140. številka.
Ljubljana, v četrtek 21. jniiija.
XVI. leto, 1883
Ilhaja vsak dan »Ti^er, iz mfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za v«w loto 16 ^Id., ma pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., *», j-jden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za v&e leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeiten mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa »e po
10 kr. za mespr, po 30 kr. za Četri leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poetnina zuasa. Za oznanila platoje se od ćetiristopne petit-vr&te po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dv^nrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -    Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Fraaa Kolmaua hiši .Gledališka stolba". 0 pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v v administrativne stvari.
V JLjuiiljaiil 21. juniju.
Takoj jio francosko-nemškej vojni in 1. 1871 v Versaillea u sklenenem miru čitalo se je po raznih časnikih, da je francosko vojno ministerstvo zauka-zalo, da se morajo častniki učiti nemščine. Isto tako je znana stvar, da se nemški častniki že dolgo let uče francoskega, v vojaških akademijah obratnega jezika in da se je v novejši Čas jim tudi naložilo znanje ruščine, ker merodajui krogi neso po sili slepi za obče priznano načelo, da je v slučaji vojne v prvej vrsti častniku neobhodno potrebno znanje jezika nasprotnikovega.
Pri nas v Avstriji ni tacih, vsaj ne tako kategoričnih zaukazov, kajti pri nas se je menda udomačilo mnenje, da ako pride do vojne, nam bode nasproti stil vedno le sovražnik, ki bode toliko dvorljiv in galanten, da bode našega — razumeva se: nemškega — jezika popolnem zmožen v govoru in pisavi. Vender je tudi pri nas zakonom zaukazano, da mora častnik zmožen biti jezika v polku navadnega ; žal, da se ta zakoniti zaukaz ne. spolnuje s natančno strogostjo, in vender imamo v mnogoje/.ičnej Avstriji dovolj častnikov, ki so vsaj dveh, mej temi večinoma jednega slovenskega jezika zmožni. Cisto nemških polkov ni ravno veliko v avstroogerskej vojski, zbog trga se v njih ne morejo namestiti vsi nemški Častniki; naravna posledica je torej, da služijo taki odvisni nemški častniki, m j njimi posebno mnogo inostmncev iz Nemčije, v slovanskih polkih in baš ti neso zmožni slovanskega jezika, ki je v njihovem polku običajen.
To je uedostatek, kateri treba odpraviti čim preje, tem bolje. Naj se vestno pazi, da je vsak Častnik vešč polkovega jezika, kakor to predpisuje zakon, potem ne bode treba jadikovati, kakor to stori „Wohr-Zeitungu in še  nekatere  njene pajda-
šice, da je napredujoče poslovaneuje kvarno za razmere naše vojske, da bode nastalo pomankanje častnikov, osobito pa, da se bodo nasledki čutili pri dopolnitvi podčastnikov.
Vse to jadikovauje je prazen strah. Naši ljud.e, ki imajo sploh zmožnost za podčastnike, so z malimi izjemami nemščine zmožni, a česar jim nedostaje, priuče si v jako kratkem času. ker je neovrgljiva istina, da imajo izredno nadarjenost za tuje jezike. Ne tako pa Nemci. Nemci so glede te nadarjenosti nam podredjem, vriiu tega pa se jim vsled znanega šovinizma znanje tujih jezikov odvisno zdi. Smisel vsega jadikovanja je tedaj ta, da se bo lo Nemci, vsaj nemški častniki, morali učiti tistega slovanskega jezi a, ki je v polku navaden.
Ako v dokaz ničevosti tega jadikovanja opom nimo, da v magjarskib, italijanskih in poljskih polkih prav malo podčastnikov ume nemški, a da se /bog tega tem polkom še nikdar ni očitalo, da bi ne bili jednako rabljivi kakor dtugi, nam ni nikakor razvidno, zakaj bi ravno uaši in češki podčastniki morali biti vsi brez razločka nemščine vešči.
Pritoževanje „VVehr Zeitunge" in  vseh v jed nak   rog  trobečih   njenih   pajda'ic  je  izvor tiste nemške  lastnosti,  ki  je izzvala brezkrajne boje in prepire o na še j ravnopravnosti in  bi nam rada do sledno krat la  niše prirodne in z državnimi zaoai utemeljene   pravice  in   ta  lastnost je,  ako damo temu  ueposajeuemu  detetu  pravo ime — komo d i teta.
Kadar se bodo Nemci toliko vzdramili, da se bode vsakteri razen materinščine naučil še druzega v deželi navadnega jezika in ne bode r, lit r val za nemščino predpravic, potihnil bode ves hrup in bo ja/en navedenega vojaškega glasiia bodo odjenjula. V ostalem pa je ravno ta bojazen, kakor smo že rekli, prazna in nepotrebna, saj podčastnik ne ob
čuje z višjimi poveljniki, ker pa bi moral vsak častnik do polkovnika znati jezik BVo}ega p rika, tedaj tudi nemščine nezmožnih podrast ni ko v, «e ni bati, da bi se kdaj uresničilo, kar pisai jo nekateri listi, katerim godi vsak ugovor in izgovor, makari da je iz trte zvit.
K volitvam v Istri in na Goriškem.
Bodočo  soboto  prične se boj na voliičik po Goriškem  in v Itttri,  tedaj na ozemlji, Ui je / ozi-roin   na  poželjivega soseda za vso S'ov. usko posebno valno,    Boj bode posebno v Istri   ijut, kajti trtin je pritisk lahonov,  boječih se za svojo nege« mon jo, velik in silovit   vrhu tega pa m' Um gode stvari,  ki  bi se drugod zdele naravnost neinužne. V eadojej Številki „Edinosti" čitamo namreč: nNa otocih, kjer glavi.ri siloviti E'uscheg,       gode reči, ki  spomiuajo  popolnem  na uepravne razmere. V maog h  krajih  so  volili  in  ker  j«   /m gala naša stranka, zato je vladni komisar, m ki F r/u,   i/javil, da volitve neso veljavne,  ker dotični   izvolj* ni ue-majo absolutne večine vseh volilcev dotične volilne skupine."
„Tako na priliko so morali v Vrbniku 3krat voliti, a ker so vsakokrat /maguli uaši, uničila se je volitev in raspitala nova na 20. t. m. Na jednak način so ravnali še na več drugih kr..jih. Poilava veleva, da ima pravico voliti tisto število volilcev, katero pride na volišče, recimo, da je v jednem kraji 100 prvotnih volilcev, in da jih pride volit le 50 Po načelih g. komisarja For/o ta Volitev ni veljavna, in ko hi kdo dobi! tudi v .se h 50 glasov, ker absolutna večina od 100 je 51."
Mursikaj smo že čuli o Tržaškej vlad:, a da pripušča kuj tacega in da kljubu šestini protestom ne da zadostitve žaljenej pravic:, to je že preveč. Ako komisar For/a ne pozna volilnega zakona, od-
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski spisal Viljem BergaOe, poslovenil 1. P.) (Dalje.)
BnNo, mi pa odpusti zdaj!"" rekel je Pillone ter nemiren pokleknil pred njo in poljubil rob njene obleke. „„Prav si imel;«, da si me zauičevala. Jaz bi bil na tvojem mestu ravnal še hujše, kakor si ti. Odpusti mi Filomela ! Ti ne potna« morja strasti, ki razgraja s svojimi valovi v moških prsih in ga zamore vreči kakor razbito lad'jo muogo dalje, kakor na Caprijske skale! Da, jaz sam priznam, da sem poznal Giovannino. Pa bil je to le minljiv, omami ji v Čut, kateri je vzbudila moja goreča kri in gojila tvoja hladnost, « katero si ti odgovarjala mojim naj nežnejšim futilom. V obupanji bližal sem se zaradi tvoje ravnodušnosti Giovannini in ožgal si peruti kakor veš«, ki leta okrog plamtečega ognja A nikoli ni bila ona moja izvoljena, nikdar ni plavala njena podoba pred menoj, kakor plava tvoja cd mojh otročjih let; nikdar je nesem videl v sanjah kakor kraljico na svojej strani. Ti sama bodeš no
si'a zlato krono v sanjah  kakor v življenji. Izgovori samo dve besedic  in reci: „Ljubim te!H; izgo vori samo ti  dve  besedici:   „Ljubim te!', pa te hočem tako visoko povzdigniti, kakor še nikdar nesi mislila !u "
„Ustal je in ovil roko okrog njenega stegno-nega života. Potegni jo je k sebi, posadil jo nu kolena kakor otroka, oklenil jo z obema rokama in šepetal jej tiho, ljubeznivo in prip zno nekaj na uho, kar je pa bilo pretho, da bi bil mogel razumeti. Položil je njeno glavo na svoja pleča, njene zlatorumeue kite so se razvezale iu pale po njegovih prsih. Poljuboval jo je gorko in strastno, tudi ona ga je objela okrog vratu in ga poljuhovala. Ko je jedenkrat povzdignila glavo z ujegovih pleč, bil je njen obraz tak,  da   sem se ga skoraj ustrašil."
„Sedela sta precej dolgo zamišljene, tiho se
razgovarjala in vedno strastneje po'jubovala se. Naposled ustal je on, postavil jo rahlo poleg sebe in rekel, < p-izujoč jo z gorečimi očmi:
„„ Poslušaj me, Filomela, to še ui v-e! Hočem ti še več povedati iu te še višje povzdigniti za tvojo ljubezen, ker si mi odpustila moj pregrešek. Ti še ne poznaš mojih skrivnih naklepov. Do te ure sem jih zvesto hranil v svojih prsih — zdaj pa moraš i
vse zvedeti in vse delit' z menoj . . • Ti -i do zdaj videla v meni .-aino razbojnika in predrznega roparja, ki mora k; kor orel hitro planiti na svoj plen in zopet urno /bežati z njim. Pa vse to bila je samo krinka, pod katero tem Bi nabiral ljudij, delal zveze to pridobival si ime, ki zdaj ravno tako sluje po Volakih gorah kakor na pečinah pri M imi Moj namen je mnogo višji. Od tibatapca povzdignil sem se do razbojnika in jutri Bpreobruo .-e inzbojnik v vojaka in preduo mine dan, imel bo te ver kakor tisoč dobro oboroženih mol Jutri, ko izi le aolnce, idiruline usta a od Sorrentu do Casteliainare pa do sied: Ntapolju. Masaniello devetnajstiga stoletja je ustal! Kazdrobil bo jarem savojski, kakor je prej-aiiji .stolpe castilijske, — in za nobeno e no *i ne bo dai izviti krono iz rok, ne od narodu, ne od ari Sokratov."J
„Stal je pred njo p.»nosen in uipi vedujoč, 8 povzdignemo roko iu žarečimi očmi. Ona upila je oči vanj iu gledala ga .s polpomilovalnim iu polpo-rogljivim pogledom« On lega ni opi zil in ona je zopet povesila glavo, lekoč:
„„č'asi se menjajo, Pilone! Na :e.;> lit,makih bregovih t>e ne bo rodil noben M sanie.l • več!UH
„„In zakaj pa ne!?*" »avpil je Pl u jezen.
praviti se mora radi nesposobnosti, ako mu je pa zakon znan, odstraniti bi se mora) rodi zle volje in pačenja zakonov. Zaplenba tega ali onega lista ne zakrije kriviee, ki se je tu in tam pri prvotnih volitvah godila; pokarati treba in strogo postopati z organi, ki prelomijo ali svojevoljno tolmač jo zakon.
Kljubu  tem v nebo kričečim razmeram pa je vender  mnogo  nade,  da Istrani prodero na neka terih voliščih, ako ostanejo vsi stalni in se nobeden premotiti ne da.
Na Goriškem, vsaj v kmetskih občinah, ni toliko labonsUe nevarnosti, a kaže se stara slovanska grehota — nesloga. Sodeč po obširnih poslanih v zadnjej „Edinostiu in po druzih pojavih kaže se nam očivestno, da je mnogo nasprotstev, mnogo razburjenosti in mnogo ošabnega razžaljenja.
Ne usojamo si razpravljati in razmotri vati, ua katerej strani je prava pravcata resnica, a dovoljujemo si izreci svoje obžalovanje, da so se nasprot-stva tako poostrila, da se je nadejati prav hudega volilnega boja.
V Sežani bode menda jedina bolj mirna volitev, ker so se Kraševei sporazumeli za kandidata: dra. Abrama in Rajka Mohorčičn, ne tako pa drugod, kjer do sedaj še ni sporazumljenja.
Vender, ker so se goriški Slovenci vedno odlikovali pO svojem »skrem domoljubji, nadejamo bo, da bodo na volišči odložili vse osobne antipatije in da bode izid deželnozborskih volitev soglasen, njim na čast, nam pa v veliko veselje.
Osobito pa bi se drznili opomniti volilce i/mej
Mej vladnimi predlogami za českl deželni zbor nahaja se tudi jedna, po katerej naj bi se v čeških realkah na zahtevanje občine in po nasvetu učiteljskega osobja ua mesto jednega modernih jezikov upeljala nemščina. Baš to predlogo je bil prejšnji deželni odbor odbil, ker se je bal, da bi se ž njo ne ustvaril prejudic za upeljavo obligatoričnega pouka v češčini.
Državni zakonik, naznanja te le novo potrjene postave: Postavo o gradbi uradnega poslopja na Dunaji za pošto in druge dikasterijalne namene; postavo, zadevajočo zidanje poslopja na Dunaji za državno obrtno šolo, izobraževališče za uči teljice in pripravljalnico obrtne šole; postavo o na knadnem kreditu za popravo zvonika v Spljetu; postavo o začasnem oproščenji pridobitnine in pri-bodnine pri brodareuji s parniki, ki so se izdelali v Avstriji; postavo za uporabo dolžnih pisem dalmatinskega deželnega posojila 250.000 gld. pri nalože-nji ustanovnega, pupilarnega in jednakega kapitala; postavo o naknadnem kreditu za dozidanje patolo-gično-anatomičnega zavoda Dunajske univerze; postavo o zgradbi postranske proge ister-ske državne železnice iz II er p olj a v Trst; postavo o osnovi prenosiluega zavoda v Bregenci; postavo o zgradbi dalmatinske državne železnice Si-verič-Knin; postavo o pogojih za lokalno železnico iz Hannsdorfa do državne meje pri Ziegenhalsu; po stavo o dodelanji železnice Stry-Beskid; postavo o pristaniškej pristojbini, ki se ima plačevati v avstrij skih lokah; postavo o naknadnem kreditu za leto 1883., zadevajoč pričetek zgradbe gališke transver-zain: železnice.
N. Fr. Presse" ima dopis iz Kima, v katerem poroča, kakor se trdi, zaupanja vredna oseba
veleposestnikov, naj bi osobnoj mržnji ne dali to- j o ovirah, ki so dos'ej ustavljale se protiobisku na-liko duška, di bi vsled nastalega razpora hasen imel | šega vladarja. Ko je kralj Humbert izrekel željo, naš politični nasprotnik. Pri tacih prilikah posluže- i obiskati našega cesarja, bival je slednji v Pešti in
vati se nam je dosledno nadela, da moramo vsako
j je takoj odgovoril, da bode v dogovor natančnejih
! podrobnostij odposlal jednega iz nadvojvod v dvorni vprašanje merin z narodnim merilom; ostrog italijanski v Monzo. Italijanski poslanik na tedaj, da se nam na kvar ne cepijo glasovi, glaso-1 Dunaji, grof ltobiiant, pa jo bil takoj poslan v vati moramo za narodnega, če tudi osobno ne pri-1 Pešto, da pove cesarju, da italijanska vlada in kralj ljubljenega kandidata, nikdar pa za nasprotnega, na-1Hnmbert sam želita, da bi se sestanek vršil na ka-
fiemu narodu protivnega. ft5 ^ 1 " r ? V ^     *   «e izognilo
1 I kakim sitnostim zaradi  tega.   C-sar Fran Josip pa
V ostalem pa se zanašamo na politično zaved-j ni 8amo izrcč,,o ponavljal, da naj kralj le na Dunaj nost v tolikih volitvah že izvežbanih volilcev, ki bodo pride, nego je dostavil, da želita on in cesarica vi-
Iz Moskve piše se BPol. Corr.8, da so se štirje bolgarski ministri, ki so bdi mej slavnostjo kronanja v Moskvi, močno trudili, da bi dobili na svojo stran merodajne politične osebe Rusije glede* bolgarske politike. Dopis pa naglasa, da neso bili nikjer prijazno vzprijeti, tudi pri Katko v u in Aksakovu ne. Samo v krogih liberalnega urad-ništva in mej častniki generalnega štaba pridobili so si novih privržencev. — Župan Moskovski, Čičerin, dejal je v mestnem zboru, da mu je car mej drugim rekel: „Kronanje je bolj zategnilo vezi med menoj in Moskvo. Potruditi se hočemo, da bo to v prihodnje vedno takou.
Generalni guverner vzhodnje JRumelije« A le k o paša ali knez Bogorides, se je odločil, da bode pri sulmnu osobno urgiral rešenje svoje prošnje, s katero je že pred davnim časom prosil za dvomesečni odpust, da se more podati na pot po Evropi. V ta namen šel bo Aleko paša te dni v Carigrad. Ob jednem s to vestjo poroča se iz Phi-lippopla, da je vodja notranjih svarij, ker se je Visoka Porta branila potrditi postavo o administrativnoj delitvi samoupravne provincije, katero je lansko deželno sobrauje z veliko veciuo vzprejelo, izdelal nov načrt postave, katera v polnej meri skrbi za interese in potrebe inohamedauskega prebivalstva v tej južnej Bolgariji.
Francoski admiral Pierre poroča iz Tarnata ve na Madagaskarji, da so ondu zavrgli francoski ultimatum, na kar se je mesto Tamatave vzelo ter uničili kraji Foulepoint, Monamoo in Fenerife. Od francoske strani ni b-1 nihče ranjen, ter je posadka močna. S tem je končana glavna operacija; kajti Francozi so posedli vse važnejše mitninske in carinske postaje, zastavili vsa pota, ki peljejo v glavno mesto Hovasov, v Tana-n ar i v o, ter so s tem dosegli, kar so nameravali, brez da bi si podjarmili prestolnico. Pričakuje se, da se bodo Hovasi kmalu podali. — Madagaskarski poslanci vrnili so se bili v Pariz ter imeli pogovor z ministrom predsednikom, predno je bilo prišlo poročilo o vzetji Tamatave. Sedaj se pa pogajanja ne bodo več povzela, temveč jih bode nadaljeval admiral Pierre na Madagaskarji.
siguruo tudi ta pot pravo pogodili.
Politični razgled.
ftlotraiije <lexele.
V Ljubljani 21. junija.
V štajerskem deželnem zboru razdelilo se je poročilo odseka za volilno reformo.   To po-
deti tudi kraljico italijansko ter jej zatrjujeta sijajen vzpnjem. Glede tako prijaznemu vabilu italijanska vlada ni mogla na dan z vprašanjem, kje da ima biti protiobisk. Na Dunaji so sami čutili, da bi moral biti v Iti mu; ker je pa avstrijski cesar katoliški vladar, skušal je spoznati tudi mnenje papeževo v tej zade-i. Ta pa se je temu odločno protivil. Italijanska vlada ve za to in je našemu cesarju iako hvaležna, da se je on sam zavzel za to ročilo priporoča, da se ima volilna pravica raztegniti I vprašanje iz lastnega nagiba. Ona ve, da kot glavar na vse petakarje, priporoča, da naj bi se odslej J katoliške rodbine in države ni smel rastaliti glavarja volilo v vsakem mestu in trgu, tt r nasvetuje pre- i katoliške cerkve. Tedaj so prazne vse govorice o narediti Se nekatera določila dosedanjega volilnega nastali mržnji, kakor tudi zoprni dogodki Badnjih reda. Manjšina, katero sta zastopala dr. ltad.-v in ! časov neso mogii motiti prijaznih razmer mej obema kanonik Karlon, nasvetuje, da naj bi se deset krajev dvoroma. Hujskajoči elementi dobe se povsodi; v prali skupne kmetskih občin premestilo v skupino mest; sanje je le, ako se aa morejo potlačiti, kar bode in trgov. l Italija gotovo storila. — Tako dopisnik „N. Fr. Pr".
Dopisi.
Iz I^jubljane 21. junij«. [Izv. dop.] Postopač Knčov Janez iz Hrušic^ bi bil že davno rad v tukajšnjo deželno bolnišnico prišel, ali imel je križ; gospod dr. Bleivveis mu piesrčne želje nikakor in po nobeni ceni ni hotel izpolniti. KuČov Janez misli in misli, kako bi ou vitezi Trsteuiškega prisilil, da mu ne bi več pota zapiral, ter v svojih zmedenih možganih iznajde, da bode pač najboljše, ako se mu dr. Blehveis za večno umakne. Gedacht, getlian! Kučov si kupi pištolo, G svinčenk in nekaj dekagramov smodnika, in čaka priložnosti, da mu bo mogoče dr. Bleivveisa na muho ubrati.
Ker pa vender le sam s seboj ni bil še popolnem na Čistem, ali bi mu Bleivveisova smrt špi-talska vrata odklenila, gre torej v sredo 20. t. m. pod Tivoli v Lattermanov drevored, da bi tamkaj kakega pametnega človeka za sovet povprašal. Res
„„ Vedno hočeš gasiti ogeuj, ki planiti v mojih prsih, spremeniti moje uajponosnejše, naklepe v neeimerne sanje.   Ti i.e poznaš te dežele in tega naroda tako dobro kakor  jaz,  ki od mladosti živim  mej njim! Poslušaj moj svet in sodi potem sam«, če je res neumnost! ... V tej deželi gospoduje kralj, govore; trdijo tudi,  da je vsa Italija jedina od Turina do kraj nega konca Sicilije.   Pa vsi vedo, in veliki savojski ropar sam morda najbolje, — da je vse to laž, s katero se prikriva onemoglost.   Oblast Vik torja Fmauuela seže samo nekaj milj na jug od Flo-rence.  Tam stoji sveti stol iu on se ne upa upreti proti njemu,  dokler  ga  stražijo francoski bajoneti. Tu na jugu je pa le po imenu  kralj,  in slabo bi bilo zanj, ko bi hotel postati kaj več! Tu je jedna sama sila, ki vlada, samo jedna oblast,   katero narod uboga in kattre se drži — to je sveta cerkev! Vsi se bodo kakor jeden  mož vzdignili proti pije-mouteškemu tiranu, ko pride čas; vsi bodo na mo jej strani — niti jedne cerkve, niti jednega samostana ne bo, kjer bi jaz ne našel jeavetja in pomoči. Še celo iz Rima so ini sporočili, da moj boj ne bo zastonj — in podprali bodo ustajo ne le s prostovoljci, temveč tudi z denarjem . . .u"
„„In južnoitalijansko plemstvo?   Kje je to? Umaknilo se je na svoja posestva, nevoljno,  da je
njega n.oč zlomljena in se njega pravice teptajo in zasrumujejo.   Tudi pri njih našel bom pomoči, na'; njih posestvih ne bo ni kmeta, ni konja, ki bi mi ne bil na razpolaganje!""
„ »Naposled ljudstvo samo! Nikjer tuji jarem tako ne teži, kakor tukaj. Pomisli samo, kako je živelo prejšnje čase! Ni bilo uaborov, ne davkov, ne policijskih stisk; ruzdelitev žita in denarja, Cerkveni prazniki, veselice iu slavnosti: — to so bila sredstva, s katerimi so vladali te odraščate otroke in držali jih v bradah! Kaj se briga narod za politično svobo lo, če so mu odvzeta darila, če ni dela in otroci kriče od lakote! Poglej okrog! Povsod slišiš pritožbe o Dasilstvu in krivicah, povsod nevoljno mrmranje, povsod žele si zopet starih srečnih časov!"*'
„„Pijemotezi se neso ničesar naučili iz zgodovine. Povišali so davek na sol in tobak, vse so ob-dačili — od gledaliških listkov do voščenih sveč, ki svetijo našim mrličem. Upeljali so mlinski davek, podražili vsak košček kruha, katerega nese revež v usta. Pozabili so, da je povišauje davka za jeden karln na funt sadja prouzročilo, da so je oklical Masauielli za kralja ncapolitanskega. Povsod kipi temno sovraštvo. V Salernu so včeraj pometali po biratelje davkov pod mlinska kolesa; v CaBtellamare potrgali so včeraj kraljeve  grbe  iznad produjaluic
tobaka iu soli, iu jih sežgali na morskem bregu. Jutri bodo Luigi Bel lini ju, starosti ribiške bratovščine v Santa Luciji vse zarubili iu prodali, njegov čoln, njegovo pohišje in orodje, njegovo oblast pa izročili Bernardu Cipellu, ki je na skrivnem v policij skej službi. Razburjenost je velika. Kakor daleč seže zaliv, od povsod prišli bodo tihotapci in ribiči pred njegovo kočo; ko pridejo davkarji, treba bo le jedne same iskre, pa bo zavrelo. Jaz imam to iskro, nosim jo na jeziku; gorje onemu, ki se bo upal ustavljati, ko bo jutri govoril Pillone ljudstvu !UM
„Filomela je dolgo molčaia. Giedala je dolgo v okno, nazadnje je pa rekla s slabim glasom:
rnVaruj se, Pillone! Jaz se bojim, da bo drugi tukaj, ki so bolj zviti in Bilnejši kakor ti, ki te rabijo samo za orodje. A katero orodje more se upreti zoper Bvojega gospodarja? Ou je razlomi, če je več
ne treba lttU
„„0, kako slabo me poznaš!"u zaklical je Pillone "vedno bolj razvnet. „„Kdaj sem bil jaz borno orodje v tujih rokah? Vse sera sam izvel. Vsak načrt, vsak mogoč slučaj sem sam premislil in pretehtal do najmanjših podrobnostij. Vse sem sam naredil — do tega trdnjavskega obrisa, ki ga vidiš tu viseti. Ni nobene važne točke, da bi ne bil izvohal njene tslabše strani. Prav sam noBim delo na svojih
najde v dolgem drevoredu takoj človeka, ki se mu je na prvi pogled poštenjak zdel od nog do glave in vsega zaupanja vreden. Kučov se mu približa in pravi: „Vi gospod, kaj pa vi pravite na moj namen. Dolgo Časa že moledujem, da bi me v bolnišnico vzeli, ali ta dr. B'eivveis me ne mara in zato sem sklenil, da ga bom ustrelil; kaj pa vi pravite na to? Ali ne bo tako najboljše?"
„Jaz mislim, da bo najboljše," pravi pošteni gospod, „če vas takoj na magistrat poženem, kjer vam bo gospod Perona natančneje svojo misel o tej zadevi razodel." Rekše odideta Na magistratu se jim je tudi najboljše zdelo, da se Kučovemu Janezu poskrbi potrebni živež, obleka in stanovanje, toda ne vsled smrti dr. Bleivveisove, temveč po c. kr. državnem pravdntštvu na Žabjaku,
Domače stvari.
— (S hrvatsko deputacijo,) katero vzprejme prcsvitli cesar 12 julija, pridejo v L;ub ljano pod vodstvom bana grofa Pe jače v i ča: kar dinal in nadškof Josip Mi halo vic, patrijarh Gjerman Angjelić, grof Rudolf Erdodv, grof Josip Drašković, Julij pl. Jelačić, Karol pl. M i h a 1 o v i ć, major Toma O r e š k o v i ć (kot zastopnik granice).
— (K slavnosti 600 letnice.) Mej pri prave, ki se izvršujejo v velikih dimenzijah, spadajo tudi velika slavnostna vrata, ki so postavljena pri 'deželnej bolnici. Ta slavolok je precej masiven, ker mu je namen stati dlje Časa v spomin slavnostnih dni j, v nekaterih delih celo preveč masiven. Glavna hiba pa ;e, daje postavljen jako nesrečno mej dva jako visoka poslopja, da vsled tega utis ni vseskozi ugoden, zlasti ker ni prave simetrije. Ker ni nobena stvar kar tako z neba pala in mora vsaka im^ti svoj izvor, povpraševali smo tudi mi, kdo je imel pri tem slavoloku svojo ne baš preveč srečno roko, in izvedeli smo, da je mestni inženir VVagner po BVOJej volji postavil siasolok semkaj, na menda uajneugod •niši kraj in da je bilo s prva vse drugače sklenjeno. Vprašali smo zakaj? Na to pa še nemarno odgovor«.
— (V pojasnilo.) Po Ljubljani skušajo nekateri gospodje nasprotnega tabora širiti vest, da ni dovoljeno o priliki prihoda cesarjevega razsobe-siti belo-modro-rudeče zastave in, kakor čujemo, Be je nekaterim trepetlikam ta vest celo verjetna zdela. Da se tedaj nihče ne vznemirja po nepotrebnem, bodi povedano še jedenkrat, da so vse take govorice zlobne laži. Belo -modro-r u d e č a barva ni samo dovoljena, te m-več narodne tr oboj niče bodo celo vihrale na onih d rogi h, ki so liki drevored postavljeni s kolodvora v mesto. Vsacega tedaj, kdor širi take laži, treba primerno in odločno zavrniti.
— (Pri Trbovljah,) na kranjsko štajerskej meji, stavi se za prihod cesarja ličen slavolok, ki bo imel slovensk in nemšk napis.
— (Predvčerajšnja volitev) v trgovin-skej in obrtnej zbornici vršila se je čisto slovenski in tudi vladni komisar g. grof Chorinski posluževal se je izključno slovenščine.
— (Strossmaverjeva galerija.) Včeraj pripeljali so v Zagreb 40 zabojev, v katerih je blizu polovica slik, katere je podaril škof Strossma-yer akademiji, kot temelj za slikohram. Ko dojde še druga polovica, razpostavile in razobesile se bodo vse slike v akademiji. Vsa darovana zbirka obsega 270 slik.   To je uprav knežje darilo!
— (Šišenski krajni šolski svet.) Dne 17. t. m. izvoljeni so bili v Šišenski krajni šolski svet sledeči gg. in sicer iz Spodnje Šiške : Janez Knez, Ant. Vizjan, J. Inglič odborniki, Josip Vodnik namestnikom; <z Zgornje Šiške: Jakob Babuik, An ton Šušteršič odbornika in Janez Jeras namestnikom. — Veseli nas videti, da sta se sosednji vasi tako lepo sporazumeli in se je tako odpravila prejšnja neumestna iazd"aženost v tem zastopstvu.
— (Iz Gorjan) se mm piše kot dopolnilo vabila k blagoslovljenju zastave: Tisto gospodo, katera bi se udeležila te slavnosti ter ob jednem počakala popoldanske veselice pri Kaconu na Dolgem Brdu, prosimo, da piše to g. frrovniku naduči-telju v Gorjah, da ve preskrbeti dovolj kuvertov pri skupnem obedu.
— (Umrl) je v IG. dan t. m. g. Eduard Gro s man, bivši kaplan v Trebčali, v Grnemvrhu v Istri.
— ( „ T r ž a š k i Sokol") priredi v nedeljo 24. t. m. izlet v Prosek. Odhod iz Trsta ob 2'/a uri popoludne, povratek ob 0. uri zvečer.
— (Nova mitnica) dovoljena je na okraj nej cesti Škorlje-Lokva-Bazovica počenši od 1. ju lija t. 1. za dobo petih let.   Plačevalo se bode 0CI uprežene živine po 4 kr., od neupreženc po 2 kr., od drobnice po 1 kr.
— (Iz Kalifornije) poslali so, kakor poročajo „Novice", trije ondu živeči Slovenci: Josip in Jakob Kočevar in Josip Konda doneske za B'eivvei-sov spomenik.
— (Azijo zlata) za mesec julij določen je po ministerstvu na l9Va°/o v srebru za vse slučaje, če se plačuje carina in carinske pristojbine namestil v zlatu, v srebru.
— (Razpisani službi.) V kaznilnici v Gradiški službu paznika. Letna plača 200 gold., 25% sluJ.bene doklade, stanovanje, 840 gramov kruha na duri in montura. Prošnje v 4 tednih na c. kr. okr. sodnika v Gradiški. — Pri mapnem arhivu v Trstu mesto  sluge.   Piača   300   gold.,  službena doklada
175 gld. in uradna obleka. Prošnje do 20. julija na
c. kr. finančno ravnateljstvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 21. junija. Stanje voda je zopet normalno, nevarnosti ni več.
Vratislava 21. junija. Pritoki Odre stopili so čez bregove in preplavili več krajev. Kladsko (Glatz), Svidnica (Schvveidnitz), Ilirsch-jerg, Nisa (Neisse) so pod vodo, veliko hiš in mostov se je zrušilo, mnogo živine je poginilo.
Nisi so protestantovska šola, cerkev, dve kasarni, poštni urad in veliko mlinov pod vodo.
Praga 21. junija. Volilni oklic češkega kolegija volilnih mož glasi se jako spravljivo in konča s klicem:  »Mir na podlagi jednakih pravic!u
Kajira 21. junija. Preteklo noč zaprli so 22 oseb, .50 družili še bodo; mej njimi je več nekdanjih Arahijevih častnikov in jeden inoslimski uradnik.
Dunaj 20. junija. Vojno ministerstvo je odredilo, da se povodom zmanjšanja vojakov v okupiranih deželah in v južnoj Dalmaciji ondu-kaj aktivno službujoči reservni častniki ob jednem prestavijo v ne aktivno razmerje nazaj. S tem je omogočeno tudi zadnjim, leta 1882 sklicanim reservnini častnikom, povrniti se k svojemu prejšnjemu poklicu. — Iz Ccske in Moravske dohajajo o vodah vznemirjajoče vesti.
Petrograd 20. junija. General Uurko imenovan je guvernerjem v Varšavi in poveljnikom Varšavskega vojnega okraja.
Pri plesnej slavnosti, prirejenej po ame-rikanskem poslaniku Baldvvinu na amerikanske) ladiji v Kronstadtu, bili so prisotni Giers, Wad-dington, Vanutelli, nemški, francoski in angleški poslanik.
Etažne vesti.
* (Veliki gospodje.) Vojvoda Montpeu-sier, Ipanjdktfga kralja stnjc, ki je zastopal Španjsko pri kronanji v Moskvi, bil si je svoje naloge po polil m v svesti, oboaŠa) se je ponosno in darežljivo. Kakor poroča „Gaulois", dal je trem slogam rusko-ca;-ke hiše, ki so mu stregli, nič m m j nego 25 000 frankov, a tistemu, ki mu je pri veli kej revueji pripeljal konja, 50O0 frankov.
* (Ruski petrolej.)  Razvoj petrolejeve
obrti v Rusiji napreduje vt likansko. Š? pred kratkim imel je ruski petrolej skromno trgovišče, /daj pa je že napovedal vojno nmerikauskemu monopolu ter amerikanski petrolej izpodriml v nevero in južno-zapadnej Rusiji tu se celo udomačil v razinerno kratkem času v Avstro-Ogerakej. Zda) dela ameri-kanskemu petroleju že v Nemčiji konkurenco. Itavno dovršeni cevovod iu železnice osob to, protka Biku-'TiHis-Poti približale so ruski proizvod evropskim trgovištem za toliko,  da  je  uspešna konkurenca z
plečih in nikdo — naj bo še tako zvit in mogočen — ne more me ustaviti na mojem potu!Jtt
„„Potem se bojim za te še dvakrat bolj!*'" rekla je Fdomela zamišljena. nrJeden sam mož ne more ničesar v dunašujih časih !UK
BnTi imaš prav,"" odgovoril je Pillone nestrpno. „„Ne more ničesar, če ne razume spraviti prebivalstva v gibanje; a kdor to zna, more vse! Kaj je bil Masaniello? Ubog ribič, ki še prejšnji dan mislil ni, otresti se kedaj jarma, a njegov govor pošiljal je strele mej ljudstvo, kakor oblak ob ne vihti. Kaj je bil pogumni Murat predno je vzel nepremagljivi CapriV Neumen predrznež, ki je skušal sklatiti luno z neba. Kaj je bil Ganbaldi, ko jo s tristo možmi pripeljal se na Sicilijo? Neumen klativitez, kateremu se je posmehovala vsa Evropa; vender je trideset dnij pozneje gospodoval v istem Neapolji, o katerem pravijo zdaj, daje nepremagljiv ! Ali si pozabila, kaj se je zgodilo nedavno v Palermu V Dve tisoči mož, ki so bili pobegnili v gore, da se odtegnejo pijemonteškemu naboru, zakleli so se pod predrznim Masalijem; pridih so, ne da bi bil počil ieden strel, v glavuo mesto Sic lije. Fdomela! Res te ljubim, a ti mi zato ne smeš jemati poguma! Sreča spremlja predrznega, če nečeš iti ž njim, pa gre on sam — bojazljivci naj  pa osanejo zadaj."u
„„Jaz neseni bojazljiva, Pillone,*" odgovorila je mlada deklica in rudečica jo je polila. n„A tvoje podjetje je predrzno in neumno. Oe se ti tudi posreči, kar si mi povedal — moral boš nazadnje vender le tepen pobegniti v gore. Ali se več ne spominjaš, kako se je godilo v Palermu? Italijanke fregate so bombardovale mesto, pijemonteški vojaki so ga obkolili in napali, preiskali hišo za hišo, pobili begune, in zmetali nepokopana trupla v kleti. To se bo zgodilo tudi s tvojimi ljudmi, Pillone! Lahko boš podkuril ustanek, morda celo polastil se trdnjave San EltnO, a dolgo se zdržati ne boš mogel. Piji monteške čete bodo kmalu obsule mesto, iu če jih tudi otepeš in pojdeš s krono na glavi v pallazzo reale ter se usedeš na škrlat, po katerem tako hrepeniš — ali misliš, da bo Evropa trpela, d.t bi imel v rokah Bin kozjega pastirja žezlo kraljestva nenpo-litanskega?""
„„Sin svinjskega pastirja vzel je sveti Peter v roke svete ključe in razsipa prokletstva na kneze in kralje!uu odgovoril je Pillone ponosno. n„Ko jaz jedenkrat odlož>m svoj razbojniški plašč, kakor je on svojo past irsko palico — kaj me še potem za-vira na potu h kraljevoj kroni?"-
„„Tvoj ponos in tvoja prevzetnost te preveč Slepita, Pillone,"- odgovorila je Filomela zmahujoč
z glavo. „„Oh, ko bi te mogla pregovoriti, da bi ubogal moj svet S:cer pa poslušaj mirno moj načrt, kakor sem jaz tvojega, in prav storiš, če me ubogaš.""
„Pillone zmajal je nepotrpežljivo z glavo, vender se je usedel zraven nje. Ona mu je podala roko, nagnila se čezenj in rekla :
„„Ja/. vem, Pillone, de hraniš v tej vili vse, kar si oropal v večjih letih bogatim tujcem ki so potovali po naSej deželi. Ti si mi sam povedal in mi pogosto pokazal, kaj imaš zlata, dragocenostij in demantov. Vse to se more odpeljati v jednem čolnu, in jaz sem že preskrbela, kar je ti oba. Beživa poprej skupaj od tod, PiHone, nego izbruhne nevihta, katero hočeš priklicati. Stopila bova na suho na kakem neziistrnžen-m mestu blizu Ghete, od tam prideva kmalu Čez meje papeževih dežel, kjer naju n« bo nikdo preganjal; nikdo tam ne bo vprašal po tvojem prejšnjem življenji. Dobil boš od cerkve od-puščenje za kri, ki si jo prelil, in pridobil boš milost svete Device s tem, da zadušiš divje načrte, ki ti vro po glavi. Ko se boš upokojil, kupi si miren vinograd, obdeluj zemljo in — —uu
,Filomela ni končala  stavka, temveč oklenila se ga je z obema rokama okrog vratu."
(DhIju prib.)
Ameriko brezdvojbena. V zadnjih dneh sklenile so se /natne kupčij«; mej nemSkimi veletrzei iu ruskimi producenti, vsled katerih je pokrita večina za zimo potrebnega petroleja.
* (Enfant terrible.) Baronica N. imela je prav ljubko ma'o hčerko, ki j« pa bila jako nepremišljena in indiskretna; bila je sploh „grozen otrok", pravi pravcati nenfant terrible". Nedavno imela je baronica goste, katerim se je predstavila tudi mul« Helena. Govor bil je v najboljšem toku, kar za^ne mala Helena jokati in se zvijati stokajoč in vzdiha joč; boleli so jO namreč zobje. „Bodi mirno, ljubo dete", tolaži jo mati, „bodi pametna, nikar ne jokaj, saj bodo bolečine ponehale." — „Ponehale? <n kako misliš, d>» ponehajo," odvrne solzeč se Helena. „Mari misliš, da morem svoje zobe ravno tako vrni vzeti, kakor ti?u
* (Oče, ki vzame svojo hčer za ženo.) To je po sedanjih zakonih možno v Fran-coskej, kakor kaže naslednji senzačui slučaj. Neki kmetski Don Juan v Nogent le Rutrou odvrnil je po večletnem zakonu svoje srce Od svoje zakonite soproge, ter naklonil svojo vročo ljubezen mladi deklici, ki je pri njem služila za kravjo deklo. Plod te ljubezni bilo je brdko dete, deklica, katera se je vzgojevala v kmotovej hiši. Čez 16 let umre kmetu zakonita soproga in njegova nezakonska hčerka razvila se je v zalo d« vo. Pričelo se je skandalozno življenje v h'ši našega Dona Juana. Ljubezen do kravje dekle se je bila ohladila, tem pozorneje pa se je oziral na svojega nezakonskega otroka, kravje dekle hčer. Odpustil je večletno pri-ležnico iz službe ter sklenil vzeti svojo hčer za ženo. Svoj namen objavi mairu, proseč, naj spiše ženitno pogodbo. Oaupneni maire, ki je poznal vse življenje kmetovo, opozoril ga je, da vender ne gre, da bi se oženii s svojo lastno, če tudi nezakonsko hčerjo Kmet pa odvrne mirno, da ni dokazano, da bi bil on oče tega dekleta, on to odločno zanikava, tudi je po obstoječih zakonih zabranjeno, poizvedavati po očetu („la recherche dela patermte est interd i te u), tedaj zamore brez zadržkov z omenjeno deklino stopiti v veljaven zakon ... Maire se je pač obotavljal ustreči temu zahtevanju, a ko se je posvetovul s ko nipetentnimi osebami, videl se je naposled primoranega, ustreči Želji kmeta, ki je potem brez vseh ovir vzel svojo hčer za ženo. Ta 3enzačni slučaj pa je prvi in zadnji te vrste. Vsied tega dogodka se je namreč v zbornic sta\il predlog, da je v bodoče tudi v Francoskej dovoljena „recherche de la paternite", v posebnih slučajih celo zapovedano. Ni dvombe, da bo predlog tega zakona vzprijet.
Nad vasjo Kal tik južne železnice, kat< ri 8.60 Ha. obsežni svet gre v last Kalanom, se je I 1878. s črnimi in belimi borovci pogozdoval, I. 1879 ko pa sadili tam želod in topolove natiče. Črnega in belega bora ostalo je na o.6 Ha. obsežnem prostoru okob 60°/o, na o>t:ilein prostoru komaj 5°/0 Topolovi natiči in hrasti so se posušili. Leta 1880. zasadilo se je na 4 o Ha. velikem prostoru 22 000 črnili borovcev. 400 bukev, 400 javorov, 200 kostanjev in 6400 topolovih natičev. K>r je nastala suša, poj;-nilo je skoro vse drevje, razun črnih borovc-v, ka terih je 20 —25°/0 ostalo.
Spomladi leta 1881. nasadilo se je okolu 3.0 Ha. iu porabilo 29 000 črnih borovcev, 400 jesenov in 200 pravih kostanjev, in 1882 k ta 2 5 Hi. in potrebovalo 22.000 črnih borovci v. 1000 jevorov in 2000 jesenov. Bizo 1 Ha. nasadil se je letošnjo spomlad. Leta 1881 in 1882. sajeno drevje uspešno raste se ga je fiO   70°/0 prijelo.
Pod Gabrkom pri Famljah pripustili so Fa-meljčani iu Gabrčani 10.0o Ha. prostornega sveta z zidom obdati in potem pogozditi. Na tem svetu nh-sadili so uŽe dvakrat topolove nat'če, k«teri so pa poginili. Leta 1880. nasadilo se je 5 0 Ha. z 28 000 črn mi borovci. 2000 hrasti, 200 bukvami in 8400 topolovimi natiči. Črnih borovcev je 30 - 40°/0 ostalo, vse drugo drevje pa poginilo. V spomladi i. 1882 popravljala se je prejšnja nasadba in velik del svita na novo nasadil. V ta namen porabilo BO jfl 60.000 črnih borovcev, katerih se je 60 —70°/0 prijelo. V jeseni leta 1882. usadilo se  je 15 litrov lešnjikov.
Za „starim gradom" na potoku „Bela1' nad Vipavo in Vrhpoljem nahaja s- bli/o 16417 Ha. obsežnega prostora. Okolu 30 Ha. se je s črnim borovcem, jesenom, pravim kostanjem in akacijami nasadilo. Prijelo se je tega drevja, katerega se je že 250.000 posadilo, 50 do 60°/0. Pod cesto, ki drži iz Vipave n* Col, je tudi 1 00 Ha. prostornega sveta s črnimi borovnici nasajenega in dobro rastejo.
„Stražica" nad Trnovem, last Trnovskih obča nov, je visoka, kamnita in peščena gora in meri 40.fl0 Ha. Leta 4876, in 1877. nasajena je bila v-*a gora s črnimi in belimi borovci. Teh je na 1 00 Ha. obsežnem prostoru 80 90°/0 na 6 — 7 H", postotnom svetu pa 50°/0, torej poprek 20-30% OStulo in nekoliko jeliš v grabnu.
Letošnjo spomlad nasadilo se je blizo 20.,, Hi s črnimi borovci, jeseni, akacijami in lipami.
Vsega skupaj se je od leta 1874. do /.daj nad
100 Ha. Krasa pogozdilo ob državne stroške. Na vsaki Ha. sadilo se je blizo 10 000 sad k. Poprek dobil je vsak delavec na dan 48 do 52 kr. Nasadba 1O0O sadik stala je 3 gld. do 3 gld. 24 kr.
.No
v i ce.
Tujci:
20. junija.
Pri si.miii: Steni z Dunaja. — Jelene iz Kaarlovca.
— Salamon z Dunaja.
Pri : Vinzl
— Ohrmin iz Idrije.
z Dunaja. — Pjetschka iz Celja.
Papirna Srebrna
Dunajska borza,
ine 21. junija.
renta..........78 trld.
renta .... .....79
45
05
kr.
Zlata renta..........99   . 10
5>°/0 marčna renta..... Akeiju narodne banke .
Kreditne akcije.....
London . .....
Srebro . ...
Napol. .....
O. kr. cekini. ... Nemške marke
4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 18*J4. 4% avstr. zlatu renta, davka Ogrska zlata renta 6°/0   . .
n n n        ■ /o .     .     . .
*     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljiSč. odvez. oblig. Dunava rep. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zemlj. obč, avaf. 4,/a!7c zlati zaat. listi .
93 837 303 ^20
250 gld. 100 , prosta. .
*3 12 1 167
99 120
89
87 103 114 118
50 60
50 67 45
50 10 50 75 45
50 20
TIS!
Ar I ^ j u I>1 j?i ni
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena VO kr.
Za
znižano ceno
norejo še dobiti slcilcče
slovenske lepoznanske knjige:
V. zvezek, ki oblega Meta Holdenis, roman, fran-j coski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. I Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski j spisal II. Jtevičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in
država v Ameriki, francoski spis;il E. Laboulatje, poslovenil Davorin Hostnik. Volja.........15 kr.
Za oba zvezka  naj se priloži So 10 kr. poštnine, za jeden S ezek 5 kr., za „Novu pa 10 kr.
Vozni red istrske državne železnice
veljaven od I. junija 1883.
Narodno-gospodarske stvari.
Pogozdovanje Krasa na državne stroške.
Kdor je v novejšem času obiskal Postoj in* k o jamo, zapazil je ?>nd eesto. katera drži v jamo, prostor nasajen z borovci, jeseni, javori itd. Ta svet obsega 1500 Ha. in ga je Poutojinska soseska pustila državi za pogozditi. Tukaj so saddi ('mi bor, hrast, jesen, brest, javor m bukev. O.-tnli so le črni bori, deloma ludi jesen in javor, drugo drevje je poginilo. Najbo'.jie so se obnesli leta 1881 in 1882 sajeni črni bori katerih se je 80°/0 prijelo Zdi i je ves prostor 't, njimi zasajen.
Popotniki, ki hodijo po veliki cesti iz Pianine v Postojino, opazijo nad Postojino preci V»80k, đp: <ast, kamnit in pešften hrib, ki se zove „oštri vrb iu je ?, l'/a meter visokim zidom obdan.   Ta hrib meri  12.00 II t. Uže 1 ti  1874. so tukaj smreke sadili, pa z mt'o i/jemo so se vse po-u'ile. Leta 1881 nasadilo se je 45 000  črnih   horOV,   1400 jesenov. 600 brestov in 1882  k ta   80 000  <*rnih borovcev,
Od teh jih 70-80% r^ •   lj !,a 1878- ,879- in
1880. Bajeni borovci so jako lepi, pa S' j h jj le malo prijelo. Ves la svtt je lastnini Po tojiiiskih občanov.
Za „Oabrom" zrav n vasi Itakituik   nahaja se
10 3f, Ha. obsi-žuega sveta, lastnina Rakitnicanov. Na t»m sv. tu so nasadili 1880 leta 38000 črnil, borovcev, 1000 javorov, 3O0 brestov in 400 topolo vih ii"t'ćev. Rtzun 20— 25% Bi nega borovci je vse drugo '!iw;<> poginili A let i 18H2. nas-di'i so 65 000 Črnega borovca, HiOO javorov in jesenov, katere andiku so bh z malo izjemo vse prijele.
Na prostoru bi /o vasi Matenjavas,   kateri je lastnina občrinov v Mateni ivnsi  i'i   obsega 2 „„ Ha., nasadilo se je 1882. I. 17 000 črnih. 1000 belih 00 rovcev, in 1500 jesenov j alfo uspešno.
Nm rebru gor« „Osojn.c.-i" |>ri St Petru ogra dilo se je na   d'-žavnc   Btroike   IH na Ha.   sveta z zidom. Svet je lastnina obči1 nov i- Št. Petra in U -dobo ve vasi.   lilijo  a/s vseg« sveta obsodilo se je
1881, leta s 47 000 ornimi borove z i/vrstnim vape-hom,   račun jesenske nasaribft,   katera bo j« slabo
ID Ittsl6sl-I=,ui.1j
1'ohI n j e
Divača   .... odli.
llerpulje-Kozina . „ Podgorje. ...
Kakitovič   ... a
Huz t (Pinguentei „
Roszo..... n
Lupogleva ... „
Curo vije .... „
Pasin..... n
S. Pietro in Selva .
Cantanaro  ... „ Diffoano ....
Pnlj..... pri h.
Osobni vlaki
1. 9. 3. razred
ijulraj 7 2
7- 23
7 10
8- 2 8*18 823
8 36 H 2
9- lB 'J-35 9*58
10.22 1045 ditpiiluilue
1. 2. 3. razred
i|..|"ilihlii.
y- 5 »•86 8 40
10 — 1010
I 10-J2
io-;5G I 11-7
11 88 U«48
I 1-'- 4 1238 1 — pi>po|udne
1. 2. 8, razred
]iu|iolitilni' 4-53 521 5 40 (r 9 8*94 «•38
: 6-58 733
I 7*60
8- 15 8 40
9- 18 t)-47
MttT
1. 2. 3.
razred
npffr S'50 9- 7 9*20
9- 8& 9'4B 9 ..5
ii)-;a>
10- 41 1057 11 12 11 89
115K po no« i
Postaje
P ulj.....
Dignano .... Canianaro . . . S. Pietro in Keiva
Pazin.....
C'erovlje . . . . Lupoglava .  . .
lio/.zo.....
Buzet (Pinguenie)
Kakitovič    .   . .
Podgorje
llerpidje Kozina . Divača   .   .   . .
odh.
pnh.
Osobni vlaki
1. 2. 3. ra//ed
zjiiimj 5 5 5-25
5- 50
6- 4 (i 19 »; .a.a K-53 T 6
7- 15 7 25 7 39 7 51
8- 7 •I")...Iii'lin
1. 2. 3. razred
dopoludijc 715 (
7- 45
8- 28 I 849 9 16 9 :15
10. 4 10-21 10*86
10 51 1117 113)
18'—
i 1'iilllilllr
1. 2. 8. ra/.red
(ojiotudne 12 10 12-37 1 12
P80 1 52 2- 9 2-3G
2- 50 8- 1
3- 18 8-37 354 4 15
|M.|l,.|lMll|r
1. 2. 3. razred
pnnoluitne
4- 35 5.—
5- 35
5- 53 (J-14
6- 31 657 711 7 22 737 7 55 8-10 8-30 irećer
43
Umrli no % LJubljani:
18. junija: Karol Kapel, dninar, zdaj prisiljenec, let, Poljanski DASip št. 50, za f^rižo.
19. junija:   Ana IJoištnar, oštrjuva hči,
hv. Petra cista st. 41, sa i» 11 ■ r-? i i<3<>.
20. junija: Marija Peti n"-, delavka, 80 let, dolina St. 24, za os ahljenjeiu v starosti.
V dezelnej bolnici:
17. junija: Andrej (lojac, jfost»ič, 96 let, /. i jati ko.
18. junija: Marija Kniiie, gostija, 70 let, za oalao-Ijrnjcni v starosti.
V vojaikej bolniols
19. junija: Anton Kabese, infanteriat, 21 let, za Senom.
obnesla Usadilo se je posku^njo.
tukaj 15 litrov leSlijikoV z«
j VIZITNICE !
V v elegantnoj obliki priporofia po :;i/.kt'j oeni J
Z Narodna Tiskarna"
■Jj v LJubljani.
eaoioaf
kati ro so anali/.ovali in označili deželna aka«lennja v Hudiin-
peitl. profesor dr. BtOlael v Monakovem, profesor dr. Haray
v Tari mi iu |»rolV>»r lir. Tichborn* v Londonu, priporočajo
profesor dr. Bebnardt v Budimpeitl. profesor ar. Zeissel na Dunaji iu druge medicinske kapacitete zaradi njegove ko-"utc vsebine Uthiena; posebno uspešno h« uporabila j>ri trdo
vratnih bobznili jirebavilnih Organov In Iftpretji vode ter BQ pred vsemi znanimi grenčicnini posebno izredno |ii iporoia.
Dobiva s«- i»» x soli lekarnah in prodajalnfoah mineralnih v ila, vedno »'i novo itatofiona, Prosi se, da se zahteva izre6"0 Budimska Rak6ozy 300—6)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
l/datelj in odgovorni urednik Mukso A r mi C.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'