8ped. In abb. post. IX. gruppo
—	- .jio - omaggi0
i5*5 aarii° &liEDl» Uradnico ^
ir
'Oesefo	‘U
SJf
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	1.-15.	APRILA	1953.	Leto	IV.	—	Štev.	62
UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
Vstajenje PojÒimO Z ljUÒStVOm
Prišla, je Velika noč. Upamo, da ne bo šla neopaženo mimo tistih ljudi, ki pri nas še danes kot nekdaj vedrijo in oblatijo.
Kot tesnilni kriotjnn' bi se morali o Veliki noči izpovedati in pri tem izprašati tudi svojo ve^t. Pri tem izpraitvanju bi morali seveda proučiti tudi svoje odnose d) naše narodne manjšine, da bi ugotbviti, če so iskreni in odkriti, nam storjene krivice in njihova vest bi jim prav gotovo velevala, da jih morajo popraviti.
Zakaj nam še vedno zanikajo naše pravice? Zakaj nam tako trdovratno odrekajo šole v materinem jeziku? Nikakor ni dopustno, da nas preganjajo, da puščajo v nemar naše gospodarske in socialne potrebe, da nas s silo raznarodujejo, kar meji že na zločin rodomora, ker se s takim postopanjem ustvarjajo pogoji za uničenje slovenskega življa na naši zemlji.
Svet bi radi prepričali, da ne vodijo napram nam zastraševalne politike, toda tisti ljudje, če so res kristjani, bi morali pri izpraševanju svoje vesti in pred samim seboj priznati, da je to laž in da je resnica prav nasprotna.
Resnica je, da smo podvrženi najhuj-iemu preganjanju in pritisku, in pri tem omenjeni gospodje izrabljajo nizko stopnjo izobrazbe našega ljudstva, v kateri so prav po njihovi krivdi nahaja. Radi bi tudi prepričali naše ljudstvo, da je borba •za priznavanje svojih narodnih pravic neko sabotersko delo, ki velja kot upor proti državi.
Niso zadovoljni z dejstvom, da nam zanikajo šole v materinem jeziku, ampak uče celo naš mladi naraščaj sovražiti svoj matični narod. Da ne govorimo kolikšen je pritisk na tiste starše, ki pošiljajo svoje otroke v slovenske srednje šole v Gorico in Trst, grozeč jim ob marsikateri priliki, da bodo izgubili državljanske pravice, da so odpadniki in podobno in kako velika je gonja proti kateremu koli slovenskemu čtivu, pa najsibo to molitvenik ali čitanka.
Kako naj torej govorimo o svobodi? Pred lastno vestjo ne more nihče opravičiti takih dejanj in zato je nujno, da naši oblastniki, če so res kristjani, priznajo svoje napake in naj popravijo nam storjene krivice, ki škodujejo tudi Ugledu Italije.
O veliki noči se jim nudi izredna prilika, da se odločijo za pravično in pošteno politiko nasproti vsem beneškim Slovencem. Naj pomnijo tudi, da je za pridobitev odveze svojih grehov potrebno, da se človek Iskreno kesa svojih prestopkov in da naredi trden sklep, da jih v bodoče ne bo več ponavljal.
Za naše demokrščanske vladarje je torej nujno potrebno, da zberejo drugo Pot ali pa jasno in odkrito priznajo, da je vera zanje samo obleka, ki naj služi za prikrivanje slabih dejanj in hinavščine. Na vas gospodje je izbira.
Ob priliki velikonočnih praznikov bi lahko premišljali tudi o tem, kar piše evangelij o Kristusovem vstajenju. He-rod se je bal, da bo Kristus vstal, kot se je govorilo med ljudstvom in da bo nastopil proti njemu. Zato je ukazal postanti nd njegov grob težak kamen in poteg groba je postavil še straže. Toda evangelij nam pravi, da je Kristus vseeno vstal in premagal vse ovire.
Mi se vam ne zdi, da bi se kaj podob-nega lahko zgodilo tudi v Beneški Slovenji, ker sé pri našem ljudstvu vsak dan bolj vzbuja narodna zavest vkljub skoraj stoletnemu zatiranju in kljub trikolori-stičnemu terorizmu, ki naj straži, da bi se naš narod zopet ne vzbudil k življenju, t'er je nemogoče preprečiti to, kar je
Neizbežno.
če bo šlo vse prav, bodo morale biti v eveh mesecih razpisane nove parlamentarne volitve, ker je potekel rok sedanji poslanski zbornici. Naši ljudje bodo torej zopet klicani, da povedo svoje mnenje z glasovanjem. Ker se političen položaj pri nas ni prav nič spremenil in je ostal tak, kakršen je bil pred petimi leti, se moramo vprašati ali bodo imeli pogum, da se zopet predstavijo ljudstvu tisti ljudje, katerim je že leta 1948 to ljudstvo dalo svoj glas.
Ce bi bili pravi demokratje, bi morali dati ob tem zadnjem zasedanju zbornice obračun svojega dela. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da če je imela krščanska demokracija en sedež več leta 1943, se ima zanj zahvaliti glasovanju našega ljudstva.
Pred petimi leti so nam obljubljali, da bodo brez nadaljnega izvedli deželno avtonomijo s posebnim statutom, da bodo odpravili brezposelnost, skratka, da bodo ustvarili nekaj blagostanja tudi za naše prebivalstvo. Vse to pa je ostalo le obljuba in tista avtonomija, s katero je krščanska demokracija v največji meri operirala, da bi pridobila glasove našega ljudstva, je ostala samo na papirju. Naša pravica do svobodnega kulturnega razvoja, kot je zajamčeno v ustavi, nam ni bila priznana, nasprotno pa sta se preganjanje in gospodarska beda še povečali.
Kakšno opravičilo bodo našli sedaj gospodje od krščanske demokracije, da bi preslepili naše volivce? Prav gotovo bodo apelirali na verski čut našega ljudstva, ker sedaj ne bo nihče več verjel njihovim obljubam. Beneški Slovenci, ki so končno spregledali, bi lahko vse drugače odgovorili tem gospodom, kadar se bodo predstavili na volišču.
Potrebno je, da se naše ljudstvo zgane, da se zganejo zlasti tisti, ki to ljudstvo vodijo in pri tem mislimo predvsem naše intelektualce. Oni bi morali ljudstvu razložiti kako ga vodi za nos stranka, ki je sedaj na vladi. Z vsem svojim vplivom in svojo izobrazbo bi se morali lotiti tega dela in prikazati ljudstvu resnico, po drugi strani pa bi se morali poslužiti svojega položaja in zahtevati od vlade, da končno spremeni svojo politiko nasproti Beneški Sloveniji.
Propagandistični aparat krščanske demokracije je že začel s široko zasnovanim delom, ki mu ne primanjkuje sredstev. V naši deželi imajo vsako nedeljo na desetine sestankov tudi po najbolj zakotnih gorskih vaseh. To je znak, da se njihova stranka boji volitev, ki so pred nami. Mi se moramo tega zavedati in izkoristiti. Zavedati se moramo, da se vsi potegujejo za glasove beneških Slovencev, ker je vsem italijanskim strankam znano, da bo tista stranka, za katero se bodo izrekli naši volivci, imela en sedež več v novem rimskem parlamentu.
VEJ'EIA ALE
vošči svojim čttateljem in prijateljem uredništvo in upravo „Matajur"
Nov korak v diktaturo
V nedeljo je italijanski senat izglasoval volilni zakon, ki ga je pripravila De Gasperijeva vlada, da bi kljub zmanjšanemu vplivu med volivci ohranila in celo okrepila svoje pozicije v parlamentu. Do glasovanja je prišlo ob koncu »dolge seje«, ki je bila posledica poskusa obstrukcije opozicije.
Takoj po izglasovanju Scelbovega volilnega zakona je sindikalna organizacija CGIL proglasila splošno stavko. Med stavko je prišlo danes ponekod tudi do neredov, zlasti v Rimu in Milanu, kjer je policija začasno priprla 200 oseb. Ostali dve večji italijanski sindikalni organizaciji CISL (demokristjani) in UIL (socialni demokrati) se stavke ne udeležujeta in sta jo celo ostro napadli
Pri volilnem zakonu, ki je bil izglasovan najprej v poslanski zbornici, zdaj pa še v senatu, ne gre za formalno - juri-cičen akt parlamentarne večine, ki hcče zagotoviti »trdno vlado«, in niti za čisto običajno samovoljo, ki si jo večina lahko privošči, dokler je še večina. Gre za načrtno dejanje v notranjepolitičnem razvoju Italija, ki se od leta 1945 usmerja po čedalje bolj reakcionarni poti; gre za rov, pomemben korak k diktaturi, po kateri teži demokristjanska stranka.
Skriti zaklaòi v naši čeželi
Zemlja v Beneški Sloveniji skriva znatne količine živega srebra, železa in premoga
IN PO SVETU
ODKRITJE TAJNE ORGANIZACIJE
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iii!iiiiiiiiiiiii!niiiiiiiiiiiii]iiiiifiii<>i|iaiaii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[|]iiiiiiiii[|iiiiiiiiiiiii]i;ii|{|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiitiiiiiii[iiiiiniii!iiimmiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiitiinimiiitimiiiiiiiiiiitiiitnininm — Italijanska policija je odkrila v Genovi veliko tajno organizacijo za ilegalno izseljevanje iz Italije. Organizacija je imela podružnice v vsej državi. Policija je odkrila tudi seznam 400 oseb, ki so v zadnjem času po posredovanju te organizacije ilegalno zapustile Italijo.
NOVA KONFERENCA EVROPSKE POLITIČNE SKUPNOSTI — Zunanji ministri šestih zahodnoevropskih držav (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Holandske in Luksenburga) se bodo vnovič sešli 12. maja v Strasbourgu, da bi proučevali korake, ki jih je treba storiti na temelju mnenja njihovih vlad o sedanjem osnutku pogodbe za evropsko politično skupnost.
ODSTOP PREDSEDNIKA ITALIJANSKEGA SENATA — Predsednik italijanskega senata Paratore je podal ostavko na svoj položaj, ki jo je utemeljil s slar bim zdravjem in z incidenti ob priliki debate o novem volilnem zakonu.
NEOFAŠISTI PRED SODIŠČEM — Zavezniško vojaško sodišče v Trstu je obsodilo skupino pripadnikov neofašističnega italijanskega socialnega gibanja, ki so sodelovali pri demonstracijah 8. marca. Od 16 obtoženih je bilo 14 neofašistov obsojenih na časovne in denarne kazni, dva pa sta bila oproščena.. Najvišja kazen je 9 mesecev zapora in 14 000 lir globe.
PODALJŠAN DOGOVOR O EVROPSKI PLAČILNI ZVEZI — Ministri osemnajstih držav članic Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje so se sporazumeli, da se podaljša za eno leto dogovor o Evropski plačilni zvezi. Dogovor poteče 30. junija tega leta in se bo podaljšal do 30. junija prihodnjega leta.
DEMONSTRACIJA ITALIJAN. EMIGRANTOV V SAN PAOLU — Skupina italijanskih emigrantov je demonstrirala pred sedežem italijanskega konzulata V San Paolu za izboljšanje življenjskih pogojev, ker so že dalj časa brezposelni. Policija je demonstrante razgnala.
HUD POTRES V TURČIJI — Potresna katastrofa v Turčiji je zahtevala nad 1500 žrtev; 16.000 ljudi je ostalo brez strehe. Ameriški Rdeči Križ je nakazal za žrtve začasno 50.000 dolarjev pomoči.
V zadnjih 50 letih se je često govorilo in pisalo, da bi bilo treba podvzeti s pomočjo vlade ali privatnih družb raziska-vanja našega podzemlja in izkoriščanje številnih rudnih ležišč, ki se nahajajo v naši deželi. Znano je n. pr. da so na Matajurju in v okolici vasi z istim imenom precej važna ležišča živega srebra. Ležišča živega srebra so našli poleg tega tudi v Čisnjah v občini Sv. Lenarta. V istih krajih so zasledili tudi znatne količine železne rude ali pirita. Poleg tega so našli v omenjenih krajih tudi znatne plasti zemeljske smole, izmed katerih so nekatere precej bogate na hlapljivih tva-tinah.
Toda najvažnejše najdišče izmed vseh, tisto ki bi lahko ustvarilo blagostanje v naši deželi, je rudnik pirita v Niščiču blizu sedla Tanameja v Zgornji Teiski dolini. Na tem področju bi bilo treba nadaljevati z natančnimi in temeljitimi raziskavanji, ker je zelo bogato na rudninah.
2e pred prvo svetovno vojno, leta 1914, ko Tanamejski prelaz še ni bil povezan z nobenim večjim središčem s cesto, je
podjetje Morandini začelo na tem področju z poizkusnimi izkopi. Pri tem so našli že po nekaj metrih izkopa precej močno žilo železa. Kemična analiza je pokazala, da je ta ruda zelo dobra. Pri takratnih poizkusnih izkopavanjih je bilo zaposlenih več mesecev okrog 50 delavcev, dokler ni podjetje Morandini, ki je imelo vso dobro voljo, bilo prisiljeno odnehati od svoje namere zaradi naraščajočih materialnih in finančnih bremen, v prvi vrsti pa zato, ker rimska vlada ni hotela niti delno prispevati k finansiranju teh del, ki bi jih sicer podjetje Morandini izvedlo do kraja.
Posledica je bila, da je ta revna toda podjetna družba popolnoma propadla in s tem je bilo onemogočeno, da bi Beneška Slovenija postala eden izmed bogatih vrelcev naše pokrajine. Po teh proizkusih se ni nihče več brigal za raziskovanja in niti zavodu za geološka raziskovanja ni nikoli prišlo na misel, da bi nadaljeval z začetimi deli v teh krajih in da bi odprl rudnik, ki bi bil v veliko gospodarsko pomoč našim ubogim krajem. Tako našim delavcem ne bi bilo treba več hoditi za koščkom kruha po širnem svetu.
Država noče pomagati
Pa ne samo živo srebro in železna ruda, ampak tudi ležišča premoga so našli v naših krajih. Prav v Terski dolini in sicer v kraju Dubja so odkrili precejšnja ležišča te dragocene rude. Poizkusni izkopi, ki jih je tudi tukaj izvršila neka privatna družba, so pokazali, da je premog, ki so ga našli v naši zemlji, izboren. Premogovne plasti se nahajajo zelo blizu zemeljske površine in vsi znaki kažejo, da so v globino še bolj izdatne. Tudi pri teh delih je vlada odklonila vsako pomoč in ni v nobOTem oziru marala podpreti iniciativo nekaterih zasebnikov. Tako je tudi ta revna a dobro namerna družba morala prenehati s svojim delom in se raziti, ker vlada, do katere se je
obrnila, ni hotela dati pomoči ter je obljubila, da bo pomagala samo takrat, ko to rudnik že v obratu in bo dajal že svoje dohodke.
Tako so tudi poizkusi na tem področju, ki naj bi odprli našemu ljudstvu vir dohodkov in blagostanja, propadli zaradi nenaklonjenosti rimske vlade, ki ni hotela dati podpore in tudi ne sama prevzeti iniciativo ter odpreti rudnike, ki bi prav gotovo prinesli veliko korist državi in našemu ubogemu ljudstvu.
Naše niso nikakšne neosnovane trditve, ker imajo proučevanja, in raziskovanja rudninskih ležišč v Beneški Sloveniji že staro tradicijo, številni italijanski izvedenci so potrdili, da tukaj obstojajo
rudninska ležišča. Dovolj je da čitamo s tem v zvezi spise Pirona, Taramellija in celo Nemca Hauerja, pa se bomo prepričali, kako bogata je naša dežela v tem oziru.
V dobi po drugi svetovni vojni so bila poslana pristojnemu ministrstvu zopet številna poročila o obstoju rudninskih ležišč. Do danes pa se jim ni ljubilo niti odgovoriti. Pred letom dni je prišla v Gornjo Tersko dolino skupina izvedencev, ki je začela z raziskavanjem v imenu nekega velikega angleškega industrialca. Toda tudi to podjetje je propar dio zaradi nesprejemljivih pogojev, ki jih je stavila naša vlada omenjenemu angleškemu industrij alcu.
Kaj pa konsorcij ?
Pred kratkim je bil ustanovljen v Terski dolini konzorcij za izboljševalna dela, ki šteje kakšnih 100 članov domačinov. Poleg pogozdovalnih del ima ta konzorcij v načrtu, da bo ponovno organiziral dela za raziskovanja in izkoriščanje tukajšnjih rudninskih ležišč. Toda če bo imela vlada tudi sedaj gluha ušesa za vsako pomoč, bo moral prav gotovo tudi ta konzorcij opustiti svojo namero, ker je uspeh odvisen predvsem od tega, da dobi na razpolago znatna finančna sredstva. Domačih delavcev tu ne manjka, saj jih je mnogo prisiljenih iskati si delo v oddaljenih belgijskih in francoskih rudnikih, ker naši vladni možje do sedaj niso pokazali razumevanja in volje, da bi tudi pri nas kaj žrtvovali za dvig naše dežele iz obupnega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja.
čemur pa se še najbolj čudimo, so jprave naših občin, ki niso še nikoli in tudi sedaj nimajo namena zahtevati od vlade zanimanje in pomoč pri takem delu in kadar napravimo :ni kakšen zadeven predlog, se nam morda celo smejejo ter vzamejo naše predloge kot nekakšno politično špekulacijo.
TAJPANA
Drugi tjedan rio če partiti tu Kanado IS naš'h djelouceu. Usjem ve auguratilo dosti fortune an ve jim rakcmandamo, Jci no se ne pozabite na njih rodno ze-mjo.
VISKORŠA — OROVA POROKA — Pretekli mjesac so festežjali njih orovo poroko Siniko Jožef an njega žena (Beliti po domače). Starim zakonearn, ki so U2redili 6 sinou, ve auguramo, ki no živite še dougo ljet zdravi an kontenti.
DEBELEŽ — Tei, ki smo čuli pravič, no če preče še tu naši vasi no fontano dati. Na bi tiela biti ura, ki no nardita kej še za našo vas, sai ve še mi plačujemo tase tej te druzji.
BREZJE — Smo zvjedali, ki autoritat ne začela prožjet djelati za riarditi cje-sto, ki na veži našo vas s Sredniobrdom. Takoviš, če tuole to ne bo ko.i propaganda za naše ljudi snubiti anjelé, ki smo PTed votacjoni, četno končno mieti na cjesto, ki na čč nam storti ošparati dosti fadije. Ma Brježeni r.o malo vjerjejo cbljubam an zatuo to če koventati, ki no začnita djelo prej koj votacjoni, če ne bo in tieli mieti par nas vote.
PLATIŠČE — Breginjsko host, ki no jo siekó »Ta pod Kucierr« ne jo kupila impresa Lakin iz Sacilja. Darvà no če je voziti skuozi našo vas iz »Ponte Vittorio«. Zlo čudno to se nam zdi, ki to nje tc nobedne dite iz našega kumuna, ki no to host kupita.
PRAPOTNO
SMRT UGLEDNEGA SLOVENCA
Dajemo žalostno novico, de je Dr. Evgen Pavša dne 16. marca, ko se je vraču iz Vidma pruoti svojemu duomu u San Giorgio di Nogaro, našeu tragično smart par automobilskem incidentu. Ta nesreča je zlo pretresla uso našo provinco, posebno pa našo občino, ki je rojstni kraj ran-cega doktorja. Rodiu se je u Oborči pred 86 ljeti in je od ljeta 1895 naprej, ko je doktorirou na univerzi u Padovi, oprav-ljau svojo zdrauniško službo u več krajih Furlanije. U San Giorgio di Nogaro je biu cjelih 50 ljet občinski zdraunik an je zadnja ljeta u tistem kraju preživljali svoje stara ljeta an zasluženi počitek. Biu je blagega karakterja, dobrega sarcà an vjesten par svojim djelu an prau zatuo so ga ljudje pousod spoštovali an radi im jel.
Dr. Pavša Evgen izhaja iz ugledne an zavedne slovenske družine iz Oborč. Iz iste družine izhaja tud znani duhounik Pavša Anton, ki je biu kot kaplan okuo) ljeta 1884 u Prosnidu, biu pisatelj an borec za ohraniteu slovenskega jezika u Beneški Sloveniji.
IZ NAŠIH VASI
SUBID — U zadnjih 15 dni naša vas ne se škuažej spraznila od može. 27 dje-louceu so zapustili suo hišo an šli na djelo tu Francijo.
Družini an žlahti rancega Dr. Evgena izrekamo naše iskreno sožalje.
STARA GORA — Karabinerji iz Stare gore so te dni dobili požigalca, ki je zažgan Bernardi Antonu senik. Požar je uničil 150 kuintalou sena, en voz an več drugih puojskih orodej. škoda znaša od 2 do 4 milijone lir. Požigalec je doma iz Ronk an se kliče Sgiarovello Giuseppe, star 21 ljet.
ZA IZBOLJŠANJE ZEMLJE — Naš župan Lino Coson se je pred kratkim sestau s čedadskim županom, kjer sta se poguorila, kaj bo trjeba nardit, de bi začeli z djelom za zbuojšat 150 hektarjeu zemlje u obeh občinah. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo nardila načrt kako bi se tisto djelo nardilo z najmanjšimi stroški, če bo to rjes, bo par tjem djelu okupanih več naših djelouceu.
SV. LENART SLOVENOV
FOJDA
TELEFON ZA VASI PODCERKEV-F'EDROZO AN VILE — Pretekli tjedan so začeli z djelom za napejati telefon tu naše gorske vasi. Ljudje so zlo kontenti iniejative, samo bi radi tudi, de bi se začelo z djelom še za povezati njih vasi s cjesto.
RAMOVŠČICA — Pred kratkim je limar 74 ljetni Bortolutti Ivan iz naše v£•■ si. Rancega Ivana so našli martvega na poti ko se ie iz vasi vračou h svojih hiši, ki stoji na kraju Tramontina. Zdi se, de ko je hodu po tej poti, ki je zlo slaba, zavoj starosti an pozni vri, se je pcdpletou an par padcu na tla glavo prebiu.
NEME
ČERNEJA — Na zadnjim konseiu so tu našim kumunu delibero nardili za prositi na posodo autoritadam 3 milijone an pou lir, ki no majo sarvijati za napejati vodo tu našo vas. Te ba ura, ki no še za našo vas kej nardita an šperajmo, ki no začnita preče z djelom, ker to je dosti ljudi, ki so brez djela an no majo bizunjo, povarh dobre pitne vode, se uodinjati še kako palanko za njih fameje uzdaržati.
KARNICA — Za komodati naš seme-tjerih e naš kumun deliberou, ki to se naredi dan mutuo za 1,800,000 lir.
Iz daljne Argentine smo dobili žalostno vest, de je tam umrù naš vaščan Mihael Skaunik, star komaj 50 ljet. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
ČEMUR — Feletičevi družini (Perino-vi po domače) se je rodila pred kratkim na ljepa čečica.
GORENJA MJERSA — Pretekli tjedan so muorli pejat u špitau našega vaščana Zorzutti Paula (Zorzutov po domače), star 36 ljet. Moža je povozu a lambretu Ariedo Tosolini iz Čedada, ko se je peju po ejesti z bicikleto. Par tej nesreči si je Zorzutti zlomù čamparno nogó an se bo muoru zdravit u špitale en mjesac dni
ŠKRUTOVO — Egidij Tomazetič iz naše vasi se je poročiu z Leonido Tonello iz Čedada.
DOLENJA MJERSA — U spomin rancega Kjačič Feliksa, ki je pred kratkim umru, so daroval za dom obnemoglih (Casa di Ricovero) u špjetru Faletič Pio 5000 lir, Domeniš Anton 5000 lir an Dor-bolo Alojz, ki živi u Ameriki, 5000 lir.
J^lasùn LteSQ.@4an.cejn
Dragi izseljenci naših dolin Velikanoč je že zopet fired nami. Našla vas daleč od svojih družin, skrb je šla črna za vami.
Zares težko je vaše življenje, usmili se Oče nebeški.
Največji prijatelj vam je trpljenje, ubogi rojaki beneški.
Pustili ste svoj mili kraj, kot lastovke v jeseni.
Za kruh žrtvujete se zdaj, vi, delavci jekleni.
Pozdravljeni naši izseljenci Bog vam daj zdravje in moč Ostanite vrli, zavedni Slovenci, želimo vam srečno Velikonoč.
AHTEN
PORČINJ — Pretekli tjedan so začeli djelat cjesto, ki cd Ahtna na če pejati tu našo vas. Djelouci so mjeli veliko šperanco, ki to bodi to djelo nareto od kake impreže za takoviš biti plačani pa sindikalni tarifi, ma na žalost je to djelo gor uzeu naš djelouski center an takoviš plače so zlo male. Usaki djelo/ec on lovi po 500 lir na dan, če o ma famejc pa 600 lir.
SOVODNJE
Občinska uprava je ukazala, de se proč odpravi topouski postavek, ki je biu zravan spomenika padlih u parvi svje-touni vojni. Tuo so nardili, zak boju nar-dili drug spomenik usjem padlim naše občine na drugem kraju.
U AMERIKO JE ŠEU — Dne 30. marca je odšeu u Cleveland (U.S.A.) Gujon Marko s svojo hčerko Marjučjo, kjer ga čaka že več kot eno ljeto njegova žena. Preko Oceana ie šeu z parnikom »Andrea Doria« dne 1. aprila iz Genove. Doma je pustiu starše, sorodnike an dosti par-jateljeu an mu usi skupaj želiio dosti sreče u novi domovini.
1i11 n n i n 111111 m 111 tu 11111111111 u 11 n i i m 1111 n i nn 111111111111111111111 im u 111 ii 11111 m m u 11 m
BRDO
Iz živali
n
To je dosti judi iz naše doline, ki so se preselili že pred parvo svjetouno uerc na Štajersko u Sloveniji, an zatuo bomo pisali kako se jim tam godi an u keterib krajih so. Domačini se jih boju sigurne še nahordali.
Pred kratkim je umarla u Račiči pri
iiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìIiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111 n m i i.i:i i m i iniiiiii 1111111 ii i
SV. PETER SLOVENOV
Naj se govori slovensko v našim kamunskim oficihu
SREDNJE
šele seaaj smo zvjeaau, de je skoraj pred enim Ijetom u-nrù u Argentini Ivan šaligoj. Ranci Ivan je biu doma iz šali-goja pri Oblici an je zapustiu ženo an male otroke. Naj mu bo lahka tuja zemlja !
Usjem je znano, de so naši karr.unski impjegadi postavjeni zatuo, de ljudem dajejo, če imajo potrjebo, pojasnila an navodila. Impjegad nje gospodar kamu-na, ampak je u službi kamuna. Par nas so nekatjeri, ki tega nejčejo zastopit an zatuo se dostikrat godi, de se muora človek vamit iz karminskega oficiha damii zlo slabe volje, zak so tam tjel, de bi svoje opravila povjedu u taljanskim jeziku Nje dougo od tega, ko je šla na kamun neka stara žena uprašat nekatjera pojasnila, a na žalost nje bla poslušana. Zena ne zna taljansko guorit, takuo kot ne znajo skoraj usi ta star ljudje par nas an zatuo se je muorala varnit darmi, ne de bi ji kaduo odguoriu kar je uprašala.
Mi obžalujemo take dogodke an bi radi s tjem povjedal našim kamunskim poglavarjem, de tako runanje še od daleč, nje demokratično. Fašizem je teu, de bi se par nas guorilo samo taljansko, a donàs so se cajti spremenili. Raba našega jezika je garantirana u ustavi (costituzione) an tud če ne bi bla, bi muorali naši kamunski poglavarji pri-
1111 111 I I I I I 11 11 M I i i I I II II II I I I M I I I I ( M I I I I I 11 I I Milili I II I I i ■ I I I M I I I I III IH I I I I • I I I III I 1 I I II I I I I I Milili!
TORJAN
Pred kratkim ja paršlo par nas do hudega požara, iz do sada še nepoznanih uzrokou. Na adni senožeti, ki je velika sedam hektarjeu so se užgale kope sena za približno 60 kuintalou. škoda znaša okuol 200 taužent lir. Uso nuoč so pomagal za ugasnit ogenj ljudje iz vasi Tor-jan, Mažerole an Skrila. Ljudje bi muorli u tjelem cajtu zlo gledat kar pospravljajo senožeti an snetijo ogenj, zak je še use suho an je zlo nagobarno, de zgorijo senožeti.
REZIJA
Podelitev živine
Videmska trgovska zbornica (Camera di Commercio, Industria e Agricoltura) je te dni izročila kmetom iz naše občine II glav goveje živine. Krave so alpske rase, dobre mlekarice in so zavarovane proti nezgodam in bolezni. Kmetje j ib bodo plačali na obroke v dobi petih let brez obresti.
Tudi lansko leto je trgovska zbornica pod istimi pogoji podelila 3 krav mlekaric tistim kmetom, ki so napravili za to potrebne prošnje.
Sedaj imamo v naši občini 19 krav, ki so alpske rase, seveda bo treba sedaj poskrbeti še za dobrega plemenskega bika, če hočemo, da se bo rasa obdržala in razmnožila. Naši kraji, kjer poljedelstvo ni razvito zaradi nerodovitnosti tal, a imamo vse polno dobrih planinskih pašnikov, bi si lahko znatno opomogli z umno živinorejo. Sedaj smo prišli na pravo pot in če bomo znali po njej prav stopati je možnost, da se omili pri nas gospodarska kriza.
ZA SEČNJO LESA — župan je dal cdlok, da morajo tisti, ki hočejo sekati les za lastno uporabo v občinskih gozdovih, napraviti prošnjo na občinski urad v določenem roku in sicer pomladi in jeseni. Prošnjo je treba napisati na kole-kovan papir za 24 lir tekom 15 aprila t. 1 Pozneje vložene prošnje ne bodo prišle v poštev za pomladno sečnjo ampak sele za jesensko. Prosilci bodo morali položiti tudi kavcijo, ki jo bo občina vsakomur posebej določila za vsako sečnjo.
POVIŠANJE DRUŽINSKEGA DAVKA — Ker je naša občinska uprava pasivna z bilanco, je občinski svet sklenil, da se
bo moral povišati družinski davek. Na občini je seznam vseh davkoplačevalcev ir kdor namerava napraviti priziv zaradi previsokega obdavčenja, mora to storiti tekom 15. aprila t. 1.
DRAŽBA ZA JAVNA DELA IN PRODAJO DRV — Občinski svet je skleni! postaviti na dražbo javna dela za obnove občinskih planin Jama-Kot. Za to delo je na razpolago 2 milijona lir.
Na dražbo bo šlo tudi 50 kubičnih metrov drv iz občinskih gozdov. Cena »base« bo 150 lir za kubični meter.
POROKE — Pri nas ne drži nič več stara navada, da se v postu ne sme že niti. Pretekli mesec smo imeli kar dve poroki in sicer Siega Delfina se je poročila z Rossi Evaristo iz Ercolea in Chi-nese Marija z Remor Albino iz Forno di Zoldo.
OSOJ ANE — Zvedeli smo, da je vlada nakazala naši občini 6,541.500 lir za gradnjo šole in otroškega vrtca (scuola materna) v naši vasi. Načrte je izdelal arhitekt Della Mea iz Vidma. Upamo, da se bodo dela kmalu pričela in da bodo mogli naši otroci cbiskovati šolski pouk že prihodnjo jesen v novi zgradbi
BEI.I POTOK — Tele dni smo zvedeli veselo novico in sicer, da bodo v kratkem napeljali v našo vas telefon. To delo je r*s potrebno, kajti naša vas je popolnoma odrezana od sveta in pozimi, ko zapade dosti snega, nam bo najbolj služi! za obvestiti pretečo nevarnost. Treba bi bilo tudi, da bi nam poskrbeli še i ape ljavo električne luči. Te udobnosti bodo gotovo popolnoma spremenile dosedanje lic* naše zapuščene vasi.
znat, de je par nas raba slovenskega jezika nujno potrjebna, zak ta je običajni jezik našega ljudstva. Kakuo se naj bi naš človek izražou u taljanskim jeziku, če ga nikoli ne govori ne doma ne na targu. U špetru, kakor u usej naši daže-li, guarijo taljanski jezik samuo priseljenci iz Italije. Kaj bi se muorlo zavoj tistih par juških ljudi parsilit use naše ljudstvo guarit taljanski?
Cajt bi biu, de bi se končalo s takim postopanjem an u naš kamun naj bi par-šli samo taki impjegadi, ki guorijo tud slovensko. Tuo nje samuo dužnost ampak je tud demokratično načelo, ki ga demokratični sviet ne zavrača.
— mr —
AŽLA — U videmskim špitalu je umrla naša vaščanka Butera Andreina poročena Domeniš. Pogreb je biu u Ažli. Ranca Andreina je bla še mlada, imjela je 45 ljet an zapušča moža, malega otroka ar. GČ-eta. Naj ji bo lahka domača zemlja.
KLINJE — U daljni Argentini, kamor se je preseliu pred približno tridesetimi ljeti, je umrii naš vaščan Vincenc Marinič. živeu je u Floridi pri Buenos Airesu an je biu zaposlen u elektrarni »Italo-Argentina«. Zapustiu je ženo, gospo Ido Kariič iz Hrustovjega an dva pridna sinova. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
DOLENJI BARNAS — Nas kamun je skìeniu, de se nardi cjesto, ki bo peljala iz naše vasi za približno 3 kilometre u Hljeva. Djela, kaker pravijo, buodo začeli tale mjesac.
MECANA — Cez malo časa buodo začeli tudi u naši vasi djelat za razširit cjesto, ki nas veže s Petejahom. Djelo ga opravlja domači djelouni center an djelouci so plačani po 500 lir na dan. Tista plača, sevjeda ne bo zadostovala Še za južno našim djeloucem, a kaj čejo nardit, če njemajo druge poti za si zaslužit več. Medtjem, ki u drugih krajih Italije plačuvajo djelouce po sindikalni tarifi, par nas muorajo djelat za tun, ki jim boju dal.
GORJANI
Tridesetljetni Uštin Moro iz Gorjani e bi od tribunalja kondanan na dvje ljeti paražona zavoj tegà, ki e žalou njegà va-ščanko Frate Amabile. Dogodek e točou pred tremi ljeti.
Loki, ta to je na vas blizu Zidanega mosta, Bobera Oliva u starosti 72 ljet. Ranca Oliva ne bà še zdrava an močna. Djo-lala ne še use djela po hiši an na polju-Nesrečno ne spadla po ščalah an od par-več na se nje čula dosti slabo, ma dan tjedan buj pozno ne zboljela s polmonito en takoviš ne umarla. H funeralju to š)o dosti iudi an tuo te nam pokazalo kako so jo mjeli usi dičar čeglih na nje ba domačinka. Ranca Oliva ne ba iz Brda an se je preselila z možam u te kraje ljeta 1909. Njen mož e djelou mu-rador. Pozneje so kupili u Račiči pri Loki malo posestvo, ki so ga djelali. Usjali so še dan ljep frutet, ker tu te kraje to e pouno pome. Ranca na zapušča tri že odrasle hčere.
U Loki an okolici to živi dosti drugih judi taz našega komuna, ki so se tačje preselili kot muradorji. Takoviš na živi tu Račiči še Culetto Terezija, uduova po Culettu žuanu iz Tera, Terezija Culetto ne zlo stara. Rodila se je par i as ljeta 1866 an z možam ne se preselila tu te kraje ljeta 1895. Nje mož, ki je djeloU ta na feroviji u Zidanem mostu an U Celju, e umar ljeta 1930. Terezija Culetto na še ljepo nesé nje ljeta, kadar to z njo čekara to se ljepo pozna, ki na 6 taz naših krajou. Na šr.je djela use hišne djela an na simpri se nahordu svojega rojstnega kraja.
U Radežu nad Loko živi tud Lendrro Valentin; še on e djelu murador tu te kiaje. Tje e se preseliu še mlad pred 55 ljeti. Oženou e no Culino, še ta hči našega domačina, ki o ma tu te kraje no ljepo posestvo.
U Loki e naredu suo hišo še Pez Peter taz Podbarda, ki se je rodiu ljeta 1876-Tu Loko e šou ljeta 1905. Par hiši o mà no ljepo polje an pomar, ki e ga usa dot žej tu te ljeta. Djelou e še tele m ur ad jr an pomagou narditi škuole tu Loki ljeta 1109. Kadar to z njem cekarà to se Ije-po pozna, ki to e elan naših an rade vo-je on posluša kar to pravi kej od njegà rojstne zomje.
U Loki on živi še Bobera Amadej (Ljubo). Ta se je tačje rodiu, njegà oče se je preseliu tu te kraje, kjer e kupou no ljepo posestvo, ljeta 1895.
še judi iz naših krajou to živi tu Jugoslaviji a največ to jih je tu Loki. Kal ve bomo mieli še okažjon zvjedati od druzih čemo pisati, ker smo sigurni, ki našim judem to če Interesati vjedati kako no žive njih bratri po svjetu, ki so pousod priznani kot dobri djelouci. Naš giornal, ki ormai no ha beró naši judje po ejelem svjetu o mà sarvijati za nekako vez med našo zemjo an med njenimi sinovi, ki jih je deštin pognou od duoma uodinjauat usakdanji kruh.
Usi Slovenji, ki so tu Loki no saludua-jo domačine an se jih simpri nahordajo.
umi 11111111111111111111 n 111111111111 umili Milil 111 milu "nuiiiiitiiwnt!iii>iiiiiiiii'iii um ii m i imiiiMi 11 iiiii;i iiimiiin
POSTA
O. B. — Liege (Belgija) — Naročnino za naš list lahko poravnajo vaši sorodniki, ki žive v Italiji, če se pa nočete nanje obrniti pa kupite mednarodne kupone, ki jih prodajajo v vseh poštnih uradih in nam jih pošljite po pošti.
T. J. — Montceau les Mineš (Francija) — Pojasnila, ki ste jih prosili v imenu »Prijateljev Matajurja« vam bomo v kratkem poslali pismeno na vaš naslov. če boste potrebovali naše pomoči,
se kar brez bojazni obrnite na nas, saj vam bomo, v kolikor je mogoče, radi ustregli vašim željam.
K. I. — Spittel (Francija) — Prejeli smo vaše pismo in 500 francoskih frankov. Hvala lepa in še kaj pišite, če je mogoče, pošljite nam sliko tamkaj živečih naših emigrantov.
S. E. — Pariš (Francija) — Prejeli snih vaše pismo s priloženo naročnino. Hvala lepa.
A. K. — Beloit (V.S.A.) — Prejeli vaše pismo in vsoto za poravnavo vaše ih g. Mateliča naročnino. Hvala lepa in pozdravite vse prijatelje.
Štev. 62
»MATAJUR«
Stran 3
NARAVNE LEPOTE REZIJANSKE DOLINE Masi udikomm.
			
Da, hóra ma Tjanincva, z določnega jo vidiva; nu, koj mi se parbliživa, to mi parja jo ves taknot
Ena najzanimivejših dolin v zemljepisnem in narodoznanskem oziru je pri nas Rezijanska dolina. Odprta je proti zahodu v dolino Bele (Fella), zaprta proti jugu in Furlaniji po dolgi verigi od 1800 do 1900 m visokih prednjih planin, proti severu po iztegnjenem hrbtu Sarta (2324 m) do Ždrinice (1752 m), proti zahodu pa visoki masivni Kaninski skupini.
Žal, da to lepo dolinico ljubitelji nara-f.
uradni jezik izključno italijanski. Ako se Rezijani kljub vsemu niso poitalijančili, je vzrok dobro razviti plemenski čut in pa slab šolski obisk, ker otroci zlasti radi ostre zime ne morejo iz oddaljenih vasi hoditi v šolo. Zato je tudi veliko prebivalstva nepismenih, ženske po večini sploh ne znajo — italijanski.
Rezijani se dobro zavedajo svoje narodnosti in, kadar so med seboj, govore le po domače. Veseli so tudi ako govoriš z njimi slovenski.
Vse vasi imajo dobro medsebojno cestno zvezo razen Korit kamor vodi od
I)ol, od tod po večjih stezah za hrbtom črnega vogla doli in gori do Malega Dola. Tu postane skala strma in pot zelo težavna. Treba je prehoditi ali preplezati oster greben, za katerim se pričenja rebro Malega Kanina. Iz Malega Kanina na Veliki Kanin se pride brez težave.
Razgled s Kanina je, kakor rečeno, eden najlepših izmed vseh v Julijskih Alpah. Tik pod njim je Rezija z robom južnih gora. Dalje se vidijo Karnske in Ziljske Alpe, Tirolske gore, vse Julijske Alpe, Kranjsko gričevje, Notranjski Kras, gričevje v Istri (Učka gora) in vsa Furlanska nižina z mestom Videm, daleč tam pa Benetke in Jadransko morje.
Na Kanin vodi več poti, ki so vse dobro zaznamovane in skoraj nenevarne. Pod Kaninom je Kaninski ledenik Ran-se, znan zlasti zaradi tega, ker je pot do njega lahka. Pod Kaninom so povsod sledovi slovenskega življa, zato bi morali vsi Slovenci to goro in te planine poznati in vzljubiti.
V Beneško Slovenijo ne prinaša noben praznik toliko veselja kot Velika noč. 2e sam letni čas je vesel; narava se kinča z bujnim zelenjem, ljudje odlagajo zimska oblačila, vse se veseli in pričakuje nekaj veselega. Gospodinje so ves teden pred prazniki zaposlene s pospravljanjem izbe, otroci se pogovarjajo o pisanih jajcih, o kresilnih gobah, ki jih bodo nesli blagoslovit na veliko soboto zjutraj, o »trlicah«, ki jih bodo vrteli, ko bodo zvonovi utihnili in celo vedno zaskrbljeni možje so te dni bolj vedri in nasmejani. Vsi ti običaji pa so po večini neposredno povezani z liturgičnimi obredi. Ti so v bistvu povsod enaki, vendar naletimo v nekaterih krajih Vzhodne Beneške Slovenije na navade, ki jih v zahodnem predelu ne poznajo. V Nadiški dolini na primer nesejo na cvetno nedeljo (na oljčnico) blagoslovit oljkove veje na katerih je privezana bela golobica narejena iz figovega stržena. To je veselja med mladino, kadar iščejo primerne stržene po Furlaniji, ker jih v više ležečih krajih ne goje, da potem isrezu-
nn 1111111111111111111 n i 11 i i i i i 11 i i 11mintili n uni m inumili ■ m 1111 t i ni iiiiiiiiiiiiiii u un 11 m u i ni 1111111
O razvoju lutkovnih iger
temm
RAVENCA
V OZADJU KANIN
ve zelo malo poznaio in turisti zanemarjajo Kaninsko skupino (2592 m).
Najlepši pristop do Kaninskega vrh'a je iz Kluže (Chiusaforte». Od tu vodi rio planinske koče na Neveji krasna, Zložna 18 km dolga cesta. Tura od. Rezju-ite skozi Rezijo od južne strani na Kamin in po severni strani čez kaninski le-rienik skozi Rekljansko dolino do Kluže spada gotovo med najiepše in najzanimivejše ture v Julijskih planinah. Kanin 'Ima v teh planinah edino pristopen !e-rienik, ki vabi k sebi turirte od rabelj-■ ske in pontebske strani.
Skoraj sredi Rezijanske doline je glav-mi kraj Rezije Ravenca (Prato di Resia). ‘Tu je sedež županstva. Vsa Rezijanska riclina tvori namreč eno samo občino in je razdeljena v 8 vasi: Belo (Sv. Jurij», Osojani, Stolfcica, Njiva, Ravenca, Liscema, Korita in Beli potok. Prebivalcev je ž290 (ljudsko štetje 1961). Moški so čez poletje večinoma zdoma. Po svetu so znani rezijanski steklarji, kotlarji, zidarji, krošnjarji in škarjebrusi. Zgodaj spomladi zapuste rodni kraj, gredo za delom ter :se vrnejo proti jeseni ali zimi. Največja vas so Osojani na levem bregu Rezije. “Tu je najbolj ohranjen rezijanski značaj. Zato se tudi opeva v narodni pesmi:
Na lipa ma Osojsko, vas,
ka to je takoj na cita.
Kar turist zapazi, ko gre skozi Raven-"čo, je prostoren trg. Okoli trga stoje visoka, lepo zidana poslopja, skorij same fcrčme. Po sebi se razume, da morajo biti žu vsi napisi edinole italijanski, kakor je
Stolbice gorska steza. Iz Rezijanske doline vozi dvakrat dnevno v Videm avtobus.
V Rezijanski dolini je polno planin (pašnikov) in staj. Skoraj vsak posestnik ima više v dolini svoje staje, to je zidanice, kjer prebiva od spomladi do jeseni večji del družine. Rezijani gonijo čez poletje živino v staje vrhu katerih je senik, poln svežega in duhtečega gorskega sena. Vsak, ki pride do take staje, je dobro sprejet in postrežen. Tudi prenočišče na senu ie vedno na razpolago.
Z laške planje vodi pot po grebenu na
V zadnji številki našega lista smo pisali o svetovno znanem Viktorju Podrek; ih njegovih lutkah, ki se je pretekli teden ustavil s svojim gledališčem tudi v Vidmu in žel mnogo priznanja med malimi in odraslimi. Prav gotovo bi našo mladino, ki tudi pozna lutkovno gledališče, zanimalo kje so se ustvarile prve lutke in njihov pomen. Ker se je prav te dni toliko govorilo o njih, bomo na kratko skušali o tem povedati.
Lutkovne igre so prišle v Evropo iz dežele »Tisoč in ene noči« — iz Orienta, Tam jih ljubijo stari in mladi; Indijec bi jih gledal noč in dan. Egipčani so jih poznali in se z njimi zabavali že tisoč let pred našim štetjem. V Evropi pa so se pojavile prvič pred približno 600 leti in
lilllilililil lilllllllilllllllllllllililllllll.lllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllii m m 11111111111111111111 lllllll II I lllllllil 1 mm
Gargorin leti buj ku vlak
...........  lllllll.....''Ml.............ul'1"............. """'UH...... '"'IM...........................................       hH"*"
N jekšankrat sta se znajdla u Vidmu Gargorin an adàn njega vašnjan. Gargorin nje iméu sudu za vlak an njega vašnjan ga je jemdu za norca, de jih jc zapiu an de sada bo muoru par nogah iti damù. »Ale, cle«, mu je jau Gargorin, »jest pridem prjet u Jesenjé par nogah ku ti z vlakom.« Djela sta uadjo, de tist, ki pride damù te zadnji, bo muoru plačat temu drugemu dva litra vina.
Vašnjan se je peju z vlakom do Čedada an od tam hitéu par nogah damù an po vsi pot’ se je oglednjavu deb’ vidu al gre Gargorin, vesjeu de Gargorin mu bo dužan dva litra vina. Gargorin je paršu u Jesenjé ves trudan an potdn, štjeri
ure potlé ku vašnjan an tele, ki ga je čaku, se je vesjelo razkoraču predanj an mu je jau; »Telkrat Gargorin plača dva litra!« Gargorin se je zasmejau: »Bravo bulo, srna se bla zastopila, de ti prideš z vlakom u Jesenjé, jest pa par nogah. Ti njesi paršu u Jesenjé z vlakom ma par nogah an takuo sem jest paršu damù prjet par nogdh an ti njesi biu par-šd z vlakom do sodnega dne, dok vlak ne bo vozu po luhtu. Lepuo mui an plači dva litra.«.
Vsa vas se je smejala an dajala prou Gargorinu, ki je znù prit iz Vidma par nogih prjet ku te druh z vlakom. An tist vašnjan je muoru lepuo plačat Gargorinu dva litra vina za uadjo.
se najhitreje razširile na češkem, kjer so učile ljubezen do svobode in domovine. Lutke so bile svetle luči v temnih dneh suženjstva. V mladih in starih so vžigale ljubezen do češkega naroda, prikazovale njegovo slavno in junaško zgodovino in dramile v ljudeh odpor do zatiralcev in izkoriščevalcev. Iz pravljične igre čeških lutk je odsevala Bela gora, so se zrcalili temni časi suženjstva in tlačanstva in vstaje čeških kmetov, ki so branili svoje pravice, češke lutke so bile glasnik lepšega življenja in buditelj naroda. Preprosta lutkovna igrica je povsod našla odmev v ljudskem srcu. Vsak jo je razumel in si zapisal njen nauk globoko v spomin. Češke lutke so bile tesno zvezane z zgodovino Češke in češkim narodnim značajem. V njihovem Kašpare-ku (našem Gašperčku) se je izražala vsa značilnost češkega naroda: hudomušnost, debra volja in veselost. Pred vojno je bilo na češkem nad 3.000 gledališč in v Pragi je bil sedež Zveze lutkovnih gledališč vseh narodov.
Ker so druge evropske države videle, da je na češkem lutkovna igra tako globoko prodrla med ljudstvom in dosegla svoje namene, so jih sprejele, a niso povsod prišle na tako ugodna tla. S časom se je vsebina in tudi namen teh lutkovnih predstav spremenila in danes so postale po večini zabavne otroške igrice, ki skušajo izoblikovati otroka v vzornega človeka, ga uče spoznavati škodljivost laži, ljubezen do sočloveka ali pa so folklornega značaja, še danes pa gledajo tudi odrasli ljudje rade volje lutkovne predstave in to smo tudi videli v Vidmu, kjer je bilo zlasti pri večernih predstavah natrpano gledališče, ko so gledali »Po-drekove lutke«.
jejo golobice in se kosajo med seboj kdo bo imel večjo in lepše izoblikovano.
Po vsej Beneški Sloveniji je še danes navada, da hite stari in mladi na veliki petek poljubit umrlega Zveličarja. Pri tem obredu, po končanem rožnem vencu pojejo staro pesem, ki je nek razgovor med trpečim Kristusom in žalostno Materjo božjo. Pojejo takole:
Q moj Jezus, o moj Sin!
Kod’ si hodu, kje si biu?
Tod sam hodu, tod sam biu, sam karvavi pot potiu. i
0 moj Jezus, o moj Sin!
Kod’ si hodu, kje si biu?
1 od sam hodu, tod sam biu, ta’ par koloni sam gaj&lan biu.
O moj Jezus, o moj Sin!
Kod’ si hodu, kje si biu?
Tod sam hodu, tod sam biu, s tarnjovo krono sam kronan biu.
O moj Jezus, o moj Sin!
Kod’ si hodu, kje si biu?
Tod sam hodu, tod sam biu,
Na brjeh Kalvarije sam križ nosiu.
O moj Jezus, o moj Sin!
Kod’ si hodu, kje si biu?
Tod sam hodu, tod sam biu,
Na križu dušico sam pustiu.
Ta pesem je zelo stara in jo pojejo v Nadiški dolini in je verjetno tudi tu nastala.
Na veliko soboto nosijo v cerkev k blagoslovu gubanice, pobarvana jajca, jabolka in klobase. Vse to jedo drugi dan, to je na velikonočno nedeljo, potem ko se vrnejo od maše. Pri blagoslovu teh jedil pojejo tudi znano pesem:
Jezus je od smrti vstal, od svoje bridke martre, zatuo se veselimo inu Boga častimo.
Aleluja, Aleluja!
V zadnjih stoletjih, kakor vemo iz raznih zapiskov, so v Beneški Sloveniji opustili mnogo običajev in šeg. Tako vemo, da so se v Nadiški dolini vršile vsako leto pasjonske igre, do konca 18. stoletja, pri katerih so predstavljali Kristusovo trpljenje. Zadnja pasjonska igra je bila leta 1792.
Mjerslta banka
Pod Mjersko Banko je spadalo 15 So-sedenj ali Županstev : Sv. Lenart, Hlastaj Livek, Gorenji Trbilj, Srednje, Utana, Kosca, Dreka, Oblica, Podpeč, Grmek, Hostne, Kravar, Dolenji Trbilj, Dolenja Mjersa.
Mjerska Banka se je zbirala v »Veliko Sosednjo« okoli »Lastre« v Gorenji Mjer-si, pri cerkvici sv. Antona opata, pod lipo.
IVAN TRINKO:
MASI
iiiiiiiiii nu umu m 111111111111 umil um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111
C RTIČE )N SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Bratec in sestrica
Bila sta bratec in sestrica, zdrava ka-or riba in čvrsta, da ju je bilo veselje 'edati. Deček ni imel še štirih let, dedica pa nekaj čez pet. Bila sta nekaka Osebnost med otroškim drobižem. Lepa, edolžna obrazka, črne, velike, umne oči, r»rojena živahnost in že zgodaj se jav-ajoča nadarjenost, vse to ju je vsakemu a prvi mah prikupilo.
Imela sta se čudovito rada; drug brez rugega nista mogla ostati. Najvzornejša vbezen je vladala med nji»na: igrače, la&čice, sadje, vse sta imela in uživala {Upno. če je paglavček jokal (kar se 8 zgodilo le redko), je takoj pritegnila 8 deklica; če se je sestrica zasmejala, 8 tudi bratec udaril v smeh.
Rar je bilo še bolj čudno, druge druž-e hista marala. Niti pogledala jih nista, amoli se pridružila vaškim otrokom, ko
so se shajali na vasi in kričali, tekali, veselili se in tepli, si lase pulili in jokali. Vedno le doma ali v obiižju, veano sama, a vendar vedno vesela in živa.
Zvečer pa, ko so bili vsi domači zbrani v topli izbi, sta razgrajala in uganjala otročje burke. Seveda, na teh zabavnih večerih je bila zadnja točka na vzpore-du vedno le zaspanec.
čez dan se jima ni ljubilo razsajati; zatekla sta se rajši na kak priljubljen prosto», vzela v roke igrače in se mirno pogovarjala in važno igrala življenje velikih. Posnemala sta vse, kar sta opazovala pri njih. Kazala sta bistro glavico, osobito malček, in za svoja leta sta bila čudovito razvita.
Nekaterikrat bi ju bil zapazil do smeš-nosti resna, s temnim pogledom in z nagubanim čelom. Takrat sta imela po gla-
vi kaj zelo važnega; igrala sta na primer »gospodarja in gospodinjo«. Ce si poslušal, ne da bi te videla, si slišal približno take pogovore:
»Veš ti,« je rekla zdihuje deklica, »da sem v velikih skrbeh radi punice. Vsa peče in gori v lice. Sirotče, kako je bolno!«
In negovala je svojo nerodno punico, napravljeno iz cunj.
»Bolna je, praviš? Skuhaj ji kave,« je svetoval mali.
»Neče je; morda jo trebušček boli.«
»Ali joče?«
»Ne, ne joče.«
»Torej ni bolna. Stepsti jo je treba. Vidiš jo, sitnost razvajeno!«
»Ne, ubožica, tepel je pa ne boš, ne!«
»Daj, da jo pogledam.«
»Zdaj ne; tiho bodi, ker spi.«
»No, bom spal tudi jaz. Sedaj bo noč, hočeš?«
»Da; in lunica tudi pride.«
»Tista zlata?«
»Da; in polno, polno lučic gori, visoko, visoko.«
»Kdo jih prižge?«
»Bog.«
»Je-li da ima Bog rad majhne otroke?«
»Gotovo, če ubogajo mamico.«
»Pa ti nisi ubogala; tebe nima rad.«
»Toda jaz sem velika.«
»Jaz bom tudi velik. Kdaj bom velik, a?«
»Jutri boš velik.«
»Jutri bom velik? Kako bo to »velik«?«
»Tako; velik boš. Pojdi, zdaj greva delal na polje.«
»2ito bova sejala, ne-li?«
»Da; in kopala bova zemljo.«
»In travo kosila.«
»Veš ti, delavcev bo treba; a troški so, troški ! Bog pomagaj ! In letina kaže slabo. Kako plačamo davke?«
»Da, kako plačamo mačke?«
»Kaj?! Ne mačke, davke, sem rekla.«
»Mačke, mačke. Mjaaav...«
»Ne mačke. Vidiš ga!...«
»Mačke, mačke, mačkeee!« je gromko zaklical deček in se zasmejal ter tekel proč kakor majhna srnica.
In tako sta se pol resno, pol šaljivo pogovarjala; a sprla se nista nikoli; vedno sta si bila dobra.
Otroci radi jokajo za vsako malenkost, čestokrat iz golega dolgočasja, ker ne vedo kaj druzega početi. Naša drobna znanca pa sta le redkokdaj jokala; posebno dečka ni bilo slišati tako zlahka.
Nekdaj sta se zabavala v senožeti nedaleč od doma. Deklica je brala' cvetice in zraven pela, kar ji je bilo posebno
ljubo; malček pa se je trudil z neko korenino, katero je hotel izruvati, pa ni mogel. Upiral se je in upiral. Pulil je in pulil, pa mu le ni šlo.
Kri se mu je že prikazovala v mladi pesti. A nič ni delo, le srčno naprej!
Dolgo časa se je brez uspeha trudil, a čim bolj je držala korenina, tem bolj trmasto jo je deček vlekel. Jel je naposled kričati in srditi se.
»Da bi te... čakaj ti!... grdina, uh!... ih... ii!«
H koncu mu je šlo na jok od samega srda, ker ni mogel zmagati.
»Kaj ti je?« ga je vprašala dekiica.
»Neče, vidiš, neče! Glej, neče, vidiš, uh, ih!«
»Čakaj, ti bom pomagala.«
In res mu je pritekla na pomoč.
Upirala sta se še malo trenutkov za-jedno. Naposled s* mlada korenina na-gloma utrga in oba otroka se zavalita na hrbet, po tleh in se potočita nekoliko po malce strmi senožeti.
Pobrala sta se od tal potolčena in razpraskana, se nekaj časa molče tipala tu in tam, kjer je bolelo, se pogledala s solzami na trepalnicah in oba mahoma udarila v glasen smeh.
(Nadaljevanje sledi.)
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
PO kg.
Krave	L.	190	do	220
Voli	»	215	»	230
Jenice	»	225	»	240
Cvce	»	155	»	170
Koze	»	90	»	110
Fraseta (100-150 kg.)	»	250	»	270
ŽIVINA ZA REJO
Po glavi
Krave mlekarice	L. 120000 do 160000
Jenice breje	»	115000	»	160000
Fraseta od 10 do 20 »		4500 » 6000
PERUTNINA - ZAJCI		- JAJCA
		Po kg.
Kokoši	L.	620 do 660
Piščanci	»	700 » 740
Race	»	500 » 350
Furani (dindje)	»	500 » 540
Zajci	»	270 » 295
Jajca usako	»	22 » 24
ŽITARICE		
	Po kuintalu	
Ušenica	L.	7600 do 7300
Sjerak	»	5800 » 6000
Lšenična moka	»	8500 » 9500
Sjerkova moka	»	7300 » 7400
Ušenični otrobi	»	5000 » 5200
SENO		
	Po kuintalu	
Djetelsko seno	L.	3500 do 4500
Navadno seno	»	2900 » 3500
GRADBENI	LES	
	Po	kubičnem m.
Bukovi hlodi	L.	14300 do 15200
Orjehovi hlodi	»	19300 » 22500
Cerješnjovi hlodi	»	17000 » 18000
Smrekovi hlodi	»	14000 » 15000
Kostanjevi hlodi	»	14000 » 15000
Jesenovi hlodi	»	17200 » 19000
DRVA’		Po kuintalu
Bukova drvà suhe	L.	1000 do 1200
Bukove drvà surove	»	880 » 950
Mehke drvà	»	600 » 700
Bukovo oglje	»	2700 » 2800
SADJE AN ZELENJAVA		
	Po kilogramu	
Jabuka	L,	30 do 60
Hruške	»	30 » 50
Krompir	»	25 » 35
Zejé	»	25 » 30
SER AN MASLO		
		Po kg.
Mlekarniško maslo	L.	900 do 950
Domače maslo	»	800 » 850
Ser čez 2 mjesca star	»	600 » 650
Ser do 2 mjesca star	»	450 » 480
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4T z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
ZA NAŠE DELO
Ali naj se krava nuca za vozit?
Na tole uprašanje nam odgovarja izkušnja, de ja. Par vožnji krave sevjeda ujemajo tekaj moči kot voli ali konji Lahke reči vozit djela dobro kravam, a ne smijete pozabit, de takrat ku krava vozi ji muorate dajat malo več za jest kot ponavad, an ji je trjeba dat na dan najmanj šest ur počitka. Posebno je trjeba pazit na breje krave, de se ne poškodujejo an zatuo je narbuojš, de se par mjescu predno storijo ne upregajo več za voz.
De ne bo krompir prezguoda pogan ju
De ne bo krompir prezguoda poganja ga je trjeba držat u hladnem prastoru an na u visokih plasteh, ampak razgar-njen. Ce buoste daržal krompir u kupih se ta ogreje, ker krompir diha kakor use žive stvari. Tud tema stuor krompirju poganjat, zatuo so svetli prastori buoj-ši kot temni. Ce začne krompir poganjat ga muorate zatuo spraviti na svetlo, ker na svetlobi napravi buj majhen pogank. Ce ceté imjet zguoden krompir, se lahko usadi kar s tistim pogankom. Dougi, beli poganki pa njeso dost dobri. Krompir, ki ima take poganke, je buojš ne nucat za sjeme, ker so ti poganki uzeli iz krompirja že preveč redilnih sostano.
Pobjerajte racam spruoti jajca
Ce buoste racam jajca spruoti pobjera-Ji iz gnjezda, boju potlé nesle kar r.ar prej do julija ali še augusta mjesca. Kjer race ne valijo rade jajc, podložte jih rajši pod kokoši ali pod dindje.
Pomladanska slana
Kadar so jasne noči, aprila mjesca u naših gorskih krajih, gorkuota pade še večkrat pod ničlo an takrat se vid kar sonce ustaja, slano. Dok nje še pognalo zelenje, slana ne škoduje, ljetos pa bi bla zlo nagobama. Narbuj delikatno je cvetoče sadno drevje. Zadost je ena sama hladna noč, de je uničena cjela sadna letina. Ce buoste vidli, de je nagobar-nost, de ponoči pade slana, napravite takuole: Mlada rastline (pomodoro, miar da solata, grah, rože) pokrite zvečer s
karto, cunjami ali slamo. Tuo smijete U7et proč šele potlé, ko je sonce visoko, tuo je, kar je gorkuota nad nič stopinj Tudi sadounjaki so zlo občutljivi za slar no. Zatuo zvečer kar sonce gre zat zažgite kupe mokrega listja, slame an drugih cdpadkou. Dim se uleže an ne pusti, de bi se ajar tam okuol prehitro a n preveč močno ohladiu.
Djelo na vartu
U sončne an pred vjetrom zavarovane kraje sejte tale mjesac solato, zejé, kar-fjole, peso an dišaunice. Sadi se tud ta pozne suorte grah.
Parve setve so začele poganjat, pregoste je trjeba redčit. Kar so Ijepi dnevi lahko sadite že ta nizki fižou. Parpravi-
Kokli (kluoči) podložimo jajca, o ka-tjerih se misli, de so spetelinjena. Ne-katjere žene pravijo, de se jajca poznajo še preden jih podložimo, če so dobra. Tuo nje rjes. Tisti, ki se na tuo zastopi-jo že dougo študjerajo, de bi se moglo zvjedat, če je tuo rjes. A do donàs tega njeso še dosegli. Ce je jajce dobro se zvje šele med valenjem. Pišče se začne razvijati u jajcu že drugi dan ali po 48 urah ko je podloženo. A takrat je razvoj piščeta še takuo majhan, de nje mogoče vjedet, če je žiu an sposoban za naprej živjet. Zatuo pregledujte jajca šele šesti ali sedmi dan potlé ko ste jih podložil.
Jajca se pregleduje takuó, de jih osvetlimo. S osvetlevanjem se lah.-co vidi. če je jajce dobro ali ne. Osvetljujejo se s posebno napravo, ki jo lahko sami nardi-te an neč vam ne bo koštala. Okrogli škatli zrježite dno, de jo lahko nataknete na električno luč, takuo de je lampadina u škatli. Zgoraj je trjeba nardit škatli odpartino ku no jajc9 an takuo veliko, de jajce ne pade škuoz, ampak, de lepuo gor stoji. Ce u temnem prastoru bosta užgali lampadino, ki je u sred škatle, buoste lepuo vidli, če je jajce dobro.
Jajce, ki nje dobro se hitro spozna, zak je jasno an čisto. Dobro jajce, u katjerim se pravilno razvija pišče pa se spozna po tjem, de ja temno an u njem
te tud koncé za usjat kumare, pomodoro an papriko; pognojite jih dobro z starim hljeuskim gnojem.
Kako se sadijo dalije?
Stare gomolje (krompirje) je trjeba dat u gorak an sončni kraj, de začno poganjat. Kar so poganki kakih deset cen-timetrou veliki, jih porježite an jih po-taknite u rahlo zemljo, narbuojše u za-perto gredo. Ce pa te njemate, jih posadite u lončke an jih pokrite z glažom Ukoreničene potaknjence presadite na grede sredi maja, kar se je zemlja zadost ogrjela an se nje več trjeba bat mraza
Zmarzrjen krompir
zgubi tisti sladek savor, če mu pri kuhanju urjelo vodo večkrat odlijete an u lonc prilijete urelo frišno vodo.
je ena lisa kot kak oblak, ki ima notar' en puntin še buj temen, okuol katjerega se vidijo žilice kot pajk. Dobro jajce, u katjerem je pišče poginilo pa se spozna po okrogli temni lisi, ki plava u jajcu an ima karvau obroč okuol lise.
Jajca, ki njeso dobra je trjeba uzet proč od kokle an jih lahko še ponucate za kuhat, kjer po šestih dneh se še ni pokvarilo. Jajca u katjerih je pišče poginilo varžite proč, ali jih skuhajte an jih dajte kokošam. Ce buoste rjes dobro znal ccbrat jajca boju kokle tiste jajca, ki estanejo lahko buojše valile.
Kadar kupujete krave, Ceté sigurno kupit dobre mlekarice. Prodajalec sevjeda huali svojo živino, a na njegove besjede ne smijete preveč zaupat. Kupàc muora znat. sam, kaj kupi. Kravo, ki je dobra mlekarica, se spozna po telim: glava nežna an z mehko dlako poraščena; ne smi-je bit podobna juncovi glavi; spredaj muora bit buj ozka. Rogova muorajo bit gladka an tanka, ušesi veliki, tanki an s fino kožo an fino dlako poraščeno Celo naj bo ozko, očesi veliki s prijaznim pogledom; usta široke, mehka, gorka an mokra. Vrat naj bo doug, zgoraj buj tenk kot spodaj. Koža na vratu muora bit malo nagubana. Hrbet, križ an kjer
Kako se napravi cepilna cera
Cepilno cero lahko nardite na tale na čin : uzemite pou kila čebelne cere an en kilo kolofonije an na ognju raztopite. Kar se je tuo popounoma raztopilo uzo-mite mešanico od ognja an dodajte špirita, kulkor je bilo cere. Špirit muorate dodajat počas an ves cajt mješat, dokler ne postane mješanica gosta kot med. Med mješanjem dodajte tudi nekaj olja (cca 200 gramou), de postane cera buj iepliva Ce je nagobarno, de bi čebele pobrale cero iz dreves je dobro, de dodaste mje-šanici še cca 200 gramou katrarca, ki zavoj slabega duha an okusa odvarne čebele.
Smolenje sadnega drevja
Smolenje je boljezen, ki posebno rada pride na čerješnje sn breskve an tuo u tistih krajih, kjer dosti daža pada. So pa še druge okoliščine; posebno se parka že rada tam, kjer se zateka gnojnica. Drevje, ki dobiva preveč dušika (ki je u gnojnici), divja u rast an ljes zatuo ni močan, de bi se branou pruot boljezni an drugim škodliucem. Takemu drevju je trjeba pomagat s kaljem an fosforom, pa tud z japnom. Smolenje pa lahko djela tud neprimjeren kraj an zemlja, če-rešnje na primer ljubijo japna bogato zemljo. Smolikova drevesa je trjeba očistit, rane sprat z ažejdom an kar se osušijo jih je trjeba namazat s 15 par stuot-nim drevesnim karbolinejem ali s cepil-no smolo pa tudi s katramom.
Djelo u kljeti
Tale mjesac je zadnji cajt, de pretočite drugikrat vino. Dobri kmetje pravijo, de je vino trjeba pretočit prej, ku začne ze-lenjet vinjika. Tuo rjes darži, zak prau u tjelim mjescu vinjika ozeleni an tud vino se začne gibat. Ce vino bo stalo še na drožju bo ratalo kislo an zatuo je trjeba, de tisto djelo nardite u pravim cajtu.
je rep nasajen naj boju u rauni črti. Ce se napravlja za prednjima plečema ob rebrih kakšna jama, jo tuo znak dobre mlečnosti. Rebra naj buodo ozka an med sabo oddaljena, posebno zadnja. Pod trebuhom je mlečna jama. Buj je ta velika an buj ko so razvite žile c-kuoJ, ki vodijo pruoti vimenu, tem buj bo krava mlečna. Vime naj bo veliko, golo ali samo malo poraščeno s fino dlako, če ga potipate, se muora občutiti mehkuo. Ljeuš kc se vidijo žile na vimenu, tem buojš je krava. Krava ima štjeri sesé a če jih ima več kaže tuo, de je dobra mlekarica. Ce ostane vime po mouži napeto, je tuo mesnato vime an krava ne daje dosti mleka.
auiuiiiiiiiiuMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii • « • •
iiiiiinn i i i.i i i iii iiiii iii iii 111 u 1111111 u u i l 1111111 m n
ia, ti sle pMžIi
n unni 1111111 n 111 ■ i nn n 1111111111111 Milimi im i mi ii i um 11 mn im «runu 111 lini n in umi m i
Kakšne krave so dobre mlekarice ?
lyjudsda	Zgoòba	o	postanku	pisanega	jajca
V pradavnih časih je imela kokoš lepo pisano bleščeče perje in velik rdeč podbradek kakor ga ima petelin še danes.
Takrat se ja razširila po svetu vest, da je vstal Zveličar in zato so vse živali sklenile, da mu ponesejo vsaka svoje da-
Kokoš ni imela drugega kot drobno jaj- na premišljuje kaj ji je storiti, stopi K ce in zato se je sramovala, da bi mu po- njej vila in se ji ponudi v pomoč, če j* klonila tako skromen dar. Ko vsa žalost- bo dala v zameno pisano perje in pod'
bradek. Kokoš sprejme ponudbo; izpuli sl najlepše perje in podbradek in jih da vili za obljubljeno pomoč. Tedaj se vila
dotakne jajca s čarobno palico, ga pomoči v mavrično bleščeče barve in pri tem opravilu izgovarja čarodejne besede. In
glej ! Vila postavi nh mah pred kokoš krasno pisano jajce od katerega je odsevala nepopisna lepota in žar. Kokoš vsa
srečna ponese tedaj pravkar vstalemu Zveličarju prekrasno jajce. Od takrat je še danes v navadi, da se poklanja otrokom
v dar o Veliki noči pisana jajca, da bi s0 spominjali kokoši, ki je žrtvovala svojo lepoto iz ljubezni do Kristusa.
rilo. Pav mu je nesel lepo pisano perje, koza mleko, ovca volno, ptički so peli in celo osliček mu je prinesel snop slame.