olenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cen» jim eaacelo Kdor želi kako oznanilo VjjDoIenjske Novice" na-■Kto 1 gld., sa pol leta 50 kr. — Naročnino n dopise tisDÎti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za »projsEoa i. Krâ]ac v ïidvim mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Kmetovalci pa tmetijske postave. m. Eoako, ali še bolj, kakor gosenica škodaje beli ČTT, ogrc ali podjed raznim knaetijskisi rastlinam. Toda do njega nam je mnogo težje priti, kakor do gosenic, kajti gosenice prezimujejo in žro na drevji, prosto pred naèimi očmi; ogrci pa BO skriti T zemlji ter objedajo rastlinam korenine. Zato jim ne moremo iahko do Žirega. Sicer si skoraj gotov, da najdeš podjtda pod uvelo rastlino, toda kedaj bode^ preiskal zemljo? To ni mogoie. Zato moramo tndi po njegoTem rojstvu povprašati ; znabiti njegovim starišem lažje stopimo na prste. — Prepričan sem, áa marsikateri kmetovalec ne ve, od kod da pridejo ogrci iu zakaj jih je po nekaterih njivah mnogo vež, nego po drugih. Pred nekaterimi dnevi sliSal sem na polji ženo, ki je tožila svoji sosedi: „Sama ne vem, od kod je toliko ĚrvoT priàio? Včasih ao bili ssmo pri gozdih, sedaj jih je pa povsodi vse polno. Kar po trije ali štirje go skupaj. Že sem jih hotela pobirati, pa nisem imela koSare pri sebi". ~ ^Črva" je res toliko, da mora biti ilovek kar žalosten, ako pogleda po polji. Tu pozna se komaj , da je bi! vsejan oves, tamkaj so ravnokar poďorali tnráico, na sosednji njivi kažejo se eomne rjave zaplate; poleg áe précej hobotno rasteče rastline poveža po več dragih žalostno glave ia kàr ne more kviàko. Tudi v pesi je že mnogo rastlin suhih, mnogo jih vene. Će potegnejo hira-jočo rastlino iz zemlje, vidimo, da ima objedene korenine in ako preiščemo na tistem mestu zemljo, najdemo notri ogrca ali pa tndi več skupaj. Od kod ta požreSna nesnaga? Vsakdo se gotovo Še spomina, v kako ogromnih množicah se je lansko leto prikazal navadni »li rjavi hrost. Pal je po hrastu, divjem kostanji, javoru itd. ter je klestil in žrl, da je bilo joj. Kmalu je bilo vse golo. To je še dobro, da hrost ljubi omenjena drevesa bolj nego sadno drevje. Ňe smemo pa misliti, da tega ne mara; nobeno Be mn n« opre, posebno pa čeSpIja in sliva ne in todi na sadnem drevji mnogokrat dosti škode napravi. Ker pa se rujavi hrost ne prikaže vsako leto v tako veliki maožmi (kajti potrebuje za popolno svoje preobrazenje 4, v gorkih krajih 3 leta), bi nam Še te delal take preglavice, ali íárod je mnogo hujái od njega samega. Oplojena samica znese v zemljo okoli 30 jajec, iz katerih se izvale v 6. tednih ličinke. Pomniti pa je, da samica najraje položi jajca v rahlo zemljo, ker lažje vánjo zleze. Od tod tudi pride, da ee ogrci na takih njivah, katere so bile v hrostovem letu dobro obdelovane (po okopavinah) v veliko večjem številu prikažejo, kakor na drugih, posebno na trdih in zelo zaraščenih. Hrosti potem poginejo, Učinke pa, katere tndi ogrce, podjede ali bele črve imenujemo, zaČno žreti in žro s kratkimi preneh-Ijaji skozi 3 leta v zemlji rastlinam korenine. Prvo leto ogrc sicer ne Škoduje mnogo, ker ee le bolj od prhlice živi, tem večjo drugo, najveíjo pa tretje leto. Zadnje leto se po kratkem žrenji zabnbi in T tej izpremeni v hrosta, kateri prihodno pomlad pride na dan. — Kako mu hočemo vojsko napovedati? Ogrce sicer lahko uničnjemo, kadar zemljo obdelujemo; posebno, kadar orjemo, pobirajo jih lahko otroci za plugom. Tudi vidimo razne tiče, kako jih iščejo po polji. Toda kaj bode vse to v primeri z množico ogrcev. Največ pokonča jih najbrž krt, v čegar kraljestvu se nahajajo in kateremu prav v slast gredo. Toda poleg vsega tega odnese še toliko ogrcev pete, da je ob hrostovih letih vse živo te nesnage. Hrosti nam potem objedajo drevje ter ob lepem, mirnem vremenu tudi okrog letajo. Proti jutru pa, ko je zrak hladan in vlažen, drevje s hrosti vred pa rosno, takrat so několiko otrpli in ne ljubi se jim izpreletovati se. Takrat je tudi najugodnejši čas za pokonSa-vanje. Pod drevo, kamor so se vsedli, razprost-remo rjuhe in drevo dobro potresemo. Hrosti otrpli, leni in rosni ne morejo lahko zleteti in popadajo na podložene ijnhe, katere brž zvijemo ter hroBte pomorimo. Morimo jih najlažje s parjenjem. Rjnho, v kateri imamo hroste, pomočimo v kotel z vrelim kropom, potem pa jih damo kokošim ali prašičem, porabimo jih za gnoj, ali kako drugače. V vsakem slučaji nam nekaj zaležejo. Ali tudi tu bojerati se je s težavami. Mnogo je namreč ljudi, kattrim nikakor tioče t glavo, da bi ogrci metali iz hrostov. O tem se je prav lepo izrazil prcf. Erjavec v svojej knjigi: „Naee škodljive živali v podobi in besedi', pišoč: «Zdaj iz tega, zdaj iz onega kraja prihajajo tožbe mt strahovitega „Črva" , ki boče uničiti ven rast. Zdaj iéčejo ljudje dobrega eveta, ko skoro ni moči pomagati. A ko se drugega leta pokažejo hrosti T neštetih množicah in ae jim (id vseh stranij priporoča loviti in pokonievati silnega sovražnika, držé vendar roke križem premnogi, ki so lani zarad črva zdvojevali. Lanska beda je pozabljena, ta in oni se ti bode celó v obraz smejal, ako mo dokazuješ, đa je lanski črv in letošnji brost ena in ista žival. Takemu človeku paČ ni pomagati". Pomniti je, da je le redko mogoče brez buda kaj doseči. Saj že star pregovor pravi: „Pomagaj si eaio io Bog ti bode pomagal. Ne smemo misliti, da nam bo Bog za nekaj „očecašev" v sili brž prezrt prejSno ntbrižnost. Saj nam je dal um in pamet, da tudi sami lahko presojamo, kaj nam je v korist in kaj v škodo, ter se potem ěkode varujemo. — Da se pripravijo tudi leni, omahljivi in neverni do tega, da uničujejo hroste, treba je zopet postave, katera jih k temn sili. In tako postavo tudi imamo. To Je ista, o kateri smo že zgoraj nekaj sliaali. § 3. pravi: § 3. Zgoraj imenováni ljudjé (§ 1.) so tudi dolžni liróste, dokler kóli so v perutih, vsak dán tistega roků, kar ga ustanovi 'župan, posebno zjůtraj za hlada, od-trésati z lepotnega in sadnega drevja, s povrtnega grmičja, z drevorédov in z drévja ob krajéh zeíó bližnjih gozdov, a nalovljéuo živál potem ali moriti in zakopavati ali jo k&k6 rabiti v korist svojega zemljedétstra. Po ornem polji naj se mej orânjem ali kopanjem máhowa za pingom, za mottko aii za lopáto podjódi (podzémcljski bćli firvjé) pobirajo in takoj pokonćdvajo. Takó ravnati veleva nam postava. Znano nam je tedaj, da izvrševanje te postave le nam, kmetovalcem, koristi. Mi bi je sami od sebe ali iz nevednosti, ali nebrižnosti ne izvrševali ; ker pa nam veleva postava, moramo storiti. Zato pa tudi postava veleva županom, da pazijo, da vsi store svojo dolžnost. § 4. Župánn je glédatï, da se tésnó svojih dolž-nóstij (§§ 1—3.) drfé vsi zemljiški gospodárji, uiSiváĚi in zakúpnlki. Kjer némajo poljáka, tam oaj žapan, dokler je tréba, najme jednega ali vefi poljskih paznikov, èe nfj drugače, tndi ob trolkih Cbčinske blagajnice. Ako ne bi kdó zatiral goséaičjth mešíííkov, kate-remn déln je vsako léto časa najdalje do konca mar-eija méseca; ali ako ee ne bi kdó poprijél gosćnićjega obiranja, obče akazanega, bodi si to kadar kóli mej létom ; ali ako ne bi kdo hotel do ustanovljenega roků pokoačávati hróstov, podjédov in drngáčnib žnžélek, kvarljívih zasajenim ali vsejánim rastlinam : tedàj tréba poakrbéti, da to dćio drng^ ljudjé opravijo ob zamúd-nikovih troskih. [Dalje prihođnjifi,) Konjska dirka y St. Jerneju. 11, septembra t. 1. ho konjska dirka v St. Jerneju. Konjske dirke imajo ta pomen, da konji kacega okraja pokažejo, kateri bo najboljši. Take dirke se ne napravljajo za šalo. Pri dirkah se îzvé, kateri konji so glede telesne moči, nstrajnosti in hitrosti najboljši in take kobile in žebci se potem za rejo porabljajo. Konjereja, kakor vse, kar človek sadi ali redi, mora na to gledati, da zmiraj boljši sad, boljši zarod dobi. Nobeden kmetovalec ne bo slabo seme zasejal in pametno je tndi. da se najboljše, najčvrstejše živali jemljejo za rejo konj in druge domače živine. St. Jernejski okraj in kar ga je doli proti Brežicam in tje do Mokronoga se po večjem na Kranjskem bavi s konjerejo. Tu so tudi narlepěi pašniki za žrebeta in dosti je tukaj dobre klaje. V teh krajih hi se lahko konji izrejali, ki hi še večje cene dosegali, kakor jih že zdaj dosežejo. Premiranje najlepših kobil in žebet, ki je vsako leto, precej koristi. Marsikateremu je za premij v denarji, narveč pa je vsem za čast, premirano živinče T lasti imeti. Dobra misel je, tudi z dirkami pričeti. Prva dirka pri nas na Dolenjskem ne bo Bog si ga vedi kako hitre konje pokazala; naši ljudje rahljajo konje po večjem le za teško vožnjo, malo teh konj se rabi za hitro vožnjo. In je tudi razloček, ako se konj včasih za teško, včasih za hitro vožnjo rabi. Konj, ki bo zmiraj le za tek vporabljen, bo druge noge za hitrost imel, ko konj, ki mora danes orati, jutri teči in zopet težak voz vleči. Tudi naši konjerejci ne porajtajo dosti za lahke vozove, kedar konja za beg porabljajo in ne za konjsko upravo. Tisti komat, ki ga dobi konj za oranje, dobi tudi, kedar se pelje naš mož T crkev, ali na kak somenj. Ovsa naši kmetski konji le v ajdovi setvi ali Če drugače trdo delo opravljajo in tega ne dosti ne dobijo. To pa le pred delom; da bi vsaki dan te močnejše klaje se navžili, tega v najboljših hišah nij. Naši konji 00 tedaj preveč vampaati, — to jim brani, hitrim biti, neglede tega, da moč žil nij taka oh krmi al: detelji, kakor ob ovsu. Ali vkljab temu se bodo na St. Jernejski dirki prav lepi in tudi dobri konji, posebno kobile vidile. Naj tedaj naše konjerejce ne odvrne od dirkanja, če si mislijo, da ne bo lahko cilja v malih minutah doseči. Kar letos ne bo, bo drogo leto. Doati pomagajo svojim konjem, ki jih k dirki pripeljati hočejo, do večje hitrosti b tem, da jih pred dirko in že zdaj vsaki dan v hitri vožnji vadijo. Lahka oprava (ceik) in lahek voz in močne vajeti, morajo za to vzeti ter zmiraj jednemu človeku vajo in istemu potem tudi vožnjo pri dirki prepustiti. Konj se mora BftTaditi na kočijaža, „ceig" in voz in koîïijaà na konjske posebnosti. Ob nedeljah je dobro Tozariti tam, kjer se ljudje po ali pred mašo shajajo, da se konji navadijo na veí ljudi. (Pri dirki septembra mescft bo dosti ljudi.) Konji, kobile, ki se za dirko vzeti hočejo, se morajo Že zdaj drugače klajiti. Mast in voda mora iz njih trupel ven. Konjska mast nij dobra, pravijo. Ne preveč napajati in več ovsa dati konjem, ki bodo dirkali, oziroma kobilam katerih bo največ, ki bodo tekale za čast in premije. Angleži in tudi naši ljudje v Boani par tednov pred dirkanjem one kouje, ki jih hočejo na dirko postaviti, s plahto pokrivajo, da se močno spote. Konj se pokrije b plahto, se potem malo zmirno jezdi ia potem v hlev postavi. Konj se potem poti in to potenje se pusti 10—15 minut. Po-temi plahto odvzamejo in konja dobro do suhega zdrgnejo s slamo (zribajo). Potem se da konju 1—2 litra bolj mlačne vode piti in ae malo zvq-naj na zraku sprevaja. To se stori jedenkrát do trikrat na dan. S tem se konju mast vzame. Najlone ae pa to s tem stori, da se konj, odločen za dirko, vsaki đan v lahek voz zapreza in dan za dnevom del j časa ž njim hitro vozi in po vsaki vožnji dobro s slamo zdrgne. Torej vež-banje in dobra klaja (foter) je prvo, kar pomaga doseči premije. Torej z ovsom iz kašte in 3 tedne konje, ki jih imate za dirko pripravljene, vaditi bežati. Te tedne pa istih konj ne smete vprezati v teško vožnjo. Ovsa vsaki dan več in zadnje dni 12 litrov na dan. Zadnji teden pred dirko je tudi dobro dirkfelcem dati vsaki dan par surovih jajec. Pred dirko je dobro pogledati, ako na vozu nij kaj pohabljenega in na ceigu — konjski opravi. Plašnice dajte stran in to Že tedaj, ko konje za dirko vadite, tako da konj lahko vse vidi in tudi če ima kočijaS bič v rokah. Konji naj bežijo brez tepeža, Dajte že zdaj dirkaljce lahko podkovati. — Lahek podkov dosti zlajša konju beg. To v kratkem, kar vem iz lastne skuánje, da je dobro, hitrost konj povekSati. Dr. Slane. LeTstikoTa slavnost. Zavedni rodoljubi v Vel. Laščah sprožili 80 misel, in prićeli tndi nato delovati, da se postavi n a-fiemn slavnomn rojaku Fran Levstiku dostojen spomenik, da je pa to prizadevanje obrodilo sijajen uspeh, prepričali smo se minolo nedeljo v Vel. LaaČab do celega. V aaboto uže so bile LaSće in bližnje vasi sè zastavami, velikimi mlaji in lepimi slavoloki z napisi ozaliâane. Došlo je uže ta dan obilo slaviteljev iz raznih strani nase domovine, med katerimi mi je posebno omeniti našega dol. „Sokola*. Zvečer je svirala godba „Tefiemico" in kasnejo se je zbralo obilo občinstva na Grebencevem vrtu, kjer je bila zabava. Drtigo jutro, nedeljo, pa je uže ua vse zgodaj zbudilo nas iz spanja pokanje topičev in godba ovirajoča „budnico". Polagoma se je jel pomikati narod iz raznih strani v Vel. Lašče, med katerem so nam posebno všeč bile prijazna dekleta v narodni noji iz Riboiee; došla je v jntro tndi požarua bramba iz Ža-jiemberka. Okoli devete ure pa je priSlo nad 30 voz iz Ljnblj&ne in to večinoma odličnih narodnjakov, med katerimi je bilo več državnih in deželnih poslancev in več odlične gospôde; ljubi. „Sokol", ljub. čitalnice pevski zbor, pevsko drnštvo «Slavec", vsako drnitvo s svojo ZBStavo, deputacija narodnih kolesarjev, deputacija čitalnice iz Sent-Vid» nad Ljablj&no a zastavo. Pred Rasicami, kake pol nre od Vel. Lašč sprejel je slavnostni odbor in prijazne gospice Hočevar-jeve iz RaSio VBe dolle slavitelje pri slavoloku, go~ epiee nakitile bo zastave vseb društev z venci in trakovi, kolesarjem pa izročile krasen šopek ; zahvalili BO se zastopniki vseb društev za sprejem. Kato pa korakali čez Rašico, katera je bila vsa v zastavah, potem se v vozove posedli in odpeljali proti Vel. Laščam; kjer so pa pričakovali pred slavolokom vso došle: ogromno naroda, godba, slavnostni odbor na četn mu g. notar L en če k, občinski evèt s županom Mat. Hočevarjem, nad 30 deklet v krasni narodni noši in požarne brambe. Pozdravil je vse gosp. notar Lenček v imenn slavnostnega odbora, žnpan Mat. Hočevar v imena občine; narodne dekleta pa so odičile vj^e doàle s šopki. Med sviranjem godbe in pokanjem topičev korakal je vea sprevod v Vel. Lašče, kjer je bil odmor in zajntrek. Kmaln pa bo nas vabili rogovi „Sokolov" skopaj, na kar smo odisli v cerkev k sv. maši. Sv. mašo je daroval ^gosp. župnik z asistenco, oa korn je pel jako lepo Šent-Jakobski pevski zbor iz Ljubljane Po sv. maši se je vršila slavnost odkritja spomenika. Pred cerkvijo, na ravno pravem prostoru je postavljen lep spomenik, kake tri metre visok, mramorja izsekan in z lepo ograjo ; okoln tega so bila v Čveto-kotn postavljena razna društva in zastave; za red so skrbela požarne brambe. Na pripravljen prostor stopil je slavnostni govornik g. notar Janko K rs tni k, ter v lepem govoru risal življenje in delovanje slavnega Levstika, povedal nam, kako burno življenje je imel, a malo brezskrbnih dni; kljnb vsem tem okoliščinam pa je bil zeló plodovit in delaven na slovstvenem polji, bodisi kot pripovednik bodisi kot pesnik. Največe zasluge pa ima, da je opilil jezika našemu gladko mu rajo. „Slavec" je zapel Jenkovo „Molitev". Na to je izročil predsednik slavnostnega odbora g. Lenček spomenik v varstvo občini, nakar se je zahvalil g. župan Mat. Hočevar in se spominjal presr. cesarja Fran Jogi pa ter za-klical trikratni „živijo" in "slava", ljudstvo okoln 5000 pa je bnrno odmevalo s „živio" ýici, pevei so zapeli cesarsko pesem. Na to so okinčali spomenik z lepimi venci in trakovi razna drnštva in korporacije, omeniti mi jih je posebno: Ribni&kih in domačih deklet, novomeških in veČ drngih društev. Po eni uri bil je slavnostni obed na vrta Gre-benčeve gostilne, udeležilo se ga je 280 oseb, pri obeda je bil tndi g. Tboman vodja okrajnega glavarstva iz Kočevja, Med obedom svirala je godba, „Slavec" in čitalniški pevski zbor sta se odlikovala v petji, posebno priznavanje je žel ,Slavec" v zbora a tenor-samospevom „Naša zvezda", v kateri se je odlikoval znani spretni tenorist Pavsek, Med raznimi govorniki nam je omenjati g. Lenčeka, kateri ja sápil pres- cesarja, vodjo okr- ^Uvarstrâ g- Thom&na stoTBDakeoia^iiaroâa, dalje g. prof. Levca, g. Tav-íarja, proí. Šnkijeja, prof. Celestina iï Zagreba in Teč drugih. Došlo je tudi veÔ brzojavk iz raznih pokrajin Slovenskih. Po obedu smo odiili t bližnje Retje na pr&vi dom Levstikov, kjer je zagledaí rojak eiavnega spomina InĆ »veta. Řetje je mata, pa čedna vasica kake pol pičle ure od Lašič in Levstikov dom je borna koča oa pol leacna ua pol zidana, s Blamo krita. Y Retjah pozdravili so naa obCanina čein jim g. Gruden. Pred rojstuo hišo^ kjer je ozidana spomeniéka plosča, postali Bino vsi, govoril je g. Ivan Hribar ter v izgled etavil alavijeoea, bodril je i vae ostale na delovanje T slavo naše domovine. ,Slavec" pa je zapel lep zbor. Kadi bi se âe dalje mudili na Levstikovem doma pa preteSi dež nas je silil na povratek v Laéče. Na večer so bile po raznih gostilnah veselice v Lafičah, posebno pa pri g. Grebencu, dež pa jo je prav 8 „curkom" vlil in tako preprečit večerao zabavo da BO se knialo jeli odpravljati gostje na razne strani. Teliko LttĚčani bodo gotovo z vso skrbuostjo in ponosom varovali spomenik Levstikov, drngim udeležencem pa bode i ta dan v Velikih Lasičah ostal v spominu. Slavnostni odbor pa sme popolcoma zadovoljen in ponoaen biti, da se je ta slavnost v kratkem Času, ako poleg te tndi razne druge slavnosti la naprave v poâtev jemljemo, velikansko iu častno dovrâila. __—r. Kaj jo noTega po avstrijskem cesarstvu? Delavcev, ki so bili t Zagorjl in Tspodnje-^tajerskih ludnikili delo zavoljo prepiSlega zaslužka ustavili, vrnilo se je ie malo k delu, ker so jim lastniki premalo povijali mezdo. Nekateri bo šli rajse h kmetom služit, drugi pa po svetu s „trebuhom za kruhom". Hrvatska je zgubila dva velika domoljuba. V Zagrebu je umrl plemenitaa in pisatelj Ivan Eukaljevič Sakcinski, bivši veliki župaa in dolgoletai predsednik „Hrvatske Matice" ; v Pragi je pa oČi zatlsnil veliki general Ivan Fi-lipovič, ki je bil 1. 1878 Bosno zasel in ondi nekaj let „novo Avstrijo" vodil. Bil je junak in blag člůvek, ki se svojega maternega jezika nikdar sramoval ni, marveč po vzgledu slavnega Je-lačiiSa živel za Bvojega cara, za Avstrijo in za Hrvatsko. Vlada je razpustila neko „šolsko drnStvo za Nemce", ki pa je delalo le bolj nemško politiko, ne da bi mu bilo v resnici mar za nemško Šolstvo med nemškim tiarodom na Avstrijskem. Naj bi se peruti prikrajšale âe onemu nemškemu „šalferajnu", ki se med Slovane vriva, in ki zdaj iSče n. pr. Slovenca, kateri bi hotel na nemški šoli v Sevnici slovenske otroke poDemèevati. Kaj je novega po Sfrokem svetu? Avstrijski cesar je odpotoval v Berolin obiskat nemškega cesarja, ki se je ravno k&r vrnil iz Angleškega, i^er je bil kot gost angleške kraljice lepo sprejet. Z sabljami in besedami zopet nek^j rož-Ijajo. y Berolinu ie baje neki major vojake nagovoril, da naj se pripravijo lepo za parado, kedar prideta avstrijski, in potem ruski cesar. Prvi naj vidi, da ima nemški cesar čvrste eaveznike, drugi pa, da utegnejo ti biti tudi za boj pripravljeni, hrabri nasprotniki, če je to res, tedaj je to hud tobak za ruskega carja. Bolgarska je vzela precej veliko na posodo; bojé se, da si pa utegnejo s posojili le ministri opomoči, deželo pa enako Srbiji v dolgove zabresti. Na Francoskem teče še zmirom pravda zoper znanega generala Balanžeja. Upor na Kreti hočejo Tarki s silo ukrotiti. Fiâe 86 uam: Iz Šent Jerneja. — Ob meji Bmsniške župnije, na holmcu med muogimi vinogradi stoji lepa podružná cerkev fare Šent-Jernejske, krasna zgradba sv. Koka na Tolstem Vrhu. — Radi hodijo ljudje sv. Boka počastit, bodi si ob njegovem godu, bodi si druge dueve v leta, da ga prosijo pomoči, bodi si v telestilh ali dušnih ranah. — Skrbeli ao gg. župniki in tudi ključarji, da se je hiša božja vedoo lepšala; kajti vedno radi molijo njih predniki „Gospod, ljubil sem lepoto troje hiše in bivališče tvojega veličanstva". Mnogo reiH se je že tukaj omislilo. Že pred več leti bo krasno sliko T stranskem altarjn „Marija Pomagaj„ omislili, in sedaj hodi še več ljudi gori pomoči in tolažbe prosit. Ker je vže v cerkvi večji del vse v lepem redu, omislila sta ključar J. Franko v Hrastji z ravno letos vpokojenim g. Župnikom in duhovnim svetovalcem Jan. Ev, Vovkom, za to cerkev bolj ubrano zvonenje. — Lepo zvonenje je bilo vernemu slovenskemu ljudstvu vedno ršeč, zato BO novi zvonovi bodi si podružnici ali farni cerkvi poseben ponos. Prejšnji veliki zvon je tehtal kakih 5 centov in imel napis „Tempestate libera nos Domine, Labaci 1737". Ostal je ta še inje sečUq srednji. Veliki, ki ima glas „G"in mali pa sta pa nova. Ubrani so prav dobro ter tako milo in harmonično zvoni, da bi jih vedno poslušal. Se vé, ko bi bil večji Še težji, bi naredil vse drugačni efekt, pa kaj se hoče, ker ni denarja. Toraj le pridite častiti romarji na sv. Roka dan, in potem v nedeljo, ko bo žegnanje tuđi novih zvonov, bodete sami videli in slišali krasoto in miloto lepo ubranega zvonenja sv. Boka in Marije Pomagaj na Tolstem Vrhu! J. Saje. Iz Stare Vasi pri Vidmu ob Savi. — Dne 24. julija so našli pri nas v potoku mrtvo dete. Imelo je vrat prerezan in desno ročico in aožico odrezano. Or^od iopan Pri boš i é je to stvar koj sodmji naznanil in ta je stvar precej pregledala. Koj dne 25. jnlija imeli so grozovito mater vže t rokah, ledala jo je biia njena mati sama. Nesrečnica ui tajila svoje hudobije, Povedala je, da je detetu z ostrim nožem vrat prerezala in namenila ga vreči v mimo hiše tekoii potok, ki je ravno takrat zeló narasel. Da bi pa kje ne zaostalo za kakošnim grmovjem, odrezala mu je grozoTitmca Ěe poprej roko in nogo. To storivši je zavila vse skopaj in skril» na postelji pod odejo. Bilo je to zjutraj ob osmi uri, in se le zvečer ob eduajsti uri ga je vrgla v vodo, ki ga ni daleč od Stare vasi odnesla Ko jo je žandar vpražal, zakaj je to storila, dejala je, da ni imela miru pred materjo. Prijeli bo jo in ker ni mogla iti peš, djali so jo na voz in odpeljali v Brežce na preiskovalno sodnijo. Ali se je mati njeua tudi vdeležila hudodelstva, pokazalo ae bo kasneje. Iz Istre. — Po obljubi, g, vrednik, Vam moram kaj sporoSiti iz onega kraja, kateremu ae navadno reka „tužna Istra". Po vsem ta pridevek ni resničen. Istra ima pač žalostne kraje, kamnite, nerodovitne — ali jako veliko njenega prostora je, kateremu smemo reči, da je istinito lep, tako srednja Istra, krog Pazina, GračiŠía, Pična, itd. Marsikak Dolenjec bi zavidal te kraje, ako bi jih primerjal s svojim posestvom, posebno èe, ko bi videl kako trta rase tn, kako pa v njegovih kamnitih goricah. Na Dolenjskem rodi trta le po višjih ali nižjih goricah, tu tndi in še posebno dobro v nižavi — po njivah. Da prelep je pogled, ko vidiš, kako se tri do štiri nepregledne vrste trsja vsaksebi vraté. Dolenjca stane kolje jako veliko — Istrijaua neizrečeno malo, kajti za kolje mu služijo drevesca S trto vred se zasadi drevesce, ki naj jo nosi; ko nekoliko odrase, se zvežejo med drevesci in trs ima mostek, po katerem naj razprostira svoje poganjke ter razbeéa svoj sladki sad Bolje bi bilo, ako bi namesto teh zasajenih dreves zabijali v večej daljavi kole ter zrezavali z Žico (dratom), kajti drevesce zemlji tudi jemlje brano. Kjer je pa le potreba koliëa, tamo se zasadi, pa ne kostanjev, leskov ali smrekov, marveč navadni trst, tó zrase tu v Istri mofao in krepak pa stane kaj malo. Količi leseni bi bili za Istrijana mnogo predragi, ker je tu les jako drag. Vaadh sedem let Istrijan poseka vse kar mu rodi loza in to drobnjad proda t mesta za drva jako drago. Oni trdijo, da je tako gospodarstvo pametno, da jim več nese; a jaz bi pa mislil, dft bi dobili precej več novcev, ako bi pustili, da bi grmičevje izraslo v lepa debla — v gozd ! Ib dežela, koliko bi bila lepša ! Reči moram, da v Istri človek najbolj pogreša lepih gozdov. Pa je nže tako ~ vsak kraj dela po svoje. Letina je v Istri letos srednja, deloma bode slaba. Seno kosé še le sedej — a je gotovo prezrelo. Imeli ga bodo mnogo, ker letos tu ni bilo suše. Pšenico in ječmen eo tndi ravno kar doželi. V nekaterih krajih je to žito lepo, v druzih ga je trla rija. Koruza — tukaj pravijo turkinj» ali fermentin — je povsod lepa. Zelja pa ne bodo imeli letos Istrijaai nič; — vsega jim je končal nekov mrčes. Zato se kaže, da ga bodo letos naši Ljubljančani, Šentpetrčani, Posavci semkaj dobro prodajali. Vina so imeli iani Istrijani veliko in jako dobrega, drugačna je letos. Kazalo je lepo, ali ta nesrečna perenospora — strupena rosa — gs jim sedaj grozovito končava. Okoli Pazina in Gračišča (morda tuđi drugod) še ni sile, ali neizrečeno žalostno je okoli Poreča, Rovinja itd. Tu je listje kar velo, ali uže odpadlo — in grozdje ne more zoreti. Z eno besedo v Istri bode letos malo vin» in še to bode v mnozih krajih gotovo slabo. Bog daj Vam Dolenjcem več sreče iu da bi poginila vaša trtna nš! Tužna je bila Istra doslej gledé narodne zavednosti. Dve tretjini prebivalcev je SlovanoT (Hrvatov in Slovencev) ena tretjina je Italijanov: pa vendar so do zadnjega časa gospodarili le Italijani. Toda letos so se predramili tako vrli Istri-janci, da so v kmečkih občinah sploh zmagali in tudi v mestih. Nedvomno je, da bode v tej reS vedno bolje. Da to peče in grize Italijane, ni čudno, ali čudno je, da se pri svojej „oliki" vedejo sedaj tako grdo. V več krajih so oapab Hrvate, zabavljice „porchi chroati" t. j. svinje Hrvatje itd. Zlasti pa imajo v želodcu tukajšnjo národno duhovščino, dobro vedé, da je ona storila SFOjo ná-odno dolžnost ter ljudem odprla oči. Zabavljice morajo čuti, da jih ne morem tn zapisati, nekateri so morali le v varstvu žandarmov v Istrska mesta. Mene samega ao v teh krajih gledali srpo, da sem se skoraj bal o belem dnevu. Pa Italijančiči, bolj prav — ubogi pritaliiančer.i zagrizenci — zaatonj je vaša jeza — tudi v Istri gre Slovan na dani Upam, da ni daleč čas, ko bodo imeli v poreškem deželnem zboru večino Hrvatje in Slovenci, kakor se jim spodobi po njihovem številu. Z Rovtarskih gričiv. — Stari ljudje so mi pravili letos po zimi, da bode leto 1889, leto hndc ure in nalivov! O vresoičenji tega prerokovanja mi Rovtarji pač ne smemo tožiti, da se je pa to prerokovanje po premnogih drugih krajih naše ljube kranjske dežele vresničilo, smo, Bogu bodi potoženo, brali B sočutjem po mnozih slovenskih časopisih. Zdaj naj povem, kako letos pri nas in naS h sosedih letina kaže. Če rečem najpoprej, da nismo imeli spomladi nič slane, v poletji pa nič hude ure, toraj le agodno vreme, mi bodete brž djali srečni Kovtaijí ! la prar pravite ! K«s, da so Žita letos tako l«pa in polna, da T^akátír pravi : Hrala Boga, še boljša letina bo, kakor smo sami mislili. Prosot ajdft in OTts obeta tu^i prav obilo, tnrgica pa tako, da je bo kak mernik za žgance in pa še seme zraven, sicer bodemo v prihodcje po novem semenn povprašali, čez krompir se moramo pa pritožiti; zgodnji zelo „črni" gnije, kako ae bo pa kaani obnesel — hm ! ta se bo po pirem zvrgel. Ćrnenje krompirja, pravijo nekateri izvira od tod, ker se krompir v preveí gnojno zemljo dene, dmgi pa trdé, da velika moča in potem hitra vroííina k gnjilobi krompirja uajveč pripomore. Naši Ijndje tnbaj sploh pravijo : , Vreme je krompir skuhalo!" Mrve (aena) in detelje smo prav obilo nakosili in smem reři, da letošnje leto Je leto sena in ta je tudi ena imenitnih kmeto-Talčevih reči. Dné 29. julija t. 1. prišli so k nas: íEdi pre-vzvišeni knezoskof podelit naši mladini zakrament Bv, birme. Birmancev je bilo nad 140. To je bil za nas zopet dan, ki ga nam je Gospod pcdehl, in sareš, fë»k faruž^o bil jč veatl tega prâÂiiitva, toda vsakomur se je veselje v žalost spremenilo, ko smo nekaj dni potem zvedeli, đa nas naš prei!. g. župnik Anton Korbič kmalo zapusté in se podadii v prijazno dolenjsko faro Vavto Vas. Tega blažega povsem izvrstnega gospoda bodemo Rov-tarji vedno v spominu ohranili, a župljanom Vavte Tasi, pa čestitam, da dobijo tako vrlega gospoda. Bog živi mnogozaslužnega gospoda župnika! Nova cesta iz Bnî, Logatc* ^ Rnvte se prav pridno nadaljuje. Dolga bo nad dve nre hoda. Na sv. Jakoba dan je bila letos pri nas zopet volitev novega župana. laioljeu je bil skoraj enoglasno dosedanji župan gosp. Jos. T r e p a 1, hišni posestnik, krčmar in trgovec z lesom v Rovtah. Vsaj pa je tudi delaven, in reče se lahko, da je oo mož na mestu! Domaće Testi, (Premembe pri duhovnikih.) Č. g. Al, Bobek v Mokronogu gre za administratorja T Godovič pri Idriji, novomašnika lani posvečena: č. gg.: Jos. Gregorič in Fr. Avaec, postala flta kaplana, prvi v Višnji gori, drugi v Metliki. (V Ribnici) je praznoval dekan in Častni kanonik, preč. gosp. Skubic, svojo zlato mašo 4. t. m., v Leskovci pa 28, julija preČ. g. dr. Strbenec svojo sreberno mašo v družbi z nekaterimi bivâimî součenci, ki so bili h krati v snašnike posvečeni. (V Šenpetru) je imel dné 11. avg. e reverz ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnikova^ zadevajoč vzdrževanje učenca. 0(1 deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dné 5. avgast» 1889. [i22—1] „Srčna zabrala*^ mnogim mestnim gospem, kakor tuđi neke) gospodični iz Kandije, za obilo pomoć mojej ne-pozabijenej soprogi v ujenej polnletnej bolezDij kakor tudi sa obilo adeležitev pri pogreba, Rudolfovo, 1. avgusta 1889. [136] Franjo Raîsner, Zahvala. Podpisani si štejejo t prijetno dolžnost na tem mestn zahvaliti se iskreno blagej družini H oče va r-jevej na Ralioi za goBtoljnbni sprejem, posebno pa blagim, prijaznim gospicam béerksm; nadalje g. zdravnika Zalok&rjn v Vel. Laiičah za njegovo gostoljubnost o priliki pohoda Levstikove slavnosti, ter vsem kličemno krepko: Na zdar I Dolenjski „Sokoli". Javna zahvala. Podpisani zahTaljuje io najtoplej« slav. društvu „Riuni-«ne Adrlatica