile, da so bili ti elementi četniki, ki so imeli orožje bivše jugosl. armade. Med njimi je bilo tudi več oficirjev in komunistov. Vsi so pozivali pravoslavno prebivalstvo, da se jim naj pridruži in pribiti k njim v planine. Kjer koli so se pojavljali, so nastopali z rdečo zastavo in so se sami imenovali »Rdeča armada«. Povsod so širili tudi komunistične letake. V zvezi s to lažno propagando so nekatere komunistične skupine poškodovale železniške naprave v bližini Zagreba in so organizirale tudi napad na ustaško akademsko mladino v Zagrebu. Ustaši so četnike in komuniste obkolili v planinah, ostalo prebivalstvo se je pa vrnilo na svoje domove. Oblast je v povsod takoj intervenirala in je krivce postavila pred naglo sodišče in obsodila na smrt. Hrvatska vlada z vso ostrostjo in odločnostjo pobija komunistično nevarnost. V bližini Sarajeva je skupina komunistov pričela streljati na policijsko stražo. Radi tega komunističnega izpada so oblasti v Sarajevu ustrelile 30 komunistov, judov in Srbov. V Sarajevu so dokončali zidanje vakufskega nebotičnika. Poslopje ima lt nadstropij ter je v " njem tudi džamija. Razen tega so pričeli v Sarajevu graditi 156 delavskih hiš. Iz Belgrada Makiš pri Obrenovcu so izselili. Znano divje naselje Makiš ob Savi so zadnje dni iz zdravstvenih razlogov popolnoma izselili. Kakor znano, je to ozemlje stalno poplavljala Sava ter se je v stalnih močvirjih redilo na milijone malaričnih komarjev. Ljudje s tega nezdravega kraja, so našli nove domove bodisi na deželi ali pa pri svojih sorodnikih v Belgradu. Belgrajska mestna občina je dala vsaki izseljeni družini za prvo silo podporo 1000—1500 dinarjev. V vsem so izselili 2500 ljudi. Tudi Belgrad v znaku »V«. Razen belgrajskega časopisja so postavili veliko začetno črko Viktorije na fasadi palače poštne hranilnice. Namestnik glavnega urednika »Vremena«. Za namestnika glavnega urednika »Vremena«, ki je, kakor znano, bivši šef presbiroja Predrag Miloje-vič, je imenovan dr. Miloš Mladenovič, bivši šef kratkovalovne postaje v bivšem centralnem pres-biroju. POSTNI PILOT Mišek si je hotel pridobiti čas«. »Toda... jaz sem vaju pustil v džungli, na otoku Kunibalov,« je zajecljal. 1 >' f*. * - »Pa sva se že zdavnaj vrnila,« je odvrnil Svetožrc. »Dajala sva svetlobne znake in čez teden dni naju je našla rešilna ladja, ki naju je osvobodila, ln imela sva srečo: našla sva dve vreči zlata in sva postala bogata.« Začel se ie prav satansko režati. »Ali sta lepo ravnala s častniki in z moštvom?« je vprašal Mišek. »Kaj — lepo!« se ie zagrohotal Svetožrc. »še več ko lepo! Štrcelj in jaz sva pometala častnike v morje in jaz sem jx>stal kajMtan.« »Potem sta oa res zločinca prve vrste,« je •vzkliknil Mišek. »Povej mu vse, Svetožrc. saj vidiš, da še ne ve, kako se mora vpričo naju vesti.« KULTURNI OBZORNIK Prof. Bartolomeo Calvi med nami Te dni je prišel v Ljubljano italijanski slavist proi. dr. Bartolomeo Calvi, eden najboljših poznavalcev slovenske književnosti med Italijani in njen veliki posredovalec. Prišel je, da stopi v stik z našimi kulturnimi ustanovami ter da nabere gradiva za svojo novo razpravo iz slovenskega jezikoslovja, namreč študijo o slovenski sintaksi. Prof. Calvi je namreč odličen filolog, ki je iz grške in latinske filozofije prešel v slavistiko, kjer mu je vzbudila zanimanje predvsem slovenska literatura, pa tudi ostala južnoslovanska. Priučil se je slovenskemu jeziku s svojim občevanjem s Slovenci, pa tudi z obiski v Ljubljani (katero dobro pozna in o kateri je imel pred tedni uspelo in bogato obiskano predavanje v Turinu, kakor so pisali italijanski časopisi). Prvo razpravo iz slovenske književnosti je napisal I. 1929, ko je primerjal Jeftejevo prisego pri Pariniju in Simonu Gregorčiču. Nato je prevedel Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi (II Re di Betainova, 1929), kateri je napisal tudi lep uvod v Cankarjevo dramatiko, ki ga je v slovenščino prevedel Silvester Skerlj in priobčil v reviji Modra ptica (1930). Leta 1930 je izdal v celoti Cankarjevo knjigo Moje življenje (La mia vita) ter ji napisal 78 strani dolg uvod, ki pomeni eno najlepših in najpopolnejših študij o Cankarju v tujih jezikih, V nji se je pokazal prof. Calvi velikega ljubitelja tega velikega slovenskega pisatelja, pa tudi poznavalca njegovega duha ter postal tako velik posredovalec slovenskega genija med širokim evropskim svetom. Se drugo študijo je izdal o Cankarju, namreč o Cankarjevi Beli krizantemi in kritiki, 1931 (II cri-santemo bianco ossia Ivan Cankar e la critica), v kateri je znova pokazal razumevanje cankar-skega problema ter sploh razumevanje našega občinstva o Cankarjevem delovanju. Istega leta pa je napisal tudi celotni bežni pregled vplivov italijanske kulture med Slovenci v razpravi »Refleksi italijanske kulture med Slovenci« (Riflessi della cultura italiana fra gli Sloveni, 1931). Med tem časom prof. Calvi tudi ni zanemarjal svojega pravega polja, klasične Biologije, ter je napisal monografično študijo o Enejevi povesti kraljici Didoni pri Vergiliju |1930), obenem pa priobčil nove dokumente o Pelicovem bivanju na Spielbergu (1930). Poleg tega se je lotil južno-slovanske književnosti ter je v velikih monografijah obdelal vpliv Carduccija med južnimi Slovani, v prvi vrsti med Hrvati (1932) ter ocenil Tresič-Pavičičeve prevode Petrarce 1930). K slovenskim literarnim problemom pa se je vrnil z novo 100 strani obsegajočo primerjavo 2u- Bančičevega in Debevčevega prevoda Dantejeve 'ivine Commedie V. speva (Francesca di Rimini). Od verza do verza je primerjal oba prevoda tako po smislu kakor tudi po ritmu, kajti oba pesnika sta prevajala Dantejeve tercine kot slovenski pe-terojambski hiperkatalektični verz, ne pa kot dan-ti.jevski enajsterec s posebnimi glavnimi poudarki, ki so pri Danteju določeni. Ta verz je tudi še danes problem prevajanja Danteja, ko je sploh vprašanje, če se da dantejevski verz pravilno prevesti v slovenskem jeziku. Ta knjiga (II canto V deli Inferno nele versioni slovene (1932) ga kaže kot odličnega poznavalca poetike ter tudi Biološkega poznavalca odtenkov slovenskega jezika. Letos, že po zgodovinskem pripadu v okvir velike Italije, je prof. Calvi napisal novo studijo o Cankarjevih Podobah iz sanj ter jo predložil v objavo Akademiji znanosti v Turinu. 25. junija je bila sprejeta ter je bila objavljena v Aktih Kraljeve Akademije znanosti v Turinu (Atti della Reale Accademia delle Scienze di Torino, vol. 76) pod naslovom »Le immagini di sogni (Podobe iz sanj) di Ivan Cankar«. Tu je prof. Calvi predstavil našega Cankarja kot prvega evropejskega duha v Sloveniji, »ker je prvi izrazil svojo misel v literarnih smereh, katere v njegovem kraju še niso poznali« ter njegovo poslednje delo Podobe iz sanj obdelal v 19 poglavjih, oziroma boljše — členih. Tu govori o veličini Cankarjevega evropskega duha, o njegovem razvoju iz naturalizma v simbolizem, kakor ga je napovedal v zadnjem poglavju Vinjet. Nato podaja bistveno razliko med Cankarjem in dekadenti (Cankarjev spiritualizem) ter njegova težnja po katarzi, očiščenju, ki mu je moralni in umetniški imperativ), oriše čas, v katerem so nastale Podobe iz sanj (1914—1917) in njih razdelitev. V 5. poglavju opisuje artistične vrednote Uvoda, njega razdelitev in idejni pomen ter zvezo z ostalimi »podobami«, še prej pa podčrta zvezo med zbirko Moje življenje, ki jo je on sam prestavil v italijanščino, ter Podobami. Proti samo veliki umetniški vrednosti Podob, kakor jih pojmujejo nekateri kritiki, poudarja tudi veliko religiozno zrelost, zlasti pod vtisom smrti, ter rešuje tudi vprašanje, ali je bil veren ali ne, V nadaljnjem pa govori o Cankarjevem pojmovanju notranjega sveta in prekozemskega ter njega centralni drami proslavljanja bolesti v sladkost. Kot višek Cankarjevega dela smatra »Cankarjevo trilogijo«: Podobe iz sanj, Belo krizantemo in Moje življenje, ter to zvezo tudi utemeljuje. Nato pa prol. Calvi označi po umetniški strani posamezne podobe ter jih razvršča v grupe po njih artističnih posebnostih. V nekaj besedah primeija Cankarja z Leopardijem, ki je prešel nasprotni miselni razvoj, pa tudi z Dantejem, s katerim imata marsi-kakšne misli enake, kar podpre s citati, ter omenja tudi druge, slučajne podobnosti z drugimi avtorji (Vergil, Carducci, Ariosto, Manzoni, ter celo s sedaj živečima pripovednikoma Molellijem in Ugom Ojettijem itd.). Kljub vsemu pa izvirnost Podob še posebej podčrtava ter se ozira tudi na našo revijalno kritiko. Z oznako njegove umetnosti, jezika in sloga zaključuje svojo monografično obdelavo Podob iz sanj v reviji, ki ima v Italiji go- tovo največji ugled, ker jc direkten izraz Kraljeve Akademije. K tej študiji prof. Calvija se bomo še povrnili, sedaj samo kronično naznanjamo njeno vsebino ter njen pomen. Posebne vrednosti pa je to, da je la razprava napisana kot predhodnica celotnega prevoda »Podob iz sanj«, ki se že ti-' skajo v italijanščini, kot pravi opomba na str. 8, ter bodo izšle v eni najbolj renomiranih založb Artura Farinellija t Zbirki tujih pisateljev (Collana degli scrittori stranieri) in to v najkrajšem času. Tako bo tudi ena zadnjih in to najlepših knjig Ivana Cankarja po zaslugi prof. Calvija prišla v široki svet po lepi italijanščini. Ko se sedaj prof. Calvi mudi med nami, smo mu hvaležni za njegovo veliko in lepo ter vredno delo za poznavanje slovenske književnosti med Italijani. Ob prihodu v Ljubljano ga pozdravljamo kot našega velikega prijatelja, prijatelja naše kulture in največjih mojstrov našega duha in jezika, katere s tako ljubeznijo tolmači velikemu narodu, ki se je zavezal, da bo spoštoval to našo kulturo in samobitnost, ki jo je spoznaval največ po delih takih naših italijan-I škili prijateljev, kakor je med drugimi tudi I prof. Calvi. Naj mu bo bivanje med nami pri-l jetno in plodnol td Karelijci in njihova vloga v finski državi Zadnji sovjetski napad na Finsko in sedanja vojna med Nemčijo in Sovjetsko Unijo, v katero so posegli tudi vsi nemški zavezniki, med njimi tudi Finska, je spravila zopet na površje vprašanje Karelijcev in njihove vloge, ki so jo igrali v zgodovini bodisi sami, bodisi pod švedsko, rusko ali pozneje finsko oblastjo. Zgodovina Karelije, kakor tudi Finske same, ni stara. V prvem tisočletju, približno med leti od 200 do 800 so zasedla karelijsko pokrajino neka finska in druga plemena, ki so prišla v te kraje iz krajev ob Južni Volgi. Kot dobri ribiči in lovci so se pomaknili navzgor vse do Ledenega morja, na zahod so pa prišli daleč v sedanjo Finsko. Posamezna plemena so si kmalu po jaselitvi ustanovila družinske zadruge. V 13. stoletju je Ka-relijce in zahodno od njih bivajoče Tavaste ločila meja, ki je šla približno od današnje Kotke ob reki Kemi ter je segala do mesta Raahe v Botnij-skem morskem zalivu. V borbe posameznih stanov in plemen so se že zelo zgodaj pričele vmešavati močnejše, državno že urejene dežele. Na eni strani švedi, na drugi pa Novgorod. Posebno Švedska je v naporu svojih moči silila vedno dalje proti vzhodu ter je njen državni maršal Knudson zgradil trdnjavo Viipuri. Tako je Karelija postala stalno poprišče bojev med Zahodom in Vzhodom. Da bi zagospodovala v Severnem morju, si je Švedska močno prizadevala, da bi si podjarmila celo Karelijo. Tako Švedska kakor Rusija sta pri tem izrabljali vero. Po trideset let trajajočih borbah, je prišlo med Švedsko in Novgorodom do miru. Mirovna pogodba je Švedski zagotovila približno tiste meje, ki jih je Finska dobila po zad- njem moskovskem miru. Na severu je pa ostala že prejšnja meja med Karelijci in Tavasti. V XVII. stoletju je bila Švedska pod Gustavom Adolfom na vrhuncu svoje moči ter je še enkrat poskusila mejo v Kareliji potisniti še dalje na vzhod. Pri tem je deloma uspela ter se je Gustav Adolf z mirovno pogodbo v Stolbovi zadovoljil z mejo, ki je olajšala obrambo švedskega ozemlja pred napadom od vzhoda. Samo, da si je pri tein zavaroval hrbet, ker je obljubil svojo pomoč protestantom v 80 letni vojni! Zato je rajši usmeril svoje prodiranje proti jugu. Meja med Švedsko in Novgorodom je odgovarjala približno finski meji pred moskovskim mirom. Ona ni samo ločila posameznih plemen temveč je tudi raztrgala Karelijo. Plemena vzhodne Švedske, onstran Botnijskega morskega zaliva, so se pozneje zlila v enotno Finsko. Ljudstvo je prevzelo protestantsko vero ter se je v vsem usmerilo proti zahodu. Vzhodni del Karelije je pa bil izpostavljen ruskemu pritisku. Kljub vsemu temu, kljub drugi veri, je ohranil V6e svoje narodne navade. In ko se je Finska ločila od Švedske ter je bil s tem vpostav-ljen tesnejši stik med obema deloma naroda ter je v začetku prejšnjega stoletja pričel razvoj lastne narodne kulture, ni bil zahodni del tisti, ki bi bil dal tej kulturi ogromno bogastvo narodove tradicije, temveč ravno vzhodna Karelija. Finski jezik, ki ga je poznalo samo še sveto pismo, je ka-relijska narodna kultura znova obudila in obogatila. Zato je morala tudi sovjetska »Pravda« v od sovjetov zasedeni Kareliji izhajati prav v istem jeziku, kakor vse ostalo finsko časopisje v Hel-sinkiju. S aort Ali sme oče v javnem lokalu pretepsti svojo hčer tudi po poroki? Vsekakor zelo težko vprašanje, s katerim si sedaj razbijajo glave madžarski sodniki. Peter An-drasi pravi, da ne, njegov tast Mihael Balog je pa to storil ter od njega sedaj zahteva zet odškodnino 30.000 pengov. Dogodek se je namreč odigral takole: Balogov zet Andrasi je moral poslovno oditi na pot. Njegova žena je med tem naprosila svojega očeta, da bi jo spremljal na ples. Oče je prošnji svoje hčerke ugodil in jo je določenega dne res spremljal na plesišče. Hčerka se je imenitno zabavala, oče pa dolgočasil na stolu, ker ni bil plesalec. Opolnoči je zato pozval hčerko, da jo bo spremil domov. Pa ga je še vedno znala pregovoriti in je ostal na plesišču še nekaj časa. Nato je pa bilo njegovo dolgočasje že premočno in tudi spanec sega je že zelo loteval. Ostro je poklical k sebi hčerko in zahteval, da se takoj pripravi za pot domov. Hčerka se je vsa še razigrana branila in je hotela oditi še nazaj med svoje tovarišice. To je njenega očeta tako razjezilo, da se je spozabil in je svoji poročeni hčerki pripeljal v plesni dvorani krepko zaušnico. Lahko si zamislimo škandal, ki je nastal v dvorani! Žena je bruhnila v jok, nato se je pa hitro izgubila domov. Toda vkljub vsej sramoti je žena hotela neprijetni primer zamolčati svojemu možu, ker se je bala spora med njim in očetom. Andrasija so pa nanj opozorili njegovi prijatelji. Takoj nato je Andrasi vložil tožbo proti svojemu tastu, v katerem ga obtožuje, da je s klo-futanjem njegove žene mnogo škodil njenemu dobremu imenu in da sploh ni imel pravice več položiti roke nanjo. Balog je preko svojega odvetnika ponujal najrazličnejše poravnave, pri katerih je sa- mo izključeval denar. Zet Andrasi je pa ostal trdovraten pri svojem odškodninskem zahtevku in je sedaj razprava 6e vedno v teku pred sodiščem v Stropkovu. Ni več sodobno V Bukarešti so zadnje dni spremenili več ulic in trgov ter so pri tem poudarjali, da dosedanja imena ulic in trgov ne odgovarjajo več dejanskim razmeram. Tako je sedaj dobil Trg Balkanske zveze ime Berlinski trg, svobodnozidarska ulica se pa odslej imenuje po prejšnjem romunskem poslaniku v Parizu Franasoviču. Madžarski generali so dobili nove označbe V madžarski vojski so uvedli v zadnjem času nove označbe generalskih položajev. Tako se odslej imenuje general — generalmajor. Feldmaršalleut-nant, ki odgovarja položaju nemškega generalleut-nanta, ostane še zanaprej. Topniški, konjeniški in pehotni generali in feldzeugmeistri se bodo v bodoče imenovali generalobersti. Ta položaj pa ne odgovarja nemškemu generaloberstu, temveč položaju, ki ga ima poveljujoči general. Makedonsko slavje v novo priključeni bolgarski pokrajini Ob 38. obletnici velike makedonske vslaje so bile 2. avgusta t. 1. v vseh makedonskih mestih velike narodne slovesnosti, na katere so prišli tudi vidni državni in ostali funkcionarji iz Sofije. Posebno velika slovesnost je bila v Bitoliji (prejšnjem Bitolju), na kateri so vsi govorniki poudarjali veliko veselje zaradi priključitve teh krajev Bolgariji. Tekmovanja na treningih Zaradi poinanjkunja nastopov in zaradi večjega zanimanja za treninge, so začeli uvajati nekateri ljubljanski klubi v letošnji sezoni tek movanja na rednih treningih, kar med atleti vsakega posameznega kluba. S prvimi takimi »trening-tekmovunji« je začela SK Ilirija. Sedaj se ji je pridružila še SK Planina, ki od 1. avgusta naprej vsak teden enkrat in sicer vsak petek, prireja takšna tekmovanja. Trening tekmovanje večkrat točno pokaže atletove zmožnosti in njegovo formo. Vsem. ki redno trenirajo, pa služi takšno tekmovanje za kontrolo njihove forme. Atlet, ki redno trenira, mora namreč uravnati svoj trening po razpoloženju. Ko doseže gotovo stopnjo zmožnosti, mu ni treba več takšnega treninga kot poprej. Navadno je začetni trening do dosežene forme ostrejši kot pa poznejši, ki služi samo temu. da se atlet na taki stopnji ohrani. Zato rabi samo lažji in kar je navažnejše, redni trening. Nereden trening ima za posledico, da atlet sredi sezone izpade iz forme in se mora iznova truditi, da si jo pridobi nazaj. Važnost takšnega tekmovanja je tudi za vsak posamezen klub velika, saj tako najlažje spoznavajo svoje atlete. Pregled preko vseh trening tekmovanj posameznemu klubu popolnoma poenoslavi sestavo njegove najboljše reprezentance, v katero je treba določiti le po dva, oziroma po tri atlete v vsaki disciplini. Zaradi konkretnih predstav pa si oglejmo še nekaj rezultato s trening tekmovanja, ki je bilo na Stadionu prejšnji petek in predvčerajšnjim popoldne: Tek 150 m: 1. Lušickv 17.8; 2. Pleničar 17.9; 3. Sušleršič 18.2. — juniorii: 1. Bratož 18.0; 2. Zupančič 18.1; 3. Mravlje. Tek 800 m: 1. Nabernik 2:03.0; 2. Skušek 2:05.4; 3. Košir 2:08.2, 4. Kraner 2:10.2. Tek 2000 m: 1. Kien 5:55 štiri petinke; 2. Srakar 6:08; 3. Megušar 6:10; 4. Potočnik 6:11; 5. Sedej 6:19 tri petinke. Tek 200 m zapreke: 1. Lončarič 28.4; 2. Pleničar 28.6; 8. Lušickv in Kraner 28.9. Tek 300 m: 1. Nabernik T. 38.2; 2. Mravlje 39.4; 3. Gabršek 40.4 — Gabršek po navodilu trenerja ni smel teči pod 40. Tek 1000 m: 1. Košir 2:32.7; 2. Megušar 2:44.7; 3 Srakar 2:46.3, 4. Sedej 2:48.5; 5. Ko-cutar 2:51 0. Košir je dosegel boljši čas od bivšega rekorda, ki ga je imel Goršek z 2:33.4. Podobna tekmovanja se bodo vršila do konca letošnje sezone. Vsi rezultati, doseženi na njih, pa so ne-oficiclni, ker so to interne prireditve. Lahkoatletski dvoboj v Budimpešti V soboto so se začele v Budimpešti lahkoatletske tekme med reprezentancama Madžarske in Italije. Športni prvaki obeh držav so začeli meriti svoje sile ob velikem zanimanju občinstva in v navzočnosti številnih uradnih predstavnikov. Že prvi dan se je tekmovanje razvilo v ogorčeno borbo za vsako točko. Rezultat tega boja je bil, da so.v soboto dosegli italijanski lahkoatleti 9 točk naskoka. S posebnim veseljem je italijanska reprezentanca sprejela zmago v višino in v metu kladiva, hudo pa jo je prizadelo dejstvo, da je bil Monti, ki je bil favorit v teku na 100 m in ki bi tudi sigurno odnesel prvo mesto, diskvalificiran, ker je prestopil progo. Pričakovali so tudi, da bodo odnesli prvenstvo v skoku v daljavo, vendar je dobri Matfei obstal le na drugem mestu. PrTi dan se jc končal z naslednjim razmerjem točk: Italija 46, Madžarska 37. Posamezni rezultati v sobotnih tekmovanjih pa so bili. Tek na 400 m čez zapreke: 1. Missoni (I) 55; 2. Fontana (I) 57.1; 3. Kiss (M) 57.4; 4. Polgar (M) 63.5. Skok v višino: 1. Campagner (I) 1.85; 2. Tan-ghetti (I) 1.80; 3. Torday (M) 1.75; 4. Cserna (M) 1.70 m. Tek na 100 m: 1. Mariani (I) 10.6; 2. Csany (M) 10.7; 3. Korompay (M) 10.8. Met krogle: 1. Profetti (I) 15.13; 2. Nemeth (M) 14.93; 3. Darany (M) 14.55; 4. Bertocchi (I) 14.24 m. Tek na 800 m: 1. Lanzi (I) 1:47,8; 2. Donnini (I) 1:53,4; 3. Harsani (M) 1:54; 4. Hires (M) 1:56. Skok v daljavo: 1. Csany (M) 7.19 m, 2. Maf-fei (I) 6.95; 3. Guriosa (M) 6.94; 4. Pederzoni (I) 6.87 m. Tek na 5000 m: 1. Szilagy (M) 1:47,6; 2. Ne-1 meth (M) 14:51,6; 3. Mastroienni (I) 15:20; 4. Vi-tale (I) 15:33,4. Met kladiva: 1. Taddia (I) 51.98 m; 2. Biro (M) 48.14; 3. Superina (I) 47.53; 4. Nemeth (M) 46.32 m. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Italija 46.6; 2. Madžarska 47.1. ČETRTI GOST " Roman. Nastal je mučen molk. Sandersu je bila ta ženska všeč, pa bodi da so govorili karkoli o njej. Način, kako je govorila z Blystoneovo, mu je vzbujal posebno grozničavo spoštovanje do nje. Hkrati {>a ie opazil, da se je soba začela polniti z drugimi judmi. Iz spalnice so stopili sir Stanley, nadzornik Mastere in pa Bly6tone. Iz predsobe je stopil šuman v spremstvu nekega moškega temne polti in jako lesketajočih se, namazanih las. To je bil brez dvoma Šumanov Egipčan. »Evo — živi mrlič!« je deial E1 Hakim ves ponosen, kažoč na6e. »Ce dovolite se bo vsedel tu na spodnji konec mize.« »Upam, da nisva prišla prepozno,« je dejal Suman. »Ne, ne!« ga je potolažil sir Stanley, »pravkar smo hoteli začeti.« Nato se je vsedel skonca mize in je vrgel »Knjigo o zmajih« po mizi in otrnil pepel s smot-ke. Nato je zaklical: »Prosim, vsi na svoje prostore!« Vsi so 6e odzvali njegovemu pozivu le Masters je obstal pri kaminu. Sir Dennis Blystone je spregovoril prvi: »Torej Stanley, sešli smo se, kakor si želel. Mislim, da si spet sedel in razmišljal, in zdaj te prosim, da nam razodeneš 6ad svojega razmišljanja.« Sir Stanley je prikimal, pa ni nobene rinil. Videli je bilo, ko da bi bil pravkar zapazil, da mu je v njegovo veliko presenefpnip ugasnila smotka. Suman mu je ponudil svoj prižigalnik. Ko mu je bila 6motka spet prižgana, je začel puhati velike kolo- barje dima krog sebe. Osiveli lasje na velikanski lobanji so mu v štrenah padali čez uhlja. »Nisem prav za prav vedel, kako bi začel,« je slednjič izustil. »Zdaj pa že vem. Glede na to afero smo odkrili kar vrsto skrivnosti o mnogih osebah. Toda ene skrivnosti pa se še nismo dotaknili, dasi je ta skrivnost žarišče vse te zadeve. Mislim, gospoda moja, na skrivnost Feliksa Heya.« Devetnajsto poglavje Poslednja skrivnost »V to skrivnost ni težko prodreti,« je nadaljeval sir Stanley. »Potrebno je le, da se spomnimo, kako je Hey govoril in kako je ravnal, in treba je, da pogledamo njegove knjige tamle na polici, pa bo prav lahko razumeti vso bit tega človeka. Hey ni bil izsiljevalec in sploh ni bil nikakršen zločinec. S svojim ravnanjem ni mogel ničesar doseči. Ni mu bilo namenjeno, da bi služil kakemu plemenitemu smotru, niti ni deloval na to, da spravi kako zlo s sveta. Se to verjamem, da ni računal s kako koristjo pri vsem, karkoli je delal. Feliks Hey je bil povsem tisto, o čemer je zatrjeval, da |e: to se pravi, bil je povsem pošten trgovski človek! Le da so bile njegove duševne zmožnosti nekam zaostale, tako da so se včasih v njem porajale lastnosti, ki 6o bile za njegove prijatelje jako neprijetne. Lejte, kaj je bil: bil je človek, ki je hotel druge razkrinkati! Brez dvoma je jako koristno in potrebno, da 6e zdaj pa zdaj nekim ljudem strga krinka z obraza. Povsod je dovolj izobraženih prevzetnežev in lažnjivih svetohlincev, ki zanje niti malo ni škoda, če jih zagleda svet v pravi luči. Ce stori kaj takega nekdo, ki se pri tem ne misli nič okoristiti, niti v pest smejati žrtvi, je to povsem v redu. Toda, če kdo kaj takeg a stori zaradi osebnih koristi ali osebnih užitkov iz škodoželjnosti, potem pa je stvar povsem drugačna. Hey je 6padal v to drugo skupino. Spadal je k tistim ljudem, ki jim je naj- večji užitek, če slišijo ali dokažejo, kakšen strahopetec je ta in ta general, in kakšna grešnica je ta in ta ugledna gospa. Samo svojih otroških let se spomnite! Nemara vam bo prišlo na mar, kako ste zalotili kakega častihlepnega 6trica prav takrat, ko je v kakem kotu poljubil služkinjo, ali da ste 6ploh take spotekljive stvari slišali o odraslih. Ali niste takrat napenjali ušes? Vem, da ste jih. Jaz sem jih že. Večidel ljudi se sčasoma odvadi :akih užitkov, 6aj imamo na pretek drugačnih skrbi in opravkov in vemo, da je na 6vetu mnogo hinavcev in grešnikov in revežev. Toda Feliks Hey je ostal na 6topnji te otroške lastnosti. Njegova najljubša in najslajša zabava je bila ta, da je o kskem svojem znancu »kaj odkril« in kaj zvedel. Potem je začel to raziskovati in na kak način razodevati in jako ga je zanimalo in veselilo, kako se bo oni revež na to odzival. S tem pa ni hotel nikomur nič škodovati ali mu prizadejati kaj zoper čast, predvsem pa jih ni hotel javno osramotiti. To je bila ena njegovih povsem zasebnih lastnosti, to je bil »veliki užitek malega Feliksa«.« Čez čas je sir Stanley nadaljeval: »Povsem je razumljivo, da je na ta način najrajši mrcvaril kake ,visoke živine'. Toda, žal, ni bilo med njegovimi znanci ne ene vladne osebe, niti ne škofa. Vendar je poznal različne ugledne ljudi, kot na primer...« Sir Stanley je iztegnil kazalec in je po vrsti pokazal na tisto trojico, ki jo je bil Hey povabil tisti večer k sebi. Šuman je zamišljeno dejal: »Zdaj pa razumem! Pa sem si na vse načine belil glavo, zakaj da je Hey to storil. Nisem si mogel misliti, zakaj da 6e tako zanima zame. Saj 6va se poznala tako rekoč samo s ceste.« »Petra Fergussona pa sploh ni poznal. Le to ie vedel o njem, da je nevaren človek. Ko mu je bila gospa Sinclairova nekoč govorila o svojem možu, ga je to neznansko zanimalo. Kako pa je Hey zvedel vse'tisto, kar je vedel, je pa skrivnost, ki jo je odnesel s seboj v grob, ki pa nas tudi ne zanima. Dejstvo pa je, da je zvedel mnogo stvari, kar tudi sami veste. Vendar vam koj povem, da n: nobenega takega materiala, s čimer bi bil resnično obremenjen. Zato vas nai nikar nič ne skrbi, če vidite našega prijatelja Masterea stati pri kaminu, ki se dela, aa bi bil strašen videti. Prav nič vam ne more. Zato pa ...« Sir Dennis Blystone je vstal in je nagovoril Mastersa: »Gosjiod nadzornik, dovolite besedo!« »Želite, gospod?« »Ali vam smem vrniti vašo beležnico?« je dejal Blvstone, se priklonil Mastersu in mu izročil notes. »Izmaknil sem vam jo v hipu, ko sem nesel suknjo v spalnico.« »Dennis!« je zavreščala njegova žena, pi ee je brž zavedela in je mirno obsedela kot prej. »Dozdeva se mi, da to ni pravi čas za vaše neumne šale,« je dejal Masters. A kirurg se je zasmejal rekoč: »Saj se le vadim po nasvetu svojega dobrega prijatelja Merrywalla. Gospod nadzornik, pred *e-boj imate prvovrstnega žeparja-amaterja, ki se ga bo začela družba kmalu izogibati. Ce bo jutri izšel v časopisih o tem kak članek, bom jako hvaležen za reklamo.« Medtem ko se je Sanders z ostalimi vred smejal temu pikrošaljivemu prizoru, je hkrati začutil, kako ga začenja bolj in bolj prešinjati neki nemir, ki ga je navdajal ves ta večer. Vsi ti. tukaj zbrani ljudje, so nekaj čakali. Izvršena sta bila dva umora, m vsi so se zavedali, da je morilec že najden, da je nemara še sredi med njimi v tej sobi... »Ali želi še kdo. da bi poizvedel kako majhno umetnijo ali da bi izrekel kako majhno priznanje?« je dejal sir Stanley in je ostro pogledal Sinclalro-vo, ki ga j« gledala velikih oči in požirala vsako njegovo besedo. Mefiia M a I e 5 i J 42 V zelenem polju roža Izvirna povest Odrine ga od vrat. Čuje ga vse do kuhinje, kako se širokousti: »Gospodje, kdo stavi, da v štirinajstih dnevih, v mesecu pa prav gotovo potegnem kopreno z niene skrivnosti?« Natakarica potoži gospodinji v kuhinji, kako se ne počuti najbolje. Komaj da se drži na nogah, ura gre že proti trem, zvečer je bilo gostov kot na semnju. Gospodinja pregovori svojega moža, da ostane pri gospodi, ki se ne da iz posebne sobe. V svoji sobici je natakarica kar omahnila na neodgrnjeno postelj, zarila glavo v blazino in oblečena nepremično obležala. Gospodje v posebni sobi so postajali še glasnejši ko prej. Petje, posamezni vzkliki so prodrli vse do natakaričine sobe. Ribica t Odslej ji noben gosposki gost iz mesta ne poreče drugače ko Ribica. Ribica, Ribica, Ribica! Jutri se kdo domisli na drugo, še zaničlji-vejše in poniževalnejšo ime. Ostane ji tudi tisto ime poleg Ribice, na Anico sploh pozabijo. Saj natakarica je zato v gostilni, da se lahko vsakdo vanjo obregne. Cunja, v katero lahko vsakdo obriše svoje umazane roke... Sunkoma vrže natakarico s postelje. Odločno si pripravi pisemski papir na mizo, črnilo, peres-nik. Poskusi na časopisnem papirju, če pero lepo piše. »Draga teta!< Po teh dveh besedah na pismu pa se zazre proti oknu. Jutro se že oglaša. Ptički po kostanjih pod oknom ga glasno pozdravljajo. Teta tam v Ljubljani je sedaj gotovo že pokonci, če ni tudi že v stolnici. Nikdar ni zamudila prve maše. Ko je tudi najpridnejši in najzgodnejši študent zazehal izpod odeje in skušal Rokavice so nosili že stari narodi Rokavice nosijo sedaj poleti dame in gospodje v glavnem zato, ker to spada v »toaleto« elegantne dame in gospoda. Pozimi jih imamo zaradi zaščite pred mrazom, poleti pa dostikrat zaradi prehudega potenja rok. V starih časih je bilo drugače. Stari Perzijci so na primer nosili rokavice samo pozimi, da so z njimi zavarovali svoje roke pred prehudim mrazom, stari Grki so jih pa natikali na roke samo tedaj,, če so opravljali vrtna dela. S tem so si hoteli ohra niti roke lepe in se zavarovati pred morebitno rano. Rokavice so pa Grki uporabljali tudi pri kosilu. Gotovo zato, da bi si ne opekli prstov, ki so jim nadomeščali današnje vilice. Šahovske figure kot orožje Ko so v desetem stoletju vpeljali v Evropi sah, so se tedanje njegove figure znatno razlikovale od sedanjih. Figure so bile namreč večje od človeške roke in zelo težke. Lahko so služile tudi kot orožje, s katerim je igralec lahko tudi naklestil svojega nasprotnika, ali pa katerega nezaželenih in vsiljivih opazovalcev. Pletena žoga znak poroda Porod v družini je brez dvoma zelo vesel dogodek in pravi družinski praznik. Srečni družinski člani obveščajo o veselem dogodku najprej svoje sorodnike in prijatelje, za tem pa tudi vse ostale znance. In kakšno veselje je v hiši pri otrocih! Posamezni narodi imajo za obveščanje javnosti o veselem dogodku v družini razne načine. Pri nekaterih narodih na pr. družina, ki je dobila novega družinskega člana, obesi na vežna vrata svojega doma lovorjev venec, ali pa venec iz bršljana ali kakega drugega zelenja. Na Švedskem pa še danes takšne družine obesijo na vežna vrata pleteno žogo, na Holandskem, deželi cvetja in čipk, pa čipkasto rozeto. Normandija in Pikardija Med tema dvema francoskima pokrajinama je že staro nasprotje. V zvezi s tem, je nastalo vse polno šal. Med drugimi tudi naslednja: Normandijci trde, da gleda pes v Pikar-rliji vedno navzdol, kadar išče svojega gospodarja. Pravijo, da že ve, da mora nekje ležati pijan. Pikardijci so pa na to odgovorili takole: »Ko pa pes išče svojega gospodarja v Normandiji, tedaj gleda stalno v zrak, lcer dobro ve, da ga bo našel na kakih vcšalih.« Amerika pokadi 183 milijard cigaret Vedno večja vojna propaganda v Ameriki se jasno odraža tudi v razdraženosti živcev ameriškega ljudstva in v vedno večji uporabi tobaka. V zadnji svetovni vojni je potrošnja cigaret v Ameriki skočila od 25 na 53 milijard komadov. Leto 1040 je pa tozadevno prineslo rekord, ki ga tudi Amerika še nikdar prej ni doživela. To leto so Amerikanci in Amerikanke pokadile nič manj kakor 183 milijard cigaret. Približno 40 odstotkov so pokadile žene. V prvi tretjini tekočega leta so pa že ugotovili zopetno povišanje še za 12 odstotkov. presoditi skozi okno po svetlobi, koliko je ura, se je teta že vrnila od maš« in šla budit tistega, ki jo je prosil zvečer za to. Tam doma pa ugašajo ženice treske, s katerimi so si svetile s hribov proti fari. Kdaj reve le vstanejo, da pridejo tako zgodaj v cerkev, prej ko katera tistih, ki jim je fara pred nosom? Mati so že nametali zrnja kokošim, zakurili so na ognjišču ogenj, dojit grede v hlev. Prebudili so sinčka, ki pojde z živino na pašo, vsi drugi v hiši še spijo. Saj je zaspal tudi sinko, ki so ga prebudili. Dvignil se ie, debelo pogledal mater, začudil se, da je že jutro, počakal, da so mati odšli iz sobe, padel z glavo nazaj na postelj, zvil se v klopčič in že spal, ko da niti prebujen ni bil. Drugi ljudje vstajajo okrepčani in sveži po mirnem spanju, natakarica niti oči še ni zatisnila. Drugi ljudje gredo k maši, natakarica naj jih jx> maši že čaka v gostilni, da jim postreže! Glavni vrišč doni iz posebne sobe. Ali ni to geometrov glas? StavL da v štirinajstih dnevih, najkasneje pa v enem mesecu, potegne kopreno z natakaričine skrivnosti. Kajpa, saj natakarica sploh ni ženska, da bi jo kdo spoštoval ali imel do nje kak obzir... Dotakne se natakaričino pero pisma. Ali beseda ne gre in ne gre na papir. Kaj naj vam napišem, teta? Kakšni so ljudje, kadar se napijejo? Kako se vsak rad obregne ob natakarico? Bog obvari! Ni besedice tarnanja, nobene tožbe, niti namigniti, da mi je hudo. Kaj torej? Čemu potem sploh pisati? Zakaj prav danes pisati, ko je nedelja in vsak hip potrka gospodinja na vrata? Ko da je svinec v nogah, oči lezejo skupaj, glava je razbolena, kaj se siliš s pisanjem, natakarica? Geometer sklene stavo, ne bo mirovali Če se domisli in jo povpraša: Ribica, ali vas nisem jaz nekdaj klical ne za Ribico, ne za Anico, ampak za Kristo! Se spominjaš, Ribica? Ali nisi tedaj nosila gorenjske narodne noše, ki se ti je tako podala, da 6em bil ves navdušen in nor za teb0? i i*,, Teta, ne zamerite, da sem toliko časa molčala! Saj bi vain niti sedaj ne pisala, če... če... Ne, ne napišem, da mi je hudo. Da je prišel semkaj geometer, ki se zaklinja, da odkrije mojo skrivnost, zato vam pišem Teta, zato vam pišem, ker se mi toži po domu, ker mislim na vas, pa ne vem, če sploh smem upati, da niste name hudi. Če niste, pišite mi, kako je doma. Svoj naslov vain pošiljam za vsak slučaj ... Tako nekako bi pisala. Tako tudi napiše. Sicer je pa tudi čisto vseeno, kako napiše. Pisma itak ne odda na pošto. Najmanj desetkrat je že pisala v teh mesecih teti, vselej ji je pisala, kadar ji je bilo hudo. Pisma, nobenega pisma pa ni nikoli oddala na pošto. Da je z geometrovim prihodom v mesto povečana nevarnost odkritja, da jo s sramotilnim imenom Ribica bolj ponižujejo ko kedaj prej, da ji bo odslej hujše ko kedaj prej, ni imela kedaj premisliti. Pero ji je padlo iz roke, prej ko je napisala naslov, glava ji je omahnila na pismo... Ko je tisto jutro potrkal gospodar na njena vrata in jo opozoril, da ljudje že prihajajo od maše, je nepričakovano hitro prišla v gostilniške prostore. Saj se ji ni bilo treba tisto jutro oblačiti in pospravljati sobe in jjostelje. Le spanec si je izmila iz oči, na postelji je lo poravnala in pogladila odejo. Gospodje, ki so se odzibali pri belem dnevu iz posebne sobe, so začeli kapljati okoli poldne na pivo in kisle ledvičke. Natakarica se je delala nevedno. Ko da zjutraj sploh ni utekla od njih. In že jo je navdajalo upanje, da ne vedo, kaj so ponoči počenjali. Na tisto nesrečno ime se ni nihče spomnil, dokler se ni prizibal geometer. »Ribica, kako sd spančkala?« »RibicaI Saj res, Ribica!« »Ribica, Ribica! Na, včeraj hočem reči, danes zjutraj, sem ga pa moral res imeti, da sem I>ozabill Ribica!« »Ribica, še vrček!« »Ribica! Ledvičke!« 1 »Ribica, Ribica U Natakarica je pobledela. Ime Jo Je zbadalo ko s šivanko. Poniževanje in zaničevanje ji je pomenilo. Neprespana noč je pomogla k temu, da je v trenutkih mislila vreči gospodi in smehljajočemu se gospodarju polne vrčke piva pod noge in pobegniti kamor koli. Rajši kam za deklo pri svinjah ko pri taki gospodi za natakarico! Ribice ne bodo nikoli pozabili! Geometer ne bo miroval! Povsod jo spremlja s svojimi pogledi! Ne bo obstanka tu I In po kosilu, ko se je pomirilo prihajanje in naročanje gostov, je natakarica brez oklevanja stekla v svojo sobico, dopisala naslov in vrgla pismo v nabiralnik na gostiini »Pri zlati ribici«. Tudi še v ponedeljek 60 gospodje govoričili o Ribici, v torek, ko so svoje mačkasto razpoloženje čisto pregnali, so ponehavali. In zopet je vzplamtelo v natakarici upanje, da pozabijo na to nesrečno in poniževalno ime. Geometer je imel menda dovolj opravka v svoji pisarni in ni imel časa posedati v gostilni in vrtati v natakarico in njeno skrivnost In natakarici je bilo žal, da je v naglici in nepremišljenosti oddala pismo. V sredo zjutraj, ko je le okoli obrtniške mize sedelo nekaj gostov in ni imela skoraj nobenega dela, prav tedaj, ko je slonela ob lini v kuhinjo in govorila z gospodinjo, je zadonel tja od steklenih vrat znan glas: »Dobro jutro!« Natakarica je pobledela. Gosjiodinja se je prestrašila, kaj ji je in odkod sprememba v obrazu? Natakarica se ni genila od line in pogledala na gosta, ki je voščil dobro jutro in treščil steklena vrata za seboj. »Metka!« Natakarico je vrglo od line. Ni se mogla veS premagovati. »Teta!« Dvignili so pfvcl ' pri obrtniški mizi glave. Metka ji je ime, ne Anica?! Čuj, prijatelj, čuj! Glej, tovariš, glej I AUTUNNO 1941 | inOlA »TURA 31AGOSTO U11 UI H • NOTEVOLI RIDUZIONIFERROVIARIE Rappresentante Onorario R e-gionale per Lubiana JESEN 1941 | IpCUf) OTVORITEV 31. AVG. Il 11 U II U • ZNATNI POPUSTI NA ŽELEZNICAH Častni pokrajinski zastopnik za Ljubljano Ing. TONNIES — LUBIANA — TYRSEVA 33 — TEL. 27-62 UUBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. uri Močna filmska drama neohifia.lDO izredno tehtno zgrajena vsebina. Roman filma neuteš. ljubezni Skrivnostna žena Izbrani igralci: Sybil!e Schmidt. Albert Schon- cheiz, Maria von Taschnabey Kino Matica, telefon 22-41 BENJAMIN GIGLI A.ve Marija Kino Slogr a, telefon 27-30 Najpopularnejši italijanski komik v izvrstni komediji burnega smeha — M a c a r i o Mopshi razbojnik — II pirata sono io! Kdor se hoče od srca nasmejati, nai si oirleda ta film'. Slovenski napisi po vsej dolžini filma! Kino Union, telefon 22-21 Mati oglasi CORA TORINO «1835 AMARO CORA col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo s sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo Dotrpel je po dolgi mučni bolezni naš nenadomestljivi soprog, očka, stari očka, brat,tast, svak, gospod Rihtar Franc proknriat banke „SIavije" in posestnik 10. t m. previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 12. avgusta 1941 ob Va6 popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, Celje, Zagreb. Žalujoči ostalL 1 Sliižte B Dobe: Natakarico! Zadružna gostilna v LJubljani sprejme takoj v službo popolnoma iz-vežbano natakarico. Pismene ponudbe, katerim naj se priloži slika ln v katerih naj se navedejo rojstni podatki ter dosedanje zaposlitve, prosimo poslati upravi lista pod »Zadružna gostilna« št. 10.274. b Postrežnico sprejmemo pri Krištofu od >/i8—10 in od 1—3. Naslov v upravi »Slovenca« 'št. 10.281. (b B Sliižte B Jtteie: Uradnica s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega ln polltie. računstva, slovenske in nemške korespondence, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, Išče primerne zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« št. 10.140. a Prazno sobo s štedilnikom, ali pa eno-sobno stanovanje s kuhinjo, Iščem. — Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Mirna stranka brez otrok« 10.028. BKimtmpl Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, !yrševa c. lami., telefon 23-03 in 29-01. (k Steklenice Fr. Jožefove grenčlče — kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. 1. Leseno lamborijo do 15 cm dolgo, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Lamborlja« 10279. (k Inkarnat deteljo in repno seme dobite pri Sever ln Komp., LJubljana, Gosposvetska c. 5. Globok voziček in stroj z dolgim čolntčkom naprodaj. Zore, Marenčlče-va št. 3. (1 tfsaKdvrsfnfl zlato kupuje po najvlSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Volfova allca tt. I Vsakovrstno zlato brtljante in srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Ali ste že naročeni na Slovenca i Vsak naročnik zavarovan Kiplingova smrt " Slavni pisatelj Kip lin g je nekega dne pre-čital v časopisu, na katerega je bil naročen, novico o svoji smrti. Čeprav je bila to samo prvoaprilska šala, je vendar sedel za mizo in je uredniku dotičnega dnevnika napisal tele vrstice: »Vaš list objavlja novico o moji smrti, Ker so Vaše novice navadno zelo točne in najzanesljivejše, ne morem dvomiti v resničnost te novice. Toda kljub temu Vas prosim, razveljavite mojo naročnino za Vaš list, ker kot mrlič ne morem še nadalje citati Vašega dnevnika.« Narkoza tudi za rastline? Mimozo v glavnem poznamo vsi in tudi vsi vemo, da je ta cvetica tako občutljiva, da se njeni lističi pri najrahlejšem dotiku človeške roke, takoj zgrnejo in zapro. So pa tudi še nekatere občutljivejše vrste mimoz, pri katerih se lističi zgrnejo in povesijo, takoj, kakor hitro se pojavi človek v njeni bližini. Švedski učenjaki so v zadnjem času delali v eksperi-mentalno-fizikalnem institutu v Stockholmu poizkuse o vplivu raznih narkotičnih sredstev na rastline. Pri tem so ugotovili tudi pri rastlinah iste pojave, kakor pri človeku ali živalih. Izredno občutljive lističe mimoze so n. pr. namočili v kloroform in eter. Posledica je bila ta, da so postali ti drugače tako izredno občutljivi lističi, naenkrat neobčutljivi ter niso reagirali niti na močnejši pritisk človeške roke. Mimoza je »zaspala« prav tako, kakor zaspi človek na operacijski mizi. Zapustila nas je za vedno naša predobra mamica, stara mama, tašča, gospa Vidic Marija Ana K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, 12. avgusta, ob treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1941. Žalujoče rodbine: Kramarič, šn-ster, Gazeč, Kalin in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš skrbni, srčno ljubljeni, predobri očka, gospod PEZDIR FRANC Njegovo blago srce je prenehalo utripati v nedeljo popoldne na Viču. K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, 12. t. m. ob 6 zvečer, na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, 11. avgusta 1941. Žalujoči ostali Frančiška, žena, Vikca, Minka, Franci, E(li, otroci. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jožo Kramar!? izdajatelj; inž. Juži Sodja Urednik; Viktor Cenžii