Skladno z rekom "Bolje pozno kot nikoli"
• • •
... je pred vami prva letošnja številka Steklarja. Kaj naj rečem? Se malo posujem s pepelom? No - ne bom se. V zagovor samo to, da je včasih splet okoliščin takšen, da kakšna stvar ostane na "stranskem tiru".
Ima pa, kot vsaka stvar, zamuda svoj plus. V tem času se je zgodilo oziroma se še dogaja kar nekaj pomembnih premikov (ah, te spremembe), ki jih je vredno zapisati na te strani. Vodenje podjetja je prevzel nov direktor. In se lotil reorganizacije poslovnega sistema. Po začetnih, zagonskih težavah, polno obratuje nova tovarna za proizvodnjo specialne steklene embalaže. Spet skladno z rekom bolje pozno kot nikoli - končno smo "pod streho" spravili tudi uradno otvoritev. 21. junij 2006 je torej nova prelomnica v zgodovini Steklarne Hrastnik. Velika prelomnica, ki bo za vedno zapisana tudi v zgodovini občine Hrastnik. Pa še nekaj, kar ni v skladu z rekom iz naslova mojega uvodnika - nesreča ima to precej zoprno lastnost, da nikoli ne pride prepozno. Le dober teden po otvoritvi nove tovarne nam je namreč neurje, ki je divjalo 29. junija, povzročilo karza, zaenkrat ocenjenih, 275 milijonov tolarjev škode na obeh tovarnah. Tisti, ki ste bili v tem času v tovarni, ste dejali, da kaj podobnega še niste doživeli.
Iskreno bom dejala, da se mi zdi, da imamo sprememb počasi že dovolj. Ja, se dogajajo. Ja, so gibalo in edina stalnica življenja. In ja -
Iz vsebine:
Uvodnik	2
Intervju Roman Strgar	3-5
Otvoritev tovarne	6-7
Reorganizacija	8
Special - Proces čiščenja in hlajenje vode	9
Special - Meritev hrupa, sistem VME	10
Prednosti novih strojev v Specialu	11
Vitrum - poslovanje	12
Sejem Ambiente	13
Sodelavci v prostem času - Darko Surina	14-15
Opal - koraki naprej	16
Opal - aktivnosti v prvih mesecih 2006	17
Opal - obrat dodelave	18
Steklarska godba	19
Kadrovske novice	20
Zahvale	21
Sindikat, Svet delavcev	22
Gasilski kotiček	_ 23
za marsikateri okus pa jih je že preveč. Mogoče bolje rečeno - da bi si radi od vseh silnih premikov v preteklosti malce oddahnili. Imeli čas, da bi strnili občutke, vdihnili svež zrak, si nabrali novih moči, pustili, da v nas vzklije želja po nečem novem. Da bomo spremembe in napredek spet želeli. Prevzetno bi si seveda domišljala, da delim misli vseh. Po pogovoru z marsikom izmed vas, dragi sodelavci in bralci, pa lahko mirne vesti rečem, da sem malo prej zapisala misli večine.
Kljub obilici dela v tej poletni vročini želim, da bi našli čas za dopust in za urejanje misli. Za družino, prijatelje in v prvi vrsti zase. Sindrom izgorelosti se namreč pojavlja vse prepogosto. Zahrbtno se kaže na tako zelo različne načine, da včasih še zaznamo ne, da nam telo pravzaprav sporoča, da imamo dovolj. Izkoristite čas, ki ostaja, za pomembne reči. Kar vidim vas, kako komentirate, da vam, poleg že tako čedalje bolj zahtevne službe, še dodatne obveznosti po njej vzamejo tako veliko časa (pa karkoli vaši nujni opravki so), da si ga enostavno ne morete vzeti. Verjemite mi - res vam verjamem. Toda zaradi likanja, na primer, zamudite otroški nasmeh. Objem ob sončnem zahodu. Uide vam okus češenj. Ne spoznate novega soseda. Prijatelju vedno rečete ne, ko vas povabi na kavo. Da z bolj globokimi, osebnimi stvarmi sploh ne pričnem. Na koncu bomo ugotovili, da se v življenju nismo imeli niti časa spoznati. Sami sebe, kaj šele drugih, ki nam bogatijo življenje. Pa zato, da se spoznavamo, ni treba kam daleč. Ni treba reči, da ne moremo na dopust - ker ni časa, ker ni denarja. Dopust je tam, kjer smo skupaj tisti, ki se imamo radi. Ni nujno potovanje, ni nujno videti peščene obale, ni nujno začutiti utrip še neobiskanega mesta. Raziščite utrip svojega srca. In temu recite dopust. Bodite prvi in edini.
Skratka, naberite si novih moči. Pripravite se na spremembe v sebi, da boste bolje pripravljeni na tiste, ki nam jih na pot postavi življenje. Teh namreč ne bo nikoli zmanjkalo. Še najmanj neprijetnih, pa če si vsi še tako zelo močno želimo.
Za konec naj vam postrežem z meni danes ljubim rekom, pa ga med vrsticami preberite, kakorkoli želite.
Bolje je vzbujati zavist kot usmiljenje. (P. Sirius)
Prijetno in malce drzno poletje vam želi (skladno z rekom "bolje pozno kot nikoli")
odgovorna urednica Mojca Lavrič
Dolgo sem razmišljala, kako zastaviti tale intervju. Kako bi sama želela spoznati novega generalnega direktorja. Kako bi ga želeli spoznati vi, dragi sodelavci. In priznam, da sem se dela prvič lotila z malce treme. Toda gospod Strgar se je izkazal za iskrivega sogovornika, s kakšnim vprašanjem sem iz njega "izbezala" celo zelo iskren nasmeh. In kaj je povedal?
O	vas vemo pravzaprav malo. Logično torej, da začneva na začetku. Kje ste odraščali, se igrali?
Rojen sem v Brežicah, do konca osnovne šole pa sem živel v majhni vasici Sromlje. Lepa otroška leta, bi dejal.
Kot "fant v kratkih hlačah" ste sanjali, da boste postali...
Mogoče malce nenavadno (ali pa tudi ne) - želel sem si postati pilot. In tako so me otroške predstave pripeljale na vojaško gimnazijo v Ljubljani, kjer pa so mi te sanje in iluzije o življenju in delu oficirja kaj kmalu uspeli postaviti na glavo. Kot 13, 14-letnik imaš v glavi bistveno drugačno videnje stvari, kot potem, ko se bližaš polnoletnosti. Gimnazijo sem torej končal, toda služenje vojski pod takšnimi pogoji ni bilo za mojo dušo. In ko po končani gimnaziji nisem želel celo življenje služiti JLA, sem takratno vodstvo šole kar šokiral. Bil sem namreč prvi iz letnika, ki ni želel nadaljevati šolanja v JNA. Pa šolanje samo sploh ni bilo slabo - bili smo, kako bi dejal, kot neke vrste reklamni medij, nenehno so nas hodili snemat kot vzorčni primer odlične gimnazije, kjer smo bili samo odličnjaki, pa tudi prostori so bili odlično opremljeni. Pod črto je bila to zelo kvalitetna gimnazija, le življenje po končani šoli ni bilo zame.
In dejanski potek vaše kariere?
Po končani gimnaziji sem se takoj vpisal na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, torej sem obvezno služenje vojaškega roka prestavil na čas po študentskih letih. Težko pa bi rekel, da si človek v teh leti natančno začrta pot, po kateri bo hodil. Še vedno so pogledi na svet bistveno drugačni. Tudi časi so bili precej drugačni od današnjih. Ni bilo skrbi, da po končanem šolanju ne boš dobil službe, študentje se s tem sploh nismo obremenjevali, kar nekako samoumevno je bilo, da nas po končanem študiju čaka služba.
Z odločitvijo za študij organizacijskih ved je bilo pa tako -študij oz. fakulteta v tistih časih ni veljala za najbolj elitno izbiro. Ampak mi nikoli ni bilo žal, ker so mi tam pridobljena znanja v resnici zelo koristila pri mojem kasnejšem delu. Je pa seveda na vsakem programu, na vsaki fakulteti nekaj balasta, odvečnih programov, pod črto pa je bil študij dobra popotnica za poslovno pot.
Enoletno služenje vojaškega roka po študiju pa je bila zame v veliki meri izguba časa. Dobra stran je bila, da sem v drugi polovici služenja prebral toliko knjig, kot jih še do danes nisem uspel. Tako sem si razširil obzorja. Drugače pa, gledano za nazaj, poskušam na to obdobje gledati kot na nabiranje življenjskih izkušenj, oblikovanja osebnosti in
pogleda na svet. Vse jeza nekaj dobro.
Potem se je pa pričela poslovna pot. Leta 86 zares v papirnici Videm v Krškem, kjer sem se ukvarjal predvsem z organizacijo, informacijskim sistemom, reorganizacijo, nagrajevanjem in podobno. Leta 89 sem nato odšel v angleško svetovalno podjetje, najprej v okviru projekta za papirnico, kasneje sem se v tem angleškem podjetju tudi zaposlil. Takrat sem se pravzaprav znašel na razpotju - ali ostanem v papirnici ali pa sprejmem nov izziv. In ker me izzivi privlačijo, sem se seveda rajši odločil za novost, za možnost nadgradnje znanja in učenja nekaj novega. V novi službi sem precej potoval - delal sem na projektih po bivši Jugoslaviji, pa tudi v Istanbulu, Manchastru itd. Toda podjetje se je zaradi političnih razmer tukaj pričelo umikati z našega trga in takrat bi lahko šel delat med drugim
tudi v Južno afriško republiko. Kar me je precej mikalo, priznam, vendar je bil na poti prvi otrok, tako da... Odločitev, da se ustalim, je takrat pretehtala željo po novih izzivih. Sicer pa so tudi otroci svojevrsten izziv... Zato sem se ustalil na Vrhniki, najprej v eni prvih delniških družb v Sloveniji, od leta '99, v Liko d.d.
Zakaj po vodenju Liko Vrhnika prestop v Zasavje? Kaj je pretehtalo, da se vsakodnevno vozite na delo iz Vrhnike v Hrastnik?
Sem kar precej razmišljal o tem ali spremeniti delovno okolje, čeprav ni bilo veliko časa za odločitev. V prejšnjem delovnem kolektivu smo namreč lepo delali, imeli smo lepe odnose in solidne rezultate, čeprav so bili od začetka težki časi. Vedno sem bil lahko ponosen na sodelavce, zato je bila odločitev še težja. Na eni strani imaš dobro podjetje z
zelo dobrimi sodelavci, na drugi malce večji poslovni sistem, ki ga od znotraj ne poznaš. Vendar, skladno z mojim značajem izzivi potegnejo, in v Steklarni Hrastnik sem videl potencial. Vendar pa moram na tem mestu povedati, da se je slika, ki sem si jo predhodno ustvaril od zunaj dokaj razlikovala z mojim sedanjim videnjem našega poslovnega sistema. Poleg tega je bila nova tovarna ravno v zagonu... od zunaj se tega zavedaš drugače kot od znotraj.
Po posvetu z družino, da se podam v novo zgodbo, je bilo torej treba hitro zaključiti staro zgodbo in odpreti novo poglavje. Delal sem že prej precej, zdaj se učim izkoristiti vsakodnevnih 88 km vožnje v eno smer. Pa se da. To je čas za novice na radiu, za ureditev misli, preden se posvetim družini. Je priložnost, da imam več časa odklopiti delovne zadeve, kar je po svoje plus.
Kakšen je vaš odnos do stekla? Ali je Steklarna Hrastnik za vas "zgolj podjetje za vodenje", ne glede na to, s čim se ukvarja oz. kaj proizvaja?
Ne, vsekakor steklarna ni objekt za vodenje, če to tako imenujete. Daleč od tega. Jaz sem tiste vrste, ki precej pade v zgodbo, ki jo počne in živi. Naj povem, da me je proizvodnja stekla zanimala že prej in sem lastnike steklarne, še preden so mi ponudili vodenje poslovnega sistema, prosil ali se da urediti ogled pri vas. Čeprav skušam delati čim manj nepravičnih primerjav med prejšnjim in sedanjim podjetjem, sta tako steklo kot les nekaj, kar ima človek v uporabi. In za oboje potrebuješ veliko občutka, da narediš dober izdelek. Zraven je treba biti z
dušo. Brez občutka za materijo ni uspeha. Prevzetno bi bilo trditi, da sem do danes zadosti spoznal zakonitosti proizvodnje stekla, se pa učim. In ne samo o steklu - tudi o relacijah, ki vladajo med zaposlenimi. Zanimivo učenje...
Seveda imam manj osnove o materiji, kot če bi prihajal iz branže, vendar če ti ni nerodno spraševati, prideš do zanimivih zaključkov, včasih celo do kakšne bolj kreativne rešitve.
Biti direktor podjetja, sploh kar precej velikega poslovnega sistema, kot je Steklarna Hrastnik, je odgovorno in zahtevno delovno mesto. Kako je to delovno mesto drugačno od tistega v Liko Vrhnika? Lahko potegnete nekaj vzporednic?
Steklarna Hrastnik je malce večji sistem, sploh v obstoječi obliki, z mamo in hčerinskimi družbami. Velikost sama po sebi ni velik preskok - v Liko je bilo, ko se prišel, zaposlenih cca. 600 ljudi, ko sem odšel cca. 560, vendar zmanjšanje ni šlo na račun odpuščanja, temveč smo prodali računalniško podjetje, ki je bilo v okviru Lika, da smo dobili malce vitkejšo
organizacijo.
Tudi cilj imam tukaj zelo podoben in jasen, kot sem ga imel na Vrhniki - da Steklarna Hrastnik funkcionira na odprtem, konkretnem dialogu ter skupinskem delu in kreativnosti usmerjeni v skupne cilje. Pravzaprav želim nadgraditi, kar že več ali manj obstaja tukaj.
Je pa med panogama velika razlika - lesna industrija v Sloveniji zaposluje preko 20.000 ljudi, tako da je bazen kadrov dovolj velik. Steklarstvo te baze izkušenega kadra nima, tako da se moraš opreti samo nase in z notranjim učenjem sam oblikovati svojo usodo.
Kako pomembno se vam zdi zaupanje med sodelavci? In kako ste se sami znašli v novem okolju, med novimi ljudmi? Kako si pridobite zaupanje? Nenazadnje, kaj pričakujete od zaposlenih v Steklarni Hrastnik?
Zaupanje je osnova dobrega dela. Toda čarobne formule za pridobiti si zaupanje ni - človek mora dokazati, da ga je vreden, kar velja tako zame kot za druge v mojih očeh.
Moj pristop do ljudi pa je vedno
najprej pozitiven. Zaupam jim, da bodo svoje delo opravili dobro. Tisti, ki si ga želijo in zaslužijo, ga tudi obdržijo, vedno pa je nekaj posameznikov, s katerimi se ne ujameš. Nikoli nisi vsem pisan na kožo. Z marsikom tukaj smo zaupanje že vzpostavili, kar se najlepše kaže takrat, ko imamo različna mnenja in si jih povemo, ali pa, ko se opozorimo na napake in ni zamer. Upam, da se ne motim...
Mi je pa žal, ker je toliko dela, da ne morem spoznati vseh. Pa saj je tudi praktično nemogoče poznati več kot 800 zaposlenih. Tudi skozi proizvodnjo grem manjkrat, kot si želim, da bi lažje vzpostavil stik z vsemi. Pa mislim, da bodo še priložnosti. Za spoznavanje in razumevanje, kako podjetje diha, je potreben čas.
Kakšno pa bo izhodišče za naprej? Kakšne spremembe načrtujete? Kje želite okrepiti vlogo Steklarne? Kje se vam zdi, da šepamo?
Lansko leto se za steklarno ni ravno najboljše odvilo.
Razvojno je vsekakor pomenilo eno od zgodovinskih prelomnic v življenju družbe. S tem mislim na zagon nove tovarne. Žal pa ob številnih potrebnih aktivnostih ni bilo najbolje obvladano tekoče poslovanje družbe in cena za vse to je bila dokaj visoka izguba pri poslovanju.
Tako je za naprej prvi cilj konsolidacija poslovanja. Da zadihamo in ustvarimo pogoje za dobičkonosno poslovanje. In občutek imam, da s(m)o ljudje pripravljeni trdo delati za izboljšanje. Odpraviti je potrebno negativne vplive, ne samo, da ugotovimo, kaj negativni vplivi so. Proizvodnja mora zagotoviti maksimalno in
racionalno proizvodnjo, prodaja pa optimalno prodajo s tem, da unovčimo lastne konkurenčne prednosti.
Prva etapa je tako reorganizacija sistema - v obstoječem sistemu je namreč preveč nalog, ki so namenjene samo temu, da sistem funkcionira, kar nam zmanjšuje možnosti uspeha... Z reorganizacijo želim najprej vzpostaviti konkurenčno okolje, ki bo omogočalo posameznim strokovnim skupinam, da se osredotočijo na svojo osnovno dejavnost -tako osnovnim kot podpornim funkcijam v organizaciji. Včetrtek, 20. aprila, je nadzorni svet Steklarne Hrastnik potrdil predlagano reorganizacijo poslovnega sistema.
Predlagana in sprejeta je bila reorganizacija v enovit sistem z eno hčerinsko družbo. V delniško družbo Steklarna Hrastnik skupina se pripojijo Steklarna Hrastnik - Vitrum, Steklarna Hrastnik - Special in Steklarna Hrastnik - Stedek, medtem ko Steklarna Hrastnik - Opal ostane hčerinska družba in to iz razlogov v naravi proizvodnje in prodaje. Podporne dejavnosti (kadri, finance...) pa bodo preneseni na mamo.
PE (poslovna enota) Special in PE Vitrum bosta imela tri osnovne naloge in sicer razvoj izdelkov, njihova prodaja in proizvodnja. S tem, da s proizvodnjo mislim na proizvodne linije in kontrolo s pakiranjem, ne pa na peči, ki bodo organizirane centralno za celotno družbo. S tem bomo dali možnost ekipam v PE za bistveno večjo usmerjenost k osnovni dejavnosti, podporne dejavnosti, ki bodo organizirane centralno, pa jim morajo za določeno plačilo zagotoviti optimalne pogoje za dobičkonosno poslovanje.
Zavedam se, da nobena
organizacijska shema sama po sebi ne zagotavlja optimalnega delovanja in uspešnega poslovanja, je pa orodje, ki to lahko bolj ali manj omogoča. Prepričan sem, da nam v danih okoliščinah in v bližnji prihodnosti predlagana organizacijska struktura omogoča inovativno, racionalno in ciljno delovanje. Reorganizacija ni nasilje nad procesi in na tem mestu želim sodelavcem povedati, da se ne bo zgodilo nič hudega, da pa bodo potrebna določena prilagajanja. Spremenjen oz. olajšan bo način delovanja, kljub temu, da se zavedam, da se nič ne zgodi čez noč.
Čigava kariera vam je za vzgled ali vprašano drugače - imate kakšnega vzornika, nekoga, čigar kariera ali osebnost vam je navdih? In zakaj?
Ne. Nimam. Ko sem v mladosti igral košarko, takrat ja... Na poslovnem področju pa moram reči, da ne. Rajši poiščem pozitivne ljudi v sredini, kjer sem zaposlen.
Katere so tiste lastnosti, ki jih po vašem mnenju mora imeti človek, da postane dober vodja, dober direktor?
Uf... Z eno slabo pokvariš vse dobre, z eno dobro pa ne pokriješ vseh slabih... Veliko lastnosti je, ki jih mora imeti človek na vodstveni poziciji. Zelo v grobem - mora biti inteligenten, razgledan, imeti določena znanja in spretnosti, poleg tega mora biti tudi čustveno inteligenten. Delo z ljudmi je eno zahtevnejših opravil. Nekaj se že lahko naučiš, toda velik del občutka in lastnosti za vodenje ti mora biti prirojen.
Pomembno je tudi znanje ter kilometrina, izkušnje. Pa intuicija. In še eno pomembno
stvar bi rad poudaril - zavedati se moraš tudi svojih slabosti. Jaz osebno se jih zavedam, jih pa ne govorim na glas. Se pa trudim tisto, kar ni moj najmočnejši adut, najti v svojih sodelavcih, da me dopolnijo. Drugače sem se pa vedno šalil, da bi bil najidealnejši vodja računalnik, ki bi mu dodali čustva in ga oblekli v lepo obleko.
Kaj od naštetega najdete v vas?
Zelo težko je ocenjevati samega sebe. Poznam svoje pozitivne in malo manj pozitivne lastnosti, ampak oceniti se na glas... To delo bom prepustil kar sodelavcem, da si vsak ustvari svojo sliko. Mislim, da je tako najboljše. Enake pa nikoli nimajo vsi.
Kaj je najbolj zmotno mišljenje, ki si ga ljudje ustvarijo o vas? Katera predstava o vas je napačna?
Dobro vprašanje... (se zamisli, se nasmehne... op.a.). Težko odgovorim. Mogoče, da delujem resno, strogo, sploh v poslovnem svetu. Ko pa se znajdemo v drugačni, malo manj formalni situaciji, se pa zelo rad pošalim. Nisem nedostopen - in mogoče je to najbolj napačna predstava o meni. Res, težko rečem. Mi boste vi povedali čez pol leta...
Brez česa v življenju ne bi zmogli?
Kisika, ha ha ha... Ni veliko situacij, iz katerih človek ne najde poti. Sposoben moraš biti tudi iz najbolj hudih življenjskih situacij in preizkušenj potegniti pozitivno sporočilo. Drugače pa bi moji domači verjetno rekli, da ne zmorem brez ogleda kakšne košarkarske tekme, pa brez dela ne znam biti...
Najdete v svoji beležki še kaj prostora za prosti čas? In kako ga izkoristite?
Zdaj ga je še manj. Vzamem si ga pa za družino, šport (kar mi sicer ne uspe v taki meri, kot bi si sam želel). Poskušam se držati principa, da si vzamem prost vikend za družino, da si napolnim baterije za delovni teden. Čez teden dam veliko sebe v službo in rabiš čas zase. Zame osebno ta sistem dobro deluje - družina ve, kdaj te lahko pričakuje, poslovno pa si tudi na voljo cel delovni teden.
Vaše najpomembnejše življenjsko spoznanje...
To, da trdno verjamem, da ni situacije, iz katere človek ne bi zmogel potegniti nekaj dobrega. To pomaga. Želje in cilje človek zlahka spreminja, saj življenje ni ravna pot. Treba je znati živeti in podoživeti, negativno hitro vreč čez rame, v sreči in pozitivnih stvareh pa znati uživati. Tudi to je namreč neke vrste umetnost - uživati v prijetnih trenutkih, prehitro jih namreč spustimo iz rok. Lahko bi torej rekel, da je treba sreči dati priložnost, pa naj gre za poslovni svet ali zasebno življenje.
Mojca Lavrič
Steklarna Hrastnik ima več kot 145 letno tradicijo proizvodnje steklenih izdelkov. Pred skoraj natanko dvema letoma smo na tem istem mestu položili temeljni kamen tovarni za proizvodnjo specialne steklene embalaže, ki danes na urejeni obrtno industrijski coni stoji pred vami.
Energijo, ki so jo vsi udeleženi pri projektu, ki je zahtevalo složno sodelovanje med dvema investitorjema, črpali vsak po svoje, je danes moč videti in dobesedno prijeti v roke. Svečano bomo odprli vrata nove tovarne, ki je samostojen kompleks, tako zgradba kot večina opreme je nove. Ureditev tako obrtno industrijske cone kot zgraditev in zagon nove tovarne brez
občini kot v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik.
Z dopoldanskim delovnim posvetom vlade na Izlakah se je 21. junija 2006 pričel delovni obisk predsednika vlade Janeza Janše ter ministrice in ministrov v Zasavju. Člani vlade so se seznanili z aktualnimi razmerami v regiji ter govorili o razvojnih perspektivah tega področja.
kančka dvoma predstavlja uspeh slovenskega gospodarstva. Takšna investicija predstavlja tudi odskočno desko za razvoj številnih drugih dejavnosti ter s tem odpira še dodatna nova delovna mesta. Projekt, ki ga je potrebno usklajevati med dvema investitorjema, je zelo zahteven in ga je možno realizirati samo z zglednim in nenehnim sodelovanjem ter prilagajanjem, zato smo na uspešno izvedbo zelo ponosni tako na
V nadaljevanju je predsednik vlade RS Janez Janša v spremstvu zunanjega ministra, dr. Dimitrija Rupla in ministra za gospodarstvo, mag. Andreja Vizjaka, obiskal Steklarno Hrastnik, kjer je slovesno odprl novo steklarno za proizvodnjo specialne steklene embalaže. V slavnostnem nagovoru je dejal, da ima steklarstvo v Hrastniku že dolgo zgodovino, saj prvi začetki segajo v daljno leto 1860, ko je bila na tem prostoru zgrajena prva tovarna.
Slavnostni prerez traku
Ta je že po dobrem desetletju prerasla v eno največjih steklarn tedanje Avstroogrske in je skozi zgodovino doživljala spremembe, vzpone in padce, ki pa niso zamajale njenih temeljev. Izgradnja nove tovarne predstavlja eno večjih gospodarskih investicij tudi na nivoju države, katere vrednost znaša približno 7 mrd SIT, delo v njej pa je našlo 200 zaposlenih.
Sicer pa so predstavniki vodstva Steklarne Hrastnik s predsednikom vlade govorili tudi o konkurenčni in stabilni oskrbi z zemeljskim plinom in električno energijo ter o možnostih pridobivanja finančnih vzpodbud za prilagajanje proizvodnih procesov najnovejšim ekološkim smernicam. Premierja so seznanili tudi s problematiko glede električne infrastrukture v obrtno industrijski coni Hrastnik.
Iz govora generalnega direktorja Steklarne Hrastnik, Romana Strgarja:
Nova tovarna pomeni mnogo več kot zgradbe, stroje in opremo. Pomeni poslovno življenje. Za vse nas, ki ji dnevno dajemo vsebino, pomeni začetek nove razvojne zgodbe Steklarne Hrastnik, nov mejnik v njeni več kot 200- letni
zgodovini. Zato izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste s svojim znanjem, delom in prizadevanji v zadnjih nekaj letih omogočili, da lahko danes s ponosom odpiramo ta objekt.
Takšen dogodek, ko predajamo namenu novo tovarno za proizvodnjo specialne steklene embalaže, imaš kot direktor proizvodnega podjetja le malokrat, če sploh, čast gostiti. Sam sem se tej dobri ekipi sodelavcev pridružil v zadnji fazi realizacije projekta, zato izkoriščam to priložnost, da jim
Predsednik vlade RS
Ob tako pomembni prelomnici so bili poleg tudi steklarski godbeniki. Ob tej priložnosti iskrena hvala za nastop.
izrečem priznanje in zahvalo za poslovni pogum, odločnost in delo pri oblikovanju in izvedbi ideje nove tovarne.
Pot do uresničitve takšnega projekta ni enostavna, ni brez ovir in zahteva veliko vloženega znanja in ostalih človeških potencialov. Poleg tega pa jo moraš prehoditi hitro, da je tudi ekonomsko smiselna. Pred vami je danes dokaz, da je organizacijska veriga od delničarjev preko zaposlenih, do zunanjih partnerjev to zmogla in izpeljala investicijo v vrednosti 7 milijard tolarjev.
Nova tovarna pred nas postavlja nove izzive in ponuja nove priložnosti. Prepričani smo, da imamo poslovno strategijo, ki
nam bo omogočala odgovarjati na poslovne izzive in izkoristiti priložnosti, ki se bodo ponudile oz. jih bomo oblikovali.
Na koncu še enkrat izrekam velik »hvala« vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izpeljavi te investicije.
Iz govora župana občine Hrastnik, Mirana Jeriča:
Kot prioriteto pri svojih prizadevanjih za razvoj kraja smo si v občini zastavili zagotoviti nova delovna mesta in nove programe. S sprejetjem zasavskega zakona nam je bilo zadnja leta omogočeno pospešeno vlaganje v obrtne in industrijske cone.
Neformalen klepet na pogostitvi
S pomočjo evropskih sredstev pa smo prav na tem mestu uspeli zgraditi industrijsko cono, v katero je bilo potrebno vložiti več kot milijardo slovenskih tolarjev, od tega je bilo 500 milijonov evropskih sredstev. Projekt je bit toliko bolj zahteven, ker se ta cona nahaja na obrobju občine Hrastnik in je bilo potrebno sem pripeljati vso energetsko in komunalno infrastrukturo.
Rad bi poudaril, da je bila odločitev steklarne za vstop v novo industrijsko cono Podkraj z izgradnjo nove tovarne speci-
Vsem zaposlenim v Steklarni čestitam ob novi pridobitvi, pri poslovanju pa vam želim odlične poslovne rezultate. Srečno!
Nova steklarna je bila ta dan odprta tudi za javnost. Občanke in občani Hrastnika ter ostali obiskovalci so si lahko ogledali proizvodne prostore nove steklarne.
Po končanem posvetu pa je premier Janez Janša odigral še dobrodelno nogometno tekmo med ekipo Vlade RS ter ekipo gospodarstvenikov in politikov
alne steklene embalaže, ob evidentnem pomanjkanju investicij v proizvodno dejavnost, še posebej v zasavskem prostoru, eden izmed pomembnih elementov za odločitev za izgradnjo te cone.
Zato se iskreno zahvaljujem vsem odgovornim in vodilnim delavcem Steklarne, še posebej tedanjemu direktorju mag. Binderju, da so sprejeli to smelo odločitev in zgradili novo tovarno doma - v Hrastniku. Zahvaljujem se predsedniku Vlade, da si je kljub številnim obveznostim vzel čas in s svojo prisotnostjo počastil ta slovesni dogodek in seveda vsem udeležencem današnje slovesnosti.
iz Zasavja. Steklarna Hrastnik je v dobrodelne namene nakazala 100.000 SIT. In mimogrede, za konec - ekipa iz Zasavja je zmagala 5:4.
Zapisala Mojca Lavrič
Poslovni sistem Steklarna Hrastnik sestavljajo Steklarna Hrastnik Skupina kot družba mati in štiri hčerinske družbe:
•	Steklarna Hrastnik-Opal
•	Steklarna Hrastnik-Special
•	Steklarna Hrastnik -Vitrum
•	Steklarna Hrastnik - Stedek (družba je v procesu pripojitve k SH -Vitrum)
Glede na to, da se je dejavnost dekoriranja že preselila iz Trbovelj v Hrastnik, se celotna dejavnost sistema odvija na dveh lokacijah, ki sta medsebojno ločeni samo z reko. Tako razvejana formalna organizacijska struktura ima sicer določene prednosti, vendar pa ima za današnji izredno zaostren konkurenčni poslovni svet preveč slabosti:
•	je zahtevna v notranjem funkcioniranju;
•	omogoča preveliko entropijo sistema;
. prevelika disperzija človeških in ostalih resursov posameznih poslovnih funkcij;
•	zahteva preveč aktivnosti, ki so namenjene samo delovanju sistema navznoter;
•	je občutljiva na davčna tveganja (transferne cene);
•	je predraga.
S predlagano reorganizacijo v enovit sistem z eno hčerinsko družbo pa sledimo naslednje cilje:
•	zmanjšanje zgoraj navedenih slabosti obstoječe organizacije;
•	koncentracija človeških in ostalih resursov z enotnimi usmeritvami k ustvarjanju dodane vrednosti;
•	omogočiti vodjem programov učinkovitejše delo na razvoju, prodaji in proizvodnji izdelkov;
> povečati stroškovno učinkovitost.
Po novi organizaciji se v Steklarno Hrastnik - skupina pripojita Steklarna Hrastnik -Vitrum in Steklarna Hrastnik -Special, medtem ko Steklarna Hrastnik Opal ostane hčerinska družba in to iz razlogov v naravi proizvodnje in prodaje. S tem mislim na vrsto proizvodnje (ročna in polavtomatska v primerjavi z avtomatsko v preostalih delih SH) in na specifične kupce ter trženjske pristope do teh kupcev.
Prodajni program Steklarne Hrastnik Opal ima namreč
perspektivo v posebnih izdelkih za specifične namene in opremljanje različnih objektov (del inženiring poslov). Vendar bomo tudi podporne dejavnosti iz Steklarne Hrastnik Opala prenesli na mamo Steklarno Hrastnik.
PE Special in PE Vitrum bosta imela tri osnovne naloge in sicer razvoj izdelkov, njihova prodaja in proizvodnja. S tem, da s proizvodnjo mislim na proizvodne linije in kontrolo s pakiranjem, ne pa na peči, ki bodo organizirane centralno za celotno družbo. S tem bomo dali možnost ekipam v PE za bistveno večjo usmerjenost k osnovni dejavnosti, podporne dejavnosti, ki bodo organizirane centralno, pa jim morajo za določeno plačilo zagotoviti optimalne pogoje za dobičkonosno poslovanje.
Zavedam se, da nobena organizacijska shema sama po sebi ne zagotavlja optimalnega delovanja in uspešnega poslovanja, je pa orodje, ki to lahko bolj ali manj omogoča.
Prepričan sem, da nam v danih okoliščinah in v bližnji prihodnosti predlagana organizacijska struktura omogoča inovativno, racionalno in ciljno delovanje.
Roman Strgar
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
PROCES ČIŠČENJA IN HLAJENJA VODE
V eni od prejšnjih izdaj Steklarja smo poročali o tem, kako bo nova tovarna skrbela za ekologijo na področju voda. Tokrat nekaj več o procesu čiščenja in hlajenja vode v sistemu tako imenovane »hladilne vode« v novi tovarni. Sistem je predviden za mehanski in kemični proces čiščenja in hlajenja umazane tehnološke (hladilne) vode. V proizvodnji steklenih izdelkov se pri menjavi orodja ali popravila na stroju, steklena kaplja preusmeri mimo stroja po zato narejenem žlebu v strgalni transporter. Ta žleb pa mora biti zaradi visoke temperature steklene kaplje vodno hlajen, da se kaplja ne prilepi na kovino. Strgalni transporter je do roba napolnjen z vodo. Zaradi zgoraj opisanih odpadkov se voda onesnaži. Strgalni transporter
ima pod robom preliv, preko katerega odpadna voda odteka v čistilni sistem. Priteče v prvi prekat zbirnega bazena umazane vode. Z izločevalcem olj, odstranjujemo morebitna olja in maščobe, ki se lahko zaradi tehnološkega postopka pojavijo v vodi. V drugem prekatu tega bazena pa vodi dodajamo kemikalije, ki omogočajo boljšo koagulacijo in preprečujejo kvarljivost vode. Tako pripravljeno vodo prečrpavamo z obtočno črpalko v lamelni usedalnik. Tu se odvajajo trdni delci, ki se nahajajo v vodi. Tudi v lamelni usedalnik po potrebi dodajamo kemični dodatek, ki vodo dokončno stabilizira za ponovno uporabo. Na dnu lamelnega usedalnika pa se nabira usedlina. Le-to občasno po potrebi odstranjujemo tako, da jo vodimo preko vijačne črpalke na filter stiskalnico. V njej se iz usedline loči še prostanek vode in gostejši del, ki ga imenujemo pogača. Vodo pridobljeno pri stiskanju, vračamo nazaj v bazen onesnažene vode, pogačo pa zbiramo v PVC vreče. Pritrjene so na vozičku, ki se nahaja pod stiskalnico. Iz lamelnega
							
							
1	- Strgalni transporter
2	- Žleb
usedalnika pa očiščena voda prosto odteka v prvi prekat bazena očiščene vode. Ta voda ima še vedno višjo temperaturo od zahtevane, zato jo prečrpavamo z obtočno črpalko v hladilni stolp.
Tako ohlajena voda se na način prostega natoka vrača v drugi prekat bazena očiščene vode. Zaradi izhlapevanja vode v strgalnem transporterju in na hladilnem stolpu, pa je izdelan dovod sveže vode iz vodovodnega mestnega omrežja. Če je nivo vode prenizek, to zazna ultrazvočni merilnik nivoja in odpre elektromagnetni ventil, ki dotoči potrebno količino sveže vode. S frekvenčno regulacijo obtočne črpalke uravnavamo vrnjeno količino vode v delovni proces, to se pravi preko žlebov v strgalni transporter.
Boštjan Meserko
1	- Lamelni usedalnik
2	- Vijačna črpalka
3	- Filterna preša
4	- Pogača
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
SISTEM ZA NADZOR IN VODENJE SKLADIŠČA (WME)
STEKLARNA HRASTNIK - SPECIAL z vidika hrupa in izpustov emisij v zrak ni nevarna okolju
Meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju naše družbe je opravila VARNOST Maribor, ki ima pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, za izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa.
Glavne vire hrupa predstavl jajo
. dovod zgorevalnega zraka,
» ventilatorji prezračevalnega sistema,
•	kompresorska postaja,
« proizvodne linije,
•	zunanji transport, dovozi zmesi in odvoz izdelkov.
Meritve so bile opravljene 28.02.2006 v dopoldanskem in nočnem času. Rezultate meritev so primerjali z mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih (Ur. L. RS 105/05). Rezultati meritev kažejo, da nobena od mejnih vrednosti kazalcev hrupa ni presežena. Elektoinštitut Milan Vidmar Ljubljana pa je 27.01.2006 opravil meritve emisijkih koncentracij snovi v dimnih plinih. Ugotavljali sta se velikost emisijkih koncentracij in usklajenost delovanja naprav za zahtevami zakonskih določil. Analiza meritev izkazuje, da so vse izmerjene vrednosti nižje od mejnih emisijskih vrednosti glede na Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Direktorica SH - Special d.o.o.
Majda Krošlin
se nato ovita z vertikalnim dvigalom odpelje v skladišče ekspedita. Pred uskladiščenjem ali kakršnim koli drugim premikom mora delavec vsako (TSE) identificirati s pomočjo radijskega terminala (RF) ter jo odpeljati na zbirno lokacijo v ekspeditu. TSE so tako v ekspeditu zbrane po cilju, ki je določen na dokumentu za prevzem. Nadalje so TSE pripravljene za izskladiščenje, katerega prav tako opravimo s pomočjo radijskega terminala (RF). Te vse operacije se prenesejo v informacijski sistem SH (MIT). Tako beležimo redno proizvodnjo,
dodelavo, uskladiščevanje ter nadaljnjo odpremo kupcem ali skladiščenje v Litiji (Omahen). Sistem nam omogoča pregled zalog po artiklih in po lokacijah ter predstavlja transparentnost celotnega skladiščnega oziroma logističnega poslovanja. Morebitne nepravilnosti sproti odpravljamo, na kar nas opozori sistem sam, kar omogoča optimalnost ter točnostzalog.
Jure Oset
Sistem za nadzor in vodenje skladišča (WME)
S	pridobitvijo nove tovarne za izdelavo specialne steklene embalaže v Steklarni Hrastnik, smo uvedli nov računalniški sistem za nadzor in vodenje skladišča (WME).
Gre za samostojen informacijski sistem koordiniranega vodenja skladiščnih in logističnih procesov, ki je prilagojen specifičnim potrebam in zahtevam naročnika.
Sistem vodenja WME je elektronsko povezan s poslovnim informacijskim sistemom SH (MIT). Funkcionalni opis
programa zajema spremljanje ter beleženje gotove proizvodnje, oziroma sprejem gotovih izdelkov v skladišče ekspedita.
Sistem zagotavlja popolno interno sledljivost materialnih tokov. Pogoj za zagotavljanje sledljivosti je fizično označevanje transportno skladiščnih enot (TSE) z enolično oznako. Tu uporabljamo SSCC kodo, katero skupaj s paletnim listom nalepimo na paleto z gotovi izdelki. Ta (TSE) paleta potem potuje do ovijalnega stroja, kjer
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
PREDNOSTI NOVIH STROJEV V SPECIALU
Stroji se v Steklarni Hrastnik -Special vrtijo že dobrih deset mesecev. To je čas, v katerem smo se spoznali s mnogimi pričakovanimi in tudi nepričakovanimi težavami, prednostmi in tudi slabostmi. Namen tokratnega pisanja pa je predstaviti predvsem prednosti novih dveh strojev. Že samo število sekcij pove, da se pričakuje večja količina proizvedenega stekla. Poleg večje proizvodnje pa sta stroja namenjena predvsem razširitvi programskih zmožnosti obstoječih strojev. Zaradi tega smo se nekoliko odmaknili od tradicionalnega izbora strojev v celotni zgodovini obratovanja IS strojev v steklarni Hrastnik. V preteklosti smo namreč imeli vse linije prirejene za proizvodnjo majhnih artiklov, danes pa liniji 1 in 4 pokrivata širok spekter možnosti nasploh v tem segmentu predelave
stekla. Najboljše je predstaviti karvsako linijo posebej.
Linija 1: To je 8 sekcijski stroj s medosno razdaljo 5 1/2 inča. Namenjen je predvsem za proizvodnjo artiklov v enojni kaplji s težo nekje med 400 in 800 gramov po obeh sistemih dela; pihano - pihano in stiskano - pihano. Prednost stroja je ta, da lahko uporabljamo vse obstoječe orodje od ostalih linij in se tako izognemo velikim investicijam v orodje in ostanemo fleksibilni oz. komplementarni s ostalimi linijami. V štartu je mnogim delala preglavice misel, da linija zmore delati vse. Žal ni tako. Glede na doma predelano Linijo 2 ime dve »pomankljivosti« in sicer v maksimalni in minimalni višini. L2 smo v preteklosti predelali doma, da zmore več kot standardna izvedba in je bilo kar nekaj težav s prilagoditvijo orodja in opreme za te proizvode. Vse se je nekako rešilo, tako da se je L2 profilirala s svojim programom. Danes teh težav praktično ne poznamo več.
Druga prednost L1 jezmožnost dela v dvojni kaplji. Tu se pokaže njena prednost predvsem pri izdelkih s večjim premerom kot pri standardnih strojih s 4 'A inča medosne razdalje. Tudi v dvojni kaplji je linija pripravljena na oba sistema dela. V tem segmentu so predvidene teže izdelkov nekje med 250 in 500 gramov. Teoretično se je sicer možno povzpeti tudi do 600 gramov, vendar nastane težava zaradi prevelikega odvzema stekla na feedru. Potrebno bi bilo zmanjševati število delujočih sekcij, kar pa seveda ni cilj te proizvodnje. Zaradi visokih stroškov dodatne opreme ter še ne popolnem obvladovanju proizvodnje v enojni kaplji, se
na tem segmentu še nismo preizkusili. Največja ovira proizvodnje v dvojni kaplji pa je zagotovo hladni del oziroma sistem kontrole. Nihče si nežna predstavljati podvojeno število izdelkov z ročno kontrolo. V tem trenutku je organizacija kvalitetne kontrole še nemogoča in ne dopušča nobene zanesljivosti po zahtevani kvaliteti. Mislim, da bo ta segment proizvodnje moral počakati na ustrezno modernizacijo (avtomatizacijo) kontrole.
Linija 4: Tudi to je 8 sekcijski stroj, vendar za nas klasične medosne razdalje 4 'A inča. Od standardne izvedbe se razlikuje predvsem po zmožnosti proizvesti izdelke višine do cca. 460 mm.To je kar 100 mm več, kot smo zmogli do sedaj. Ta izvedba je delana več ali manj po našem specialnem naročilu. Z ustrezno dolžino feedra pa imamo možnost proizvodnje tudi do teže cca. 1500 gramov. S tema dvema možnostima smo odpravili pravzaprav največjo hibo dosedanje proizvodnje - delati družine izdelkov od miniaturnih do velikosti cca. 2 litra in od višine 25 mm do 460 mm. Tako smo pokrili skoraj vse potrebe na tržišču. Da pa to niso samo možnosti, smo že dokazali z uspešno proizvodnjo steklenic s 800 in 900 grami. Naredili smo prve preizkuse s težo 1000, 1400 in 1500 grami. Rezultat preizkusov so že naročila za serije, izdelava orodja in pa pospešen razvoj artiklov s težo 900, 1200 in 1500 grami. S pomočjo tega programa se bomo končno le »prikopali« do tako želenega in ciljnega odvzema stekla na peči. Sam potihoma upam, da nam bo v naslednjem letu 120 ton stekla, ki ga imamo na razpolago, že premalo. Tudi na
rešitev tega problema smo že pripravljeni. Da stvar ni stekla nekoliko hitreje, je prav gotovo vzrok v težavah s steklom. Ta program namreč zahteva resnično vrhunsko steklo. Te težave so v dobršni meri odpravljene, niso pa še v celoti obvladani.
Imamo pa še eno prednost linije 4, to je možnost barvanja stekla v feedru. Ta možnost je do sedaj neizkoriščena in čaka na ugoden trenutek v sami proizvodnji in razmerah na tržišču. S to možnostjo bomo osvajali še en segment na tržišču, ko bo za to primeren čas.
Naj bo zaenkrat dovolj naštevanja. Te možnosti nam bodo v prihodnosti zagotovo prišle prav, saj se razmere na trgu neprekinjeno spreminjajo, mi pa moramo biti pripravljeni na te izzive hitro, učinkovito in s čim manj investiranja.
Lavrič Albin Vodja razvoja SH Special
Steklarna Hrastnik - Vitrum d.o.o.
POSLOVANJE V LETU 2005
Leto 2005 smo končali z negativnim poslovnim izidom in ga zato lahko ocenim kot neuspešnega. Prodali smo za 5,5 mrd SIT izdelkov. Naši najpomembnejši trgi so bili Nemčija, Italija, in Slovenija. V strukturi celotne prodaje 56 % predstavljajo izdelki široke potrošnje, 31 % embalažno steklo, 3 % zaščitna stekla in 10 % ostali prihodki.
V letu 2005 so nas najbolj prizadela visoka povišanja cen vseh vrst energentov, in sicer ob istočasnem padanju potrošnje in pritiskih na zniževanje cen končnih izdelkov.
Gospodarstva evropskih držav, kamor družba največ proda, so imela šibko gospodarsko rast. Kot rezultat upočasnjenih gospodarskih rasti se je
povpraševanje zmanjševalo zaradi večje previdnosti potrošnikov glede porabe. Zaradi vse večjega prodora vseh svetovnih proizvajalcev stekla v evropske države in s ciljem zmanjševanja rizika prodaje, sami širimo našim tržnim usmeritvam primerno prodajo tudi na oddaljene trge ZDA, Daljnega in Bližnjega vzhoda. V letu 2005 smo se predstavili na štirih mednarodnih sejmih v Frankfurtu (Ambiente in Tendence) in v Tokiu (International gift show in Interiorlife style).
Pri nabavnih cenah smo na račun cene nafte doživeli cenovni šok zemeljskega plina, katerega povprečna cena je bila decembra 2005 za 37,78% večja glede na ceno iz januarja 2005. Cena nafte je izvajala pritisk na dvig cen ostalih energentov, materialov in surovin in to tam, kjer cena nafte oziroma z njo povezani elementi predstavljajo velik delež v strukturi lastne cene. Kljub temu pa smo cene surovin v letu 2005 uspeli obdržati v okviru zastavljenih ciljev in to brez bistvenih
pretresov.
V	mesecu oktobru 2005 se je od Steklarne Hrastnik-Vitrum ločil program embalažnega stekla, ki se je preselil v novo tovarno, samostojno podjetje Steklarna Hrastnik - Special d.o.o. Posledično je to pomenilo ustavitev I peči in zagon linij na H peči. Tako smo v novembru zagnali novo linijo P8 in nato še po prestavitvi linije P3 in P7 na novih lokacijah na H peči. Izpad proizvodnje in s tem povezani prihodki od prodaje pa so imeli velik vpliv na poslovanje družbe v letu 2005.
V	zadnjem četrtletju leta 2005 so se intenzivno pričele priprave na pripojitev sestrskega podjetja Steklarna Hrastnik-Stedek, ki od 1.1.2006 deluje kot Sektor dekoriranja steklenih izdelkov v sklopu Steklarne Hrastnik - Vitrum. Aktivnosti za preselitev proizvodnje iz Trbovelj v Hrastnik so zaključene.
V	mesecu novembru je bila opravljena notranja presoja sistema kakovosti, ki je bila izvedena v skladu s planom notranjih presoj in novelo
standarda ISO 9001 - 2000.
V mesecu decembru pa je bila s strani certifikacijske hiše BVQI izvedena še zunanja presoja sistema kakovosti. Usmerjena je bila v preverjanje procesnega pristopa obvladovanja sistemov, za ugotavljanje potrebnih vhodov in virov in sicer tako, da so izpolnjeni izhodi iz procesa. Na presoji so bili testirani tudi uvedeni cilji in zmožnost procesov, da te cilje dosegajo. Presoja je pokazala, da je s ciljnim vodenjem primerno nadaljevati. Obe presoji sta bili uspešni, kar predstavlja pomemben napredek v smislu boljšega nadzora nad poslovnimi procesi ter prilagajanje le-teh vse hitrejšim spremembam v okolju. Odzivnost na spremembe in prilagajanja pa postajata ključna dejavnika nadaljnjega uspešnega poslovanja.
Družba SH - Vitrum d.o.o. je poslovno leto 2005 začela s 427 zaposlenimi, medtem ko je leto zaključila s 312 zaposlenimi. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je potekalo v obliki seminarjev, tečajev, delavnic ter raznih strokovnih posvetov, z namenom pridobiti ustrezna funkcionalna znanja za posamezna delovna mesta in tako prispevati kzadovoljevanju potreb posameznika in ciljev podjetja. Izobraževanja so se v skladu s planom izobraževanja udeleževali delavci na različnih nivojih, organizirano pa je bilo tudi notranje usposabljanje za novo sprejete strojnike in pregledalke. Zaposleni so se med letom redno usposabljali tudi s področja varnosti in zdravja pri delu.
Direktor podjetja
Andrej Hrastnik
Struktura celotne prodaje v letu 2005
10%
3%
□	zaščitno steklo
□	embalažno steklo
□	široka potrošnja
□	ostali prihodki
Steklarna Hrastnik - Vitrum d.o.o.
AMBIENTE 2006
Nemško podjetje »Messe Frankfurt« nastopa globalno, saj organizira sejme v 15 državah sveta.
Najpomembnejše in največje sejmišče pa je gotovo v Frankfurtu, kjer se letno zvrstijo številni mednarodni sejmi z različnimi tematikami. Med njimi zavzema pomembno mesto sejem Ambiente, na katerem že od I. 1994 nastopa tudi Steklarna Hrastnik oz. od I. 2001 Steklarna Hrastnik -Vitrum.
Do I. 2003 je bil poleg sejma Ambiente (v februarju) pomemben tudi sejem Tendence (v avgustu). V I. 2003 pa je Messe Frankfurt omejilo razstavne površine jesenskega sejma, nato pa I. 2005 uvedlo še en sejem na temo izdelkov namiznega programa (Colle-ctione - v juniju). Te poteze so vnesle precej zmede med sicer zveste in prepričane razstav Ijalce, nenazadnje tudi v Steklarno Hrastnik - Vitrum. Ambiente pa te spremembe niso prizadele in ostaja
centralni mednarodni sejemski prostor za ponudbo izdelkov namiznega programa iz celega sveta.
Evolucija Steklarne Hrastnik -Vitrum (oz. Steklarne Hrastnik) se je odvijala v neposredni povezavi z dogajanji na tem pomembnem mednarodnem sejmu. Programsko in tehno loško omejenost smo poskušali nadoknaditi s servisom, inovativnostjo in z uvajanjem lastnega programa oz. blagov ne znamke. Iz anonimnega proizvajalca oz. dobavitelja (znanim nemškim podjetjem) smo prešli na poznanega ponudnika, sokre atorja in kreatorja izdelkov in progra mov. Iz zasičenega nemškega trga smo se preu smerili na evropski in svetovni trg.
Nastop Steklarne Hrastnik -Vitrum na letošnjem sejmu je bil grajen na prepoznavni in tržno zanimivi programski ponudbi, ki je podprta s kvaliteto in lepim steklom. Veliko naporov je bilo vloženih na relacijah razvoj - komerciala - proizvodnja za realizacijo dogovorjenih ciljev (novih izdelkov in programov). Prvi vtisi glede odziva evropskega oz. svetovnega trga so pozitivni, kar gotovo pomeni podporo predstavljenim usmeritvam Steklarne Hrastnik -Vitrum.
Naivno bi bilo seveda govoriti,
da smo bili glavni in najboljši. Na sejmu so bile namreč prisotne vse pomembnejše steklarne oz. skupine iz vsega sveta. Prav tako so široko paleto predstavljali pomembni ponud niki popolnega namiznega programa, ki ne proizvajajo steklenih izdelkov, ampak jih za njih proizvajajo steklarne. V tej pisani paleti ponudbe so zajete ideje, trendi in tehnologije, ki presegajo zmožnosti Steklarne Hrastnik - Vitrum. Tu je seveda na prvem mestu tehnološka opremljenost, ki vodilnim svetovnim proizvajalcem omogoča superiornost na različnih osnovnih nivojih (produktivnost, tehnološka ekstravaganca, vrste tehnologij itd.) ter v kombinaciji z designom, programi, prezentacijo in promocijo. Tu izstopa francoski Are International (blagovne znamke: Luminare, Arcoroc, Arcopal, Arccuisine, Cristal d'Arc), ki virtuozno obvladuje steklo za namizni program. Ta steklarska skupina izdela samo v Franciji 4,5 milijona izdelkov dnevno (cca 20x več kot Vitrum), ima pa še steklarne po svetu. Vendar količina ni glavni adut, saj je izjemna paleta izdelkov rezultat sofisticiranih tehnologij, specifičnega stekla (od opalnega,
kristalnega, ognjeodpornega do kaljenega), vrhunskih dekoracij in designa.
Vendar pa obstaja tudi slaba stran teh »velikih«: na svetovnem trgu se obnašajo monopolno in s tem silijo določeno sfero kupcev, da se preusmerja na nove, bolj fleksibilne dobavitelje (v primeru Steklarne Hrastnik - Vitrum sta to trga Srednjega vzhoda in ZDA). Seveda pa to za Steklarno Hrastnik - Vitrum ne pomeni lahkega dela, saj so ti kupci bili navajeni na popolno programsko ponudbo omenjenih proizvajalcev. Steklarna Hrastnik - Vitrum zaradi že naštetih omejitev take ponudbe ne more zagotoviti; bo pa morala programsko in tehnološko slediti zahtevam novih trgov, sicer jo bodo prehitele ali izpodrinile steklarne, ki prav tako kot Steklarna Hrastnik -Vitrum posegajo na trge velikih (npr. Borgonovo, Crisal, Isfahan Glass, Aderia, Ocean Glass, Parka Glass, Art& Craft itd.). Seveda ni glavni problem v programu, ampak v dragih tehnologijah, ki omogočajo profitabilno realizacijo tržno zanimivih izdelkov.
Slavko Marčen
Naši sodelavci v prostem času
DARKO SURINA -oblikovalec
Darko je zaposlen kot oblikovalec v oddelku oblikovanja in razvoja v Steklarni Hrastnik-Vitrum. Mogoče se sprašujete, zakaj potem predstavitev v Steklarju, če je to njegovo delovno mesto. Vendar se Darko z oblikovanjem ukvarja tudi v prostem času, kar priča o tem, da ima rad ustvarjanje novih oblik, kreacije novih idej. In za svoje delo je že dobil tudi nekaj nagrad.
kdo pove, če je predmet dobro oblikovan ali zakaj ni, seveda z dobrimi argumenti. Bolj sem vajen osebnega kontakta, kot pa podeljevanja nekih nagrad. Po pravici povedano, nisem bil na nobeni podelitvi. Služba ter družina sta pač na prvem mestu.
Darko, slišim, da si za svoje oblikovalske ideje dobil kar nekaj nagrad. Povej nam kaj o tem - kaj ti pomenijo, za začetek.
Ja, seveda pridejo tudi nagrade. Vendar nisem človek, ki bi temu dajal velik pomen, je pa neka iztočnica in motivacija za bodoče delo. Nagrade vidim kot rezultat svojega dela. Če dobro delaš, potem pridejo neke »pohvale« same od sebe, slej ali prej nekdo vidi tvoje delo in ga zna tudi ustrezno ceniti. Verjetno mi več pomeni, da mi
Kakšen stil oblikovanja ti je najbližji?
Pri oblikovanju mi je bližje skandinavski design, vendar pri svojem delu dopuščam vse možnosti, če je zadeva dobra. Oblikovalec mora biti kreativen in pustiti vrata odprta za vse. Osebno vidim slabost v tem, da se nekateri specializirajo za določena področja ali materiale. Dobro je, da delaš nekaj, si na nekem področju strokovnjak, vendar se je včasih za spremembo dobro lotiti tudi česa drugega. Tako dobiš
Projekt Cockta
Zasnova mladinske sobe
potrebno širino in nove ideje. Počasi smo se tudi pri nas začeli zavedati, da je oblikovanje prvo, kar izdelke loči od drugih in jih potisne v ospredje. Odličen primer v Sloveniji sta Gorenje in Adria Mobil. Zunaj je to že dolgo prej pravilo kot izjema. Pri veliki večini podjetji v Sloveniji pa je vse še nekako v povojih. Še vedno prevladuje stara miselnost, da oblikovalci rišemo kot kakšni umetniki, le za našo dušo. V bistvu pa si pri oblikovanju hkrati kreator in vodja celotnega procesa neke podobe. To pa ni le zunanja podoba, pač pa je vodenje celotnega razvoja izdelka. Prične se pri ideji, nadaljuje s skico, načrtom, prototipom, dokler ne pride v proizvodnjo. Oblikovalec mora prav tako prisostvovati pri trženju oz. marketingu izdelka. Tudi obiskovanje sejmov ni neka nagrada oblikovalcu za njegovo delo, pač pa je to priložnost za iskanje novih smernic, novitet in trendov. No, saj se premika v pozitivni smeri tudi pri nas in prav je tako. Pomembno je še nekaj. Danes se ne prodajajo več zgolj izdelki, ki imajo neko funkcionalno ali estetsko vrednost, ampak se skozi izdelke prodaja stil in način
življenja. Pri današnjem oblikovanju gre razvoj v smer, da moraš imeti cel niz znanj: o trženju, marketingu, sociologiji, psihologiji, sestavi materialov, tehnologiji, kemiji, statiki, ergonomiji .. .. Brez tega ni nič.
Pa se vrniva nazaj k nagradam...
Dobil sem tri, vse pa so bile v okviru mojega študija. Prvo za najboljših pet izdelkov po oceni revije za oblikovanje Klik pri projektu »Les Kro«. Nato priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za študijsko leto 2005, za izjemne študijske dosežke pri projektu »Gorenje«. Pred kratkim še prvo nagrado za izvirnost pri projektu »Cockta«.
Pojasni malo, jaz ne poznam teh nagrad.
Pri projektu »Les Kro« je bil cilj najbolje uporabiti odpadni les, ki nastane kot stranski produkt proizvodnje. Pri kasnejši obdelavi tega odpadka naj bi se porabilo čim manj energije, časa in seveda dela. Ob pregledu odpadnega materiala najprej ne veš, kaj vse lahko narediš iz njega, ko pa se v stvar malce poglobiš, vidiš kako lahko fukcionira in zaživi. Želel sem oblikovati predmet, ki se
Naši sodelavci v prostem času
DARKO SURINA -oblikovalec
Projekt Gorenje
uporablja vsak dan in tako je nastal podstavek za sadje oz. za vročo posodo. Verjetno so ljudje pri Les Kro - ju pričakovali, da se potrošnik ne bo zavedal uporabe odpadkov, vendar bi jaz temu dal prednost in postavil to v ospredje. Danes so ljudje veliko bolje ekološko osveščeni kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Vsekakor da to izdelku neko dodano vrednost.
Projekt »Gorenje« je bil čisto nekaj drugega. V timu je bilo nekaj študentov akademije. Za Gorenje se ni oblikovala zunanjost izdelka, ampak notranjost hladilnika, kar je bilo zame veliko težje. Nekako sem vajen oblikovati zunanje »lupine« in se ne osredotočiti na notranjost izdelkov. Vendar, kot sem že prej omenil, pri oblikovanju ne gre samo za neko zunanjo podobo, ki jo vizualno zaznamo, ampak za celoten razvoj. Za njih smo razvili celoten sistem Follow me. To pomeni, da smo želeli približati in olajšati dostop uporabniku do hrane. Police lahko premikaš po višini in globini, pri tem pa hrana ostaja na svojem mestu. Celoten sistem je narejen tako, vsa notranjost, vrata in zamrzovalni del hladilnika. Presenetilo me je, da takšne ideje pri Gorenju padejo na plodna tla. So zelo
odprti za nove ideje in poglede, katere bi lahko uporabili v prihodnosti in njihov pozitiven pogled jih loči od konkurence. Eden od naših hladilnikov je šel v izdelavo prototipa in kolikor sem jaz o tej zadevi obveščen, ga zdaj končujejo.
Projekt «Cockta« je potekal v sodelovanju Droge-Kolinska. Pri tem projektu sva sodelovala skupaj s kolegom. On je bil v tem času v Londonu, tako da sva se preko mailov poskušala usklajevati. Želeli so novo obliko steklenice in kozarca v postrežbi skupaj s slamico. Za izhodišče najine ideje sva postavila postrežbo steklenice, kozarca in slamice skupaj, vendar se takrat z obliko še nisva ukvarjala. Želela sva poiskati nov in izviren način postrežbe slamice. Slamica naj bi bila kot del celote steklenice, kasneje pa tudi kozarca. V ospredje sva potisnila idejo o pitju Cockte v dvoje. S tem pa sva spremenila kulturo pitja
Projekt Les Kro
osvežilnih pijač, spremenila sva način in stil življenja, piti in ob pitju deliti občutke z nekom, ki ga imaš rad. Ni lepšega... Na tej ideji bi baziral celoten marketing Cockte, kar je bistveno drugače od drugih konkurentov.
Kaj pa oblikovanje za dušo? Nenaročeni projekti, nekaj, kar si ti želiš, da bi nekoč ugledalo luč sveta?
Temu se reče konceptno oblikovanje, ki je zame nek vir idej. Teh idej mogoče kasneje niti ne uporabim ali pa so neke smernice za v bodoče. Seveda se pri tem moraš držati nekih omejitev, vendar pri takšnem oblikovanju ni nič nemogoče, nekateri pravijo » sky is a limit«. Ideja je nosilka, z nenavadnimi idejam pa pride do potrebe po novi tehnologiji, novih (pametnih) materialih in v tem vidim prihodnost za naprej. Vsak oblikovalec bi se moral vsaj enkrat letno udeležiti kratkih oblikovalskih delavnic v okviru službe, da si »napolni baterije«. Sem mnenja, da sejmi niso primerni za »polnjenje baterij«, kot nekateri trdijo. Tam nisi kreativen, pač pa samo vidiš tisoč in več idej in si ustvariš sliko dogodka. Včasih je dobro in zaželeno, da pustiš domišljiji vse možnosti.
S steklom se ukvarjaš po službeni dolžnosti. Kako blizu ti je ta material? In iz katerega materiala se da po tvoje »izvleči« največ?
Ko sem se prvič srečal s steklom, mi kot material ni bil pri srcu, ker sem prej delal veliko z lesom, kovino in plastiko. Zdaj je zame izziv in tudi v bodoče si želim delati v steklu. Verjetno to dosti pove. Vsak material je po svoje dober, vendar je stvar v tem, za kaj in kako ga boš uporabil. So pa na pohodu novi materiali in nove tehnologije. Zdaj je na pohodu nano tehnologija in vprašanje je samo, kdaj in kdo jo bo prvi uporabil pri steklenih izdelkih, kerv optiki je že zelo prisotna.
Pa načrti za prihodnost, kakšni so?
Komaj čakam, da poleti diplomiram, potem bom videl, kako in kaj. Mogoče se bom oktobra vpisal na magisterij, če bom našel še kaj odvečne energije. V našem podjetju si pa želim vidnejšo vlogo pri kreiranju, pri odločanju in več posluha za nove ideje... Želim postati vidnejši del tima in s tem pa sokreator samega razvoja in politike podjetja.
Pa prosti čas, ki ti ostane?
Sem novopečeni očka sinčka Jakoba in si zanj z veseljem vzamem čas. Komaj čakam, da gremo na dopust, da si napolnim baterije in da se bom lahko posvetil svoji družini.
Pogovarjala se je Mojca Lavrič
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
KORAKI NAPREDKA V ZADNJEM OBDOBJU IN KAKO NAPREJ
V zadnjih dveh letih je bil v SH-Opal narejen velik korak naprej, tako v smislu razvoja novih zahtevnih izdelkov, kot v smislu rasti kulture podjetja, za kar bi se zahvalil prav vsem zaposlenim. Da je smer razvoja in preoblikovanja prava, potrjuje tudi obisk sejma v Frankfurtu. Svetovni proizvajalci razsvetljave so se razdelili v dve skupini: prva mininimizira stroške in išče najugodnejše ponudnike komponent -sestavnih delov na svetovnem trgu, druga pa se je usmerila v ponudbo visoko kvalitetne razsvetljave, tako glede designa kot tudi glede popolne tehnične izvedbe. Taka razsvetljava se ceni in je primerna predvsem za opremo objektov, kjer so poleg tehnične izvedbe pomembne še vse ostale storitve ter dobavni roki. SH-Opal je delno že uspel, da so se kupci prelevili v partnerje. Zaradi dejstva, da je partnersko zaupanje kupcev težko pridobiti, bistveno lažje pa izgubiti, stojijo pred nami še veliki izzivi. Partnerstvo je odnos, ki postavlja obe strani na isti nivo, kar pomeni da prodajalec ni v podrejenem položaju. Pomeni pa tudi, da prodajalec ni več v vlogi sledilca kupcu, ampak je aktivni sokreator razvoja produktov. Naša osnovna naloga bo postalo nenehno ponujanje novih tehnično-tehnoloških možnosti stekla. Del razvoja (iskanja možnosti) svetilke kot končnega produkta se bo preselil v SH-Opal, kar pomeni,
da moramo s partnerji vzpostaviti kontakt z njihovo prodajo, da bomo razumeli zahteve in potrebe končnih kupcev. Rešitve bodo morale biti usmerjene v reševanje problemov s končnim produktom v celem njegovem življenjskem ciklu. Potrebno bo iskati rešitve tudi v steklu: kako na najenostavnejši način instalirati svetilko, oziroma spojiti armaturo s steklom, kako enostavno zamenjati žarnico in na koncu še, kako ekološko ustrezno reciklirati steklo. Na tehnološkem področju moramo več pozornosti posvetiti možnostim obdelave stekla. Na vročem delu imamo kar nekaj aktualnih izzivov, prioriteta je nenehno izboljševanje kvalitete površine stekla ter izboljšanje kvalitete toplega rezanja stekla. Potrebno je osvojiti tehniko prešanja maloserijskih izdelkov za razsvetljavo. Na hladnem delu je potrebno naše steklo oplemenititi še z barvnim steklom ali s kvalitetnim dekorjem. Izboljšati moramo še tehniko žaganja oziroma obdelave robov. Predvsem pa moramo kontrolirati stroške v satinirnici.
Vse to bomo lahko dosegli, če bomo ročno steklarstvo dvignili iz obrtniškega nivoja na visok strokoven nivo, s poudarkom na spretnosti steklarjev. Trdno sem prepričan, da smo na dobri poti in sistematski pristop, ki se uvaja v zadnjem letu, bo zagotovo prinesel pozitiven rezultat. Seveda pot ne bo lahka, a steklarji smo navajeni trnovih poti, zato nam bo to tudi uspelo.
Poslovanje v prvih štirih mesecih letošnjega leta je skladno s poslovnim načrtom in nadaljujemo s pozitivnimi trendi iz preteklega leta. V času kolektivnega dopusta bomo obnovili opalno peč in prestavili hladilne peči zaradi skrajše-
vanja poti. Planirane racionalizacije so v teku, testiramo avtomatski odbijalec stekla, pripravlja pa se tudi izboljšan sistem avtomatskega zapiranja modelov. Za dodelavo se pripravlja nov sistem horizontalne žage za žaganje cevi.
Zaposlenim želim prijeten dopust, da si naberejo novih moči, ki jih bomo potrebovali ob izzivih, ki nas čakajo do konca leta.
Direktor Franci Zajc
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
AKTIVNOSTI V PRVIH MESECIH LETA 2006
Konec aprila je bil v Frankfurtu specializirani sejem arhitekture in tehnike » Light + building«, na katerem SH-Opal ni nastopala kot razstavljavec, ampak smo obisk na sejmu izkoristili za ogled novosti in trendov na področju razsvet-Ijavne tehnike ter razgovore z našimi strateškimi partnerji. Lahko ugotovimo, da je večina vodilnih svetovnih podjetij na sejmu skozi prikaz izdelkov predstavila svet idej in vizij z močnim poudarkom na individualnosti, prijaznostjo do okolja in varčevanju z energijo. Z veseljem ugotavljamo, da je steklo še vedno ena bistvenih komponent v razsvetljavni industriji.
Ob obisku sejma v Milanu v letu 2005, kot tudi letošnjega frankfurtskega sejma, pa lahko ugotovimo večjo prisotnost barvnega stekla oziroma stekla, ki je obdelano z različnimi postopki dodelave (specialna brušenja in vrtanja, dekoracije, peskanje, umetniško barvanje itd.)
Kot sem že omenil, je bilo zaznati željo vseh proizvajalcev približati izdelke individualnim zahtevam kupcem.
Kvaliteta steklenih komponent mora biti brezhibna, kajti večina razstavljavcev je želela prikazati svoje izdelke kot del umetnosti in ne več kot običajne industrijske izdelke. S tem so želeli predvsem evropski razstavljavci narediti umetno mejo med lastnimi izdelki in izdelki, ki masovno
prihajajo iz azijskih držav.
Naši strateški partnerji s katerimi smo imeli ob obisku tudi poslovne razgovore so potrdili načrte nakupa steklenih polizdelkov v letu 2006.
V razgovorih pa smo se dotaknili tudi nalog, ki so pred nami.
Na področju razvoja izdelkov se od nas pričakuje večje vključevanje že v fazi same zasnove izdelka. Pričakovanja na področju razvoja ne gredo samo v smer uporabe različnih steklarskih tehnik in obdelav ampak tudi sodelovanje pri designu izdelkov. Vsi so poudarjali, da je potrebno končnemu kupcu ponuditi inovativne izdelke.
Izpostavili so roke dobav izdelkov, kajti vedno več proizvajalcev razsvetljave ponuja celovite storitve opremljanja objektov z razsvetljavno tehniko.
Kljub ugodnim gibanjem na trgih, so vsi naši partnerji poudarili potrebo po nenehnem zniževanju stroškov. Izpostavili so, da bomo morali kot kompetenten dobavitelj prevzeti vlogo končne kontrole oziroma njihove vhodne kontrole.
Seveda smo tudi mi izkoristili razgovore za predstavitev naših aktivnosti na področju avtomatizacija proizvodnih procesov, razvoja in izobraževanja zaposlenih za specializirana znanja.
Zahteve naših strateških partnerjev tako v veliki meri sovpadajo tudi z našo strategijo postopne preusmeritve SH -Opala iz dobavitelja v razvojnega dobavitelja za naše strateške kupce.
Jože Holešek
Zanimive oblike novih izdelkov
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
AKTIVNOSTI V SEKTORJU DODELAVA STEKLENIH IZDELKOV
Povečevanje obsega in zahtevnosti dodelave steklenih izdelkov ter trendi na trgu, ki usmerjajo vizijo proizvodnih procesov na povečevanje dodane vrednosti na enoto proizvoda, narekujejo neprestano izboljševanje procesa tudi v dodelavi. Kot odgovor na omenjene izzive, smo v SH-OPAL proces dodelave z organizacijsko-kadrovskimi spremembami reorganizirali v Sektor dodelave, ki ga tvorita oddelka BRUSILNICE in SATINIRNICE.
Oddelek BRUSILNICE Osnovna funkcija Oddelka brusilnice je hladna dodelava pretežno votlo-pihanih steklenih polizdelkov z diamantnimi orodji. Na obstoječem postrojenju opravljamo osnovne operacije žaganja, brušenja, vrtanja in posnetja. Premagovanje vsakodnevnih izzivov pri iskanju organizacijskih kompromisov in prilagodljivosti vpenjanja steklenih polizdelkov je veščina tehnološke priprave dela, ki s pravilno nastavitvijo priprav in navodili delavcem omogoča čim večjo ponovljivost izdelovanja kvalitetnih izdelkov, usklajenih s procesom planiranja.
Ključni dejavniki za kvalitetno izvedbo procesa dodelave so:
♦	usposobljeni delavci s funkcijo samokontrole,
♦	usposobljene pregledalke v procesu dodelave,
♦	kvalitetni stekleni polizdelki (razporeditev stekla, popuščanje napetosti v steklu,...),
♦	kvalitetno vzdrževani stroji in naprave,
♦	uporaba optimalnih rezalnih orodij in tehnologij.
Neprestano izboljševanje v oddelku brusilnice peljemo v več segmentih, in sicer:
♦	sodelovanje in izmenjava informacij »vroči/hladni« del proizvodnje v smislu aktivnega iskanja korektivnih ukrepov za znižanje odpada,
♦	avtomatizacija gibov podajanja steklenih polizdelkov (npr. uspešno končan projekt rekonstrukcije horizontalne žage),
♦	iskanje alternativnih načinov rezanja (vodni rez, žično rezanje, lasersko rezanje),
♦	možnosti za vključevanje operacije peskanja v proizvodni proces,
♦	optimizacija planiranja proizvodnje in prilagodljivost na ozka grla (matrika 3x3),
♦	projekt optimizacije notranje logistike s poudarkom na iskanju nadomestne lokacije za odvoz črepinj,
♦	izboljšanje pogojev dela (balansiranje brusnih plošč, zaprt tokokrog tople vode,...).
Oddelek SATINIRNICE Organizacijsko je Oddelek SATINIRNICE »najmlajši« član SH-OPAL, a jez vidika kemične obdelave stekla (satiniranja) še kako pomemben člen v verigi kvalitete in vizualne vrednosti končnega izdelka.
Prvo leto delovanja oddelka satinirnice v sklopu SH-Opal je zaznamovano:
♦	z aktivnejšim pristopom vzdrževalno-rekonstrukcijskih del v oddelku,
♦	z avtomatizacijo (doziranje, moratoring obratovanja) delovanja čistilne naprave,
Primer dodelave: Polavtomatska horizontalna žaga
♦	z izboljšanjem pogojev dela v oddelku (usmerjeno odse-savanje, idejne zasnove novega layouta),
♦	z uvedbo novih pristopov satiniranja (enostransko -izdelek prenese večjo udarno trdnost),
♦	kadrovsko- organizacijskimi spremembami (vodja skupine, tehnolog, neodvisnost pregleda),
♦	preizkušanju alternativnih surovin (satinai).
Prvi rezultati omenjenih aktivnosti, ob nepogrešljivih veščinah delavcev v satinirnici, kažejo napredek. S pristopom sistematičnega spremljanjem postopkov satiniranja in tehnološkimi zapisi le teh, želimo proces satiniranja v bodoče še nadgraditi.
Izzive prihodnosti vidimo v:
♦	avtomatski liniji za satiniranje velikoserijskih izdelkov,
♦	nadgradnji ročnega satiniranje velikih izdelkov s postopkom polivanja,
♦	nadomeščanju vakuumskih prijemal z mehanskimi,
♦	montaži tekočega traku za vračanje priprav za satiniranje,
♦	dekorativnem in delnem sati-niranju,...
Na koncu predstavitve aktivnosti Sektorja dodelave povzemam misli v zahvalo vsem sodelavcem, ki bodisi v sklopu sektorja ali v sklopu podpornih služb soustvarjajo »zgodbo o uspehu dodelave«. A ne pozabimo. Ostajamo učeče se podjetje z željo po napredovanju, ki se gradi tudi na napakah, le ponavljati se ne smejo.
Vodja sektorja dodelave Tomaž Zupan
Zanimalo vas bo...
STEKLARSKA GODBA V LETO 2006 Z VELIKIMI NAČRTI
V	skladu s tradicijo smo v mesecu decembru organizirali božično novoletni koncert Steklarske godbe z gosti. Kot vsa leta je bila tudi tokrat športna dvorana na Logu nabito polna do zadnjega kotička, kar je še v posebej veliko zadovoljstvo vsem, ki sodelujemo v pripravi in izvedbi tega dogodka.
Gosta novoletnega koncerta sta bila pevca prof. Martina Prevejšek in Matjaž Prevejšek, ki sta s svojim nastopom navdušila obiskovalce koncerta.
V	godbi smo še posebej zadovoljni, da je s prihodom novega dirigenta godba dobila nov zagon za delo. Določili smo si kratkoročne in dolgoročne cilje ter jih tudi terminsko opredelili.
Leto 2006 bo posvečeno predvsem kadrovski okrepitvi godbe, kar je ena izmed prednostnih nalog upravnega
odbora. V svoje vrste želimo privabiti mlajše glasbenice in glasbenike, ki jim po predhodni ureditvi osnovnih pogojev za delovanje, ki smo jih opravili v zadnjih letih, nudimo dobre pogoje za delo.
Navezali smo stike z osnovno šolo, kjer želimo predstaviti delovanje godbe njihovim učencem ter jim predstaviti naše delovanje in pogoje vključitve v našo godbo. V načrtu za letošnje leto imamo tudi sofinanciranje plačila šolnine v glasbeni šoli, o čemer bomo zaposlene še posebej
Dirigent
obvestili v mesecu maju, ko bo izveden predhodni vpis v glasbeno šolo.
Leto 2006 bo torej v znamenju povečane aktivnosti naše godbe, zato se bomo še večkrat srečevali na različnih prireditvah, ki jih planiramo v letošnjem letu. V sklopu teh aktivnosti smo v mesecu aprilu že izvedli zabavni večer v kinodvorani na Logu, v maju pa promenadni koncert na predvečer dneva zmage na Dolu ter promenadni koncert na Logu .Vsmislu promocijske dejavnosti godbe pa nas ob
lepem vremenu lahko pričakujete tudi v vaši soseski, ker smo se odločili, da bomo vaje v mesecu juniju izvedli na prostem, kar smo že storili in kot prvo obiskali steklarsko kolonijo.
Trenutno peljemo tudi aktivnosti za ustanovitev lastne skupine mažoretk, kar bo nedvomno zanimiva novost v našem kraju.
Zanimanje med mladini je na naše prijetno presenečenje veliko.
Predsednik steklarske godbe Soniboj Knežak
Martina in Matjaž Preveljšek sta navdušila
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE
Letošnja pomlad in poletje nas preizkuša s hladno - vročo kombinacijo. Enkrat zmrzujemo in še avtomobile pokrivamo, drugič ne vemo, kam bi se skrili pred vročino. Pa vendar se ne damo in tudi v slabem poiščemo kaj dobrega. V hladnem je lažje delati, še zlasti steklarjem, vročino pa si bomo najbolje ohladili na dopustu v hladni senčki ob vrčku piva.
Kadrovskih vesti pa se je od zime do poletja tudi kar nabralo:
STEKLARNA HRASTNIK -OPAL d.o.o.
Vzadnjem obdobju so prekinili delovno razmerje z družbo naslednji sodelavci: delovno razmerje za določen čas se je izteklo pakirki Matejki Vrbnjak - Klopčič, Damjani Radič, odnašalcem Boštjanu Urbaniji, Elviri Semič, Mensurju Čosiču in satinerkam Nataši Poljan, Zlatki Markovič, Melihi Djedovič ter Bahri Zukanovič; sporazumno sta delovno razmerje prekinila rezalka Mihreta Čibej in odnašalec Bogdan Živan Kukoviča, izredno je bilo odpovedano DR satinerki Jasmini Lišič, po dolgotrajni bolezni pa je bil invalidsko upokojen ročni pihalec FrancŠimec.
V	istem obdobju smo sklenili delovno razmerje za določen čas s Tomažem Glinškom in Renatom Kajtno na delovnem mestu odnašalca, Mevlo Smajič, Fani Obermajer in Bahro Zukanovič na DM satinerke in Damjano Radič na DM pakirke.
Trenutno imamo 234 zaposlenih (32 za določen čas), od tega 127 moških in 107žensk.
JUBILANTI
V	tem času so naslednji sodelavci dopolnili okrogli delovni jubilej:
• 20 LET: Naza Selimovič,
Nisvet Avdič, Zdravko Teršek, Matjaž Zupanek in Ivan Kovačič;
OSTALO
Kar nekaj prirastka je bilo v teh mesecih. Sin Emanuel je obogatil družinsko življenje našega delavca Zahrudina Kukiča in žene Azre, hčerka Klavdija je popestrila življenje našemu delavcu Marjanu Mladenoviču in izvoljenki Ines, Lauri Viktorjiji se je pridružila sestrica Lana, ki se je poleg nje najbolj veselita Vlado in Urška Kurnik, Sebastjan Balentin in izvoljenka Maja pa sta v mesecu maju prvič stisnila k sebi svojo Samanto, družino Robija Gučka pa je v mesecu juniju dopolnila mala Pika. Dolgo že nismo poročali o porokah in očitno je mesec maj še vedno najboljši za to. Dolgoletno zvezo sta v mesecu maju uradno potrdila Damjan Pavčnik in Brigita Povše, po vztrajnem samskem stanu pa se je med prvomajskimi prazniki z izvoljenko Danijelo poročil tudi naš delavec Mato Babič.
Iskrene čestitke vsem.
Kadrovski referat
STEKLARNA HRASTNIK -VITRUM d.o.o.
Konec leta 2005 je bilo kadrovsko področje zaznamovano s projektom pripojitve družbe SH-Stedek d.o.o. družbi SH-Vitrum d.o.o..
V skladu z veljavno delovno pravno zakonodajo so bili pripravljeni vsi postopki glede prezaposlitve vseh delavcev SH-Stedek d.o.o. (59 zaposlenih) v SH-Vitrum d.o.o. z dnem 31.12.2005 oziroma 1.1.2006.
Število zaposlenih se je v podjetju v zadnjih mesecih povečalo še zaradi naslednjih zaposlitev. Delovno razmerje
za določen čas so sklenili: Sebastjan Mahnič, oblikovalec v sektorju trženja, viličaristi v sektorju zmesarne in vzdrževanja: Samel Bajraktarevič, Aleksander Dacar, Safet Rizvanovič in Ramo Mujakič, strojniki: Nedžad Dedič, Elmir Karič in Mario Dragičevič, dežurni elektrikar Anton Zubak, pregledalki Rada Jovanovič in Nedžada Ibričič, pregledalec Ulimwengu Hamisi in ključavničar vzdrževanja strojevTodorGabrič.
V	istem obdobju so sporazumno prekinili delovno razmerje naslednji delavci: Dušan Bajda, šamoter, Dušan Knez, strojnik, Jožica Štravs in Milena Hribar, glavni računovodji, ter Tomaž Medved, komercialist. Delovno razmerje za določen čas se je konec leta izteklo Šefiki Talič, konec meseca junija pa Samelu Bajraktareviču, viličaristu v zmesarni, in pregledalkama Mariji Sotlarin Rajki Bjelovuk. Iz poslovnih razlogov je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi Janezu Kandolfu in Igorju Gošlerju. Pogoje za starostno upokojitev pa sta v tem obdobju izpolnila Zlata Pižmoht in Adolf Špajzer.
V	podjetju Steklarna Hrastnik -Vitram d.o.o. je bilo konec meseca junija tako zaposlenih 370 delavcev, od tega 210 moških in 160 žensk. Podatek zajema 37 delavcev sprejetih za določen čas.
JUBILEJNE NAGRADE 10 LET: Dejan Kastelic,Boštjan Frece, Mateja Koritnik;
20 LET: Marjana Pavšek, Aleš Štefane, Benjamin Stopar;
30 LET: Joško Alt, Mustafa Rotič, Irena Grabnar, Mevlida Hasikič, Jakopič Gregor.
IZOBRAŽEVANJE Gregor Draksler, izmenski vodja, je uspešno opravil poklicno maturo na Srednji
tehniški in poklicni šoli Trbovlje in si s tem pridobil srednjo strokovno izobrazbo - poklic strojni tehnik.
Direktor Andrej Hrastnik je konec leta diplomiral na visokošolskem strokovnem študiju Metalurške tehnologije na oddelku za materiale in tehnologijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani in si pridobil naziv diplomirani inženirmetalurgije.
OSTALO
Dejan Arnšek je drugič postal očka. Tokrat mu je žena Jožica rodila sina Nicka. Novega člana družine pa so v začetku Novega leta dobili tudi v družini Cvet- Premec. Miranova izvoljenka Marija ga je tokrat osrečila s sinom Ažbetom.
Mesec maj bo ostal za vedno ostal v lepem spominu tudi našemu delavcu Aleksandru Dacarju, saj mu je izbranka Bernarda povila prvorojenko Saro.
Čestitamo
Kadrovski oddelek Janja Rojko
STEKLARNA HRASTNIK -SKUPINA d.o.o.
V času, odkar smo se nazadnje 'srečali', je bilo tudi v SH -skupina kar precej sprememb. Od januarja so nas tako zapustili mag. Stojan Binder, prejšnji generalni direktor, pa Sašo Pušnik, direktor FRS. V marcu je novim izzivom naproti odšla notranja revizorka Polona Pergar Guzaj, v juniju pa je po kar 27 letih dela v Steklarni Hrastnik odšla Marjana Sedeljšak, ki je opravljala dela in naloge glavne računovodje.
Februarja se je po letu dni na "novo - staro" delovno mesto namestnice generalnega direktorja vrnila mag. Mojca JazbinšekVolk. V mesecu aprilu
Zanimalo vas bo...
ZAHVALE
in maju sta v FRS prišli dve novi delavki - Erika Kurspahič na delovno mesto glavne računovodje ter Majda Rotovnik na delovno mesto kontrolen
Mesec junij smo tako v SH -skupina zaključili s 15 zaposlenimi (4 moški, 11 žensk), od tega so 3 delavke zaposlene za določen čas.
Kadrovska služba Mojca Lavrič
STEKLARNA HRASTNIK -SPECIAL d.o.o.
V obdobju januar - junij 2006 smo v Steklarni Hrastnik -Special d.o.o. zaposlili 15 novih delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 8 delavcem.
Na dan 30.06. 2006 je bilo skupaj 199 zaposlenih od tega 100 moških in 99 žensk.
Vodja kadrovskega oddelka Soniboj Knežak
Nobeno življenje ne mine brez žive sledi, v daljnji noči izgine - zvezda med zvezdami...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Albine ANŽLOVAR,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sindikatu družbe Opal, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi za podarjeno cvetje in sveče, svete maše terza vsako besedo in misel tolažbe. Še posebna zahvala velja Magdi, Ivici, Ireni in Silvi.
Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govornici Magdi za besede slovesa, pevcem in godbeniku za poslednjo melodijo.
Hčerka Marinka z Draganom, vnukinji Jasmina in Ina ter pravnuk Nikolas
ZAHVALA
So leta minila, vsa siva sem že, a penzijo sem svojo dočakala le.
Bili so trenutki, ko jezili smo se, a hitro vse pozabljeno je.
S petnajstimi leti sem v tovarno prišla, a taka usoda je moja bila.
Bilo je težko, a dostikrat tudi lepo, a najtežje, sodelavci moji, od vas je slovo.
Darila prekrasna, ki dali ste mi, dostikrat meni orosijo oči.
Zato zdaj jaz pravim vsem skupaj naglas, naj zdravje in sreča spremljata vas.
Iskrena hvala za rože, darila nikoli ne bom vas pozabila.
Posebej se zahvaljujem Darinki za organizacijo, ona že ve zakaj, prav tako pa hvala vsem, ki ste prišli na mojo zabavo ob upokojitvi. Vsem skupaj želim obilo zdravja in medsebojnega razumevanja ter skorajšnjo upokojitev - da bi uživali, tako kot jaz. Hvala.
Zlata Pižmoht
ZAHVALA
21.februarja je od nas odšla
Kati TRAMTE,
rojena 20.7.1925, upokojenka Steklarne Hrastnik. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavkam ter prijateljicam za darovano cetje in sveče, župniku pa za tople besede ob njenem slovesu.
Njeni najbližji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka,
Franca BOČKO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in godbi Steklarne, Zvezi borcev, Planinskemu društvu in Društvu upokojencev.
Žalujoči: žena Fani in sin Brane z družino
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata
Antona STRGARŠKA
Zahvaljujemo se pevcem, godbeniku za Tišino, vsem znancem in sorodnikom, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom iz Savne peči, ki so mi stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Še enkrat vsem in vsakomur posebej tisočkrat hvala.
Žena Joži, hčerka Melita z družino, brata Janko in Marjan z družinama.
Zanimalo vas bo...
DELAVSKI SVET, SINDIKAT
Kot mogoče že veste, se je Svet delavcev Vitrum povezal v Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (ZSDSP) in aktivno sodeluje pri odprtih vprašanjih s področja delavskega soupravljanja. Tako smo na lanskem oktobrskem strokovnem posvetu ZSDSP na Bledu sprejeli nekaj sklepov, ki se nanašajo na novi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). V Sloveniji se že nekaj časa pripravljajo spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki naj bi med drugim delniškim družbam omogočile izbiro enotirnega sistema upravljanja. Poudariti moram, da je zaenkrat v veljavi dvotirni sistem upravljanja delniških družb, kar pomeni, da
strukturo upravljanja družbe poleg skupščine sestavljata še uprava in nadzorni svet. V Evropi, z nekaterimi izjemami, prevladuje enotirni sistem upravljanja delniških družb, za katerega je značilno, da sta zgoraj omenjeni upravljalski funkciji združeni v upravnem odboru. Člani tega odbora pa se ločijo na izvršilne in neizvršilne člane, pri čemer slednji opravljajo tudi nadzorno funkcijo.
Tako enotirni kot tudi dvotirni sistem upravljanja imata dobre in slabe lastnosti. V Franciji in na Finskem zakon omogoča družbam, da svobodno izberejo »svojega«, za kar se nekateri delodajalci trudijo tudi pri nas. Vendar z namenom, da bi se izognili delavskim predstavnikom v upravnih odborih.
Ker je za delavce bodoči ZGD v predlagani vsebini nesprejemljiv smo predlagali kar nekaj predlogov ter se povezali s sindikati in z eno izmed poslanskih skupin. Tako smo dosegli nekatere spremembe na bolje.
Glede najnovejšega predloga
določil ZGD o delavskih predstavništvih v organih družb z bodočim enotirnim upravljanjem pa smo uspeli z vsaj še enim zelo pomembnim amandmajem. Predlagatelji ZGD so črtali sporni del 289. člena. To je določba, ki bi pomenila uvajanje soupravljanja po načelu prostovoljstva, kar pomeni, da bi bili dogovori prostovoljni med delodajalcem in delavci v posameznem podjetju. Zakon je eno, v praksi pa je potem povsem druga zgodba. Po vsej verjetnosti bi počasi prišlo do umiranja soupravljanja v družbah.
Nekaj naših predlogov pa nam žal ni uspelo uveljaviti. Tako bo veljalo, da bo v upravnih odborih največ ena tretjina delavskih predstavnikov in da delavska predstavništva v malih družbah ne bodo obvezna. Poudariti je potrebno, da so bila naša prizadevanja kljub vsemu zelo uspešna in da smo se pravi čas prebudili ter pokazali na sporne člene novega ZGD. Tako bo celotna problematika premaknjena med prehodne določbe in bo veljala le do
uskladitve z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDPU), ohranjena bodo delavska predstavništva v organih družb z manj kot 500 zaposlenimi, razen v malih družbah (manj kot 50 delavcev),ter da je »prostovoljno« soupravljanje v družbah dobilo rdečo luč.
Po odhodu dela proizvodnje na novo lokacijo ter preimenovanjem v družbo Special so bili v Vitrumu imenovani nadomestni člani sveta delavcev namesto članov, ki so odšli v Special. Imenovani so bili nasledni predstavniki po pravilu največ prejetih glasov v posameznem sektorju. Za SZU Joži Cerar, za predstavnika invalidov Branko Krejan, sektor zmesarne in vzdrževanja DarkoJamšekinSamo Kontrec, priprava dela Gregor Lipec in proizvodni sektorJanez Brekan. Ostali člani pa so Simona Baškovič, Marino Zorc, Stanislav Orožen, Marjan Ferme in Denis Meterc.
Denis Meterc
Z novim letom je pričel z delom novoizvoljeni Izvršni odbor sindikata Steklarne Hrastnik -Vitrum. Upam, da bomo s svojim delom upravičili vaše zaupanje.
Izvršni odbor mora delati v interesu nas vseh, zato bodo vaši predlogi, pobude in vprašanja vključena v naše delo
za dosego skupnih ciljev. Izvršni odbor bo tekočo problematiko obravnaval na svojih sejah ter vas o delu redno obveščal.
Opravili smo že prva dela: v prvem trimesečju smo sodelovali na zimskih športnih igrah, za 8. marec pa smo ženskam naklonili majhno pozornost.
Na novo smo ustanovili konferenco izvršnih odborov sindikata SH-Opal, SH-Special in SH-Vitrum, ki v preteklosti ni zaživela, predvsem zaradi nesoglasij med člani izvršnih odborov, kar pa se v bodoče ne sme več ponoviti. Vsi sindikalni zaupniki moramo držati
skupaj, pa ne samo mi, tudi vsi zaposleni v Steklarni Hrastnik. Ne smemo se več deliti na Ml (Vitrum), VI (opal) in ONI (Special), le enotni bomo močnejši. Skupni cilji nas vseh so boljši pogoji dela, boljše poslovanje in s tem povezane so tudi boljše plače. Moja želja je, da se bo po tovarni spet slišalo »mi steklarji«.
Naša prihodnja naloga so pogajanja za podpis Kolektivne pogodbe na področju dopustov ter sistemizacija in ocena delovnih mest.
Na koncu bi vas rad obvestil, da boste kot člani sindikata prejeli kartico ugodnosti ZSSS. Imetnik kartice bo deležen
popusta v določenih trgovinah, turističnih agencijah itd. Ponudniki popustov in višina le-teh bo objavljena na spletnih straneh ZSSS, v Delavski enotnosti in na oglasnih deskah.
Vimenu izvršnega odbora bi se vam rad zahvalil za denarno pomoč našemu sodelavcu g. Jakopiču. S tem smo dokazali, da smo v težkih trenutkih še lahko enotni in solidarni Hvala vam, za uspešno sodelovanje.
Mitja Rugelj Sindikat Vitrum
Zanimalo vas bo...
GASILSKI KOTIČEK

Polletje, ki je za nami je bilo za nas steklarske gasilce slabo, saj smo imeli do sedaj že šest intervencij, kar je gledano za nekaj let nazaj, že veliko, leto pa je še dolgo in to nam ne da nič kaj prijeten občutek. Pa lepo po vrsti.
Tako smo najprej v letošnjem letu pomagali v Specialu, kjer je zaradi zmrzali počil ventil na hidrantni omarici, kar je imelo za posledico zalitje skladišča kartonov. Izčrpali smo vodo in pomagali sanirati.
Februarja so nas klicali na pomoč pri travniškem požaru. Marca je veter odkril streho nad H-kadno pečjo, v istem mesecu smo imeli zopet večji travniški požarna Dragi.
V maju so nas potrebovali pri zalitju dimniškega sistema v Opalu, kjer smo štiri dni črpali vodo.
Konec junija nas je zajelo močno neurje s točo, kar pa je za obe steklarni predstavljalo veliko težavo, saj je bil zaradi tega ustavljen proizvodni proces. Tako smo se najprej odzvali klicu v Specialu kjer smo ugotovili, da je potrebno očistiti vodo iz proizvodnje in, da vitalni deli tovarne niso v nevarnosti, zato smo odšli v »staro« steklarno kjer je bilo stanje težje, saj je del proizvodnje ostal dobesedno brez strehe.
Gasilci smo s pomočjo zaposlenih odstranili izolacijske plošče, pokrili streho s folijo, jo obtežili s paletami in deskami, da smo omogočili nemoteno delo proizvodnje. Omeniti moram, da je bilo to početje sila nevarno, saj bi pod težo človeka lahko plošče popustile. Da bi to preprečili, smo uporabili gasilske pasove in vrvi za varovanje.
Da pa nismo samo reševali, lahko povem, da smo počeli tudi kaj bolj veselega, o tem pa kdaj drugič.
V imenu gasilcev steklarne in v mojem imenu vam želim lepe počitnice in vrnite se zdravi.
Andrej Časar
Prerešetana streha v Specialu...
...in v "stari" tovarni
Razdejanje po neurju
Nagradna križanka
j ^ J					Jap®	RUDAR	VRV Z ZANKO	#	CIGARA	BREME	KARCINOM	IGRALKA THURMAN	JAPONSKA VALUTA	ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE V SREDNJI ŠVEDSKI		GORA V KAMNIŠKIH ALPAH	MRTVAŠKI ODER	MUSLI- MANSKI BOG	POLOTOK V RUSIJI
					IZDELOV. STOLOV			TOKVODE ALI ZRAKA							ŠKRAT				
					RIM. ŠT. 1900														
								POLITIK GADAFI							UNESEK				
								UTRUJE- NOST											
	jr														GOROVJE V RUSUI				
															UČENJE				
	GOZDNI SADEŽ	PETRE PRUČKO			POŠTNINA						ANTIČNO IME REKE ANIENE	ZBOR, SKUPŠČINA (ŠPANJ	NAJVIŠJI VZOR	TOLAŽBA					
		ILIREC												ITAL. POP PEVEC					
DIRKA PO ITALUI					SISTEM BARVNE TV	IVO DANEU	ŽENSKA IZ UKRAJINE										ZAČETNE ČRKE IMENA	VIOLINIST OZIM	SLOV. GORSKA TEKAČICA (PETRA)
							MUZA PETJA												
DOBA ŠTIRIH LET										SLOV. GLASBENA SKUPINA					ODPRTINA V STENI	MAJHEN GLODALEC			
																LANTAN			
										GRMIČ									
VODJA AL KAIDE									ZDRAVNIKI ZA ŽENSKE BOLEZNI										
									LESENJAČA										
POVRŠINA						? JE SIROTA								TOP					
														PUŠČAVNIK					
AVTOR: KARLI DREMEL	PESNIK	STANE DOLANC			DVOJINA	DRŽAVAV INDUl					IGRALEC LADD					RIM. MITOL PODZEMLJE			
	ŽUPANČIČ	PEVKA UKRADEN				ALBERTO TOMBA					KOHONT IRENA					PEVKA DERENDA			
VRSTA KROMPIRJA							UKANA, ZVIJAČA					KRAJ PRI ZADRU	KITAJSKA DINASTIJA					ANGL. SVETLO PIVO	1440 MINUT
							ŽENSKI GLAS												
													NORDIJSKE SMUČI						
TELUR			EMILE ZOLA	SENČNICA				MESTO V RUSIJI							BIRO, PISARNA				
				JOŽICA AVBELJ				ALUMINIJ											
DEL POSTELJ- NINE						AM. FILM. IGRALKA VERONICA)					VZDEVEK EISEN- HOWERJA				SMEŠNICA, DOVTIP				
NOSNIK						PRITISK					SUKANEC				KONEC MOUTVE				
Ime in priimek:..
Naslov:----------
Davčna številka:
steklar
Steklar-
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Alenka Maurer, Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Simona Baškovič in Alenka Leskovšek.
Glavna urednica: Mojca Lavrič. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. 1. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si E-mail: info.skupina@steklarna-hrastnik.si
Malo za šalo...
Mihec se je po zvonjenju šolskega zvonca potihem priplazil v razred, v katerem je že sedela učiteljica. Ta ga je zagledala, ga prijela za ušesa in jezno rekla:
"Zakaj pa vstopaš tako hinavsko v razred? Pojdi na hodnik in pridi v razred tako, kot se tvoj oče vrne domov iz službe!"
Mihec je odšel na hodnik, dolgo ga ni bilo, nato pa so se vrata z ropotom odprla in Mihec je v rokah držal steklenico vina in se majal med klopmi ter zavpil:
"Kaj pa zijaš, stara?"
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.8.2006.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.4/2005 smo prejeli 36 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev: Viktor Erman, upok.
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev: Jožica Omerzi, upok.
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev: Marija Pavlič, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
poraslost, kasa, VESELE IN, Anadir, PRIJETNE, napalm, propan, Nikaragva, Istran, veda, Aries, salaš, Olaj, Ales, Os, Kazankina, sto, Ta, očnjak, strip, estet, El, terakota, Kairo, banka, Ramajana, MA, raketa, IB, elan, imam, sla, Odisej, ime. Lino,TL, Omišalj, kat, Onič. /K.D.