359
Stoletnica.
Navada je, da se praznuje stoletnica važnih dogodkov. Tako so tudi letos v Franciji praznovali stoletnico prve republike. Bila je pa letos tudi stoletnica druzega važnega dogodka, katerega se pa ni skoraj nikdo spomnil, ali je vendar pomenljiv in karakterističen za tedanje razmere. Dne 22. septembra je minolo namreč sto let, od kar se je bil vvel na Francoskem nov republi-čanski kalender. Prav za prav se je le štetev časa od tega dne začenjala, zakonito se je bil vpeljal ali bolje vsilil ta koledar nekoliko pozneje.
Že 1789. leta je nekdo sprožil v brezimnem pismu do zvezdoznancaLalanda, tiskanem v „Moniteuru universel", misel, da se v Franciji v vede nov koledar. V tem pismu pravi pisec, da je Julij Caesar, ko je postal rimski diktator kot v trajni spomin preustrojil koledar. Ker so pa svobodnostne reforme v Franciji gotovo velike važnosti, je tudi priporočati, da se njim postavi spomenik z zboljšanjem koledra. Pisec priporoča, da bi se leto začenjalo s pomladnim jednakonočjem. Začetek leta 1. dan januvarija zdi se mu smešen, ker ta dan ni noben astro-nomičen dan. Koncem brezimni pisec prosi zvezdoznanca, da bi vso stvar premislil. Lalandu je precej ugajala ta ideja, ali vendar je ni predložil narodnemu sebranju, menda si je mislil, da je je pretežko izvesti. Ko je bila misel sprožena, so se je pa kmalu nekateri z vso odločnostjo poprijeli.
Že leta 1792. so se izdali novci z napisom nV an IV. de la liberte" (Četrto leto svobode), ker je bil narodni zbor sklenil dne 2. januvarja 1792. leta, da se imajo leta šteti od 1789. leta kot leta svobode. Leto se je začenjalo po tem sklepu še vedno s 1. januvarjem, če tudi so mnogi predlagali, da naj se leto začenja s 14. junijem, ker je ta dan narod podrl ječo „Bastille", kamor so zapirali politične jetnike. Ta sklep se je pa ovrgel drugo leto, ko so se lotili popolnega predrugačenja koledra.
Leta 1793 se je sestavila komisija za vredbo novega koledra, kateri sta bila  na  čelu Romme  in  Fabre
v
d' Eglantine. Že 20. septembra je Romme predložil narodnemu konventu načrt novega koledra, o katerem je konvent se posvetoval dne 5. oktobra in sklenil: 1. Francoska časovna doba se začenja z dne 22. septembra 1792, to je z jesenskega jednakonočja, ko solnce stopi v znamenje tehtnice, t. j. natančneje ob 9. uri 18 minut in 30 sekund zjutraj (za Pariz). 2. Dosedanja časovna doba «se odpravi.    3.  Leto se začenja z  dnem,  katerega je v
Parizu jesensko jednakonočje. 4. Prvo leto republike francoske začelo se je dne 22. septembra 1792, končalo pa v trenotku, ki loči dan 21. od dne 22. septembra 1793. 5. Prejšnji dekret, ki je določeval začetek leta na 1. dan januvarja, se razveljavi. 6. Leto se razdeli v 12 mesecev, po 30 dnij. Tem pa sledi 5 dnij, ki ne pripadajo nobenemu mesecu, katerim se pridruži v prestopnem letu še šesti. 7. Dan se razdeli v 10 ur po 100 minut, minuta pa v sto sekund. Dan se začenja ob polnoči. Deset dni je jedna dekada.
Imena mesecem so se določila še dne 30. oktobra 1793. Najprej se je določilo, da se jesen začenja 22. septembra, zima 22. decembra, pomlad 22. marca in poletje 22. junija.
Imena jesenskih mesecev so se konča vala na „aire", zimskih na „6se", pomladnih na „al" in poletnih na „dor."
Jesenski meseci so bili: Vendemiaire, trgatvini mesec, (od latinske besede vindemia, trgatev), Brumaire, meglen mesec, (od brume, megla), Frimaire mrzel mesec (od frimer, zebsti). Zimski: Nivose, sneženi mesec, (od lat. nivosus, snežen), Ventose, vetroven mesec (od lat. ventosus, vetroven) Pluviose, deževen mesec (od lat. plu-viosus, deževen). Pomladni meseci: Germinal, kalni mesec, (od. fran. germer, kaliti), Floreal, cvetlični mesec (od lat. flos, cvetlica), Prairial, traven (od franc. prairial. travnat). Poletni meseci. Messidor, srpan (od lat. messis žeti, Thermidor, vroč mesec (sprva se je imenoval Fer-vidor od fervidus, vroč), fruktidor, plodni mesec, (od fruktus, plod).
Na to je sledilo pet dopolnilnih dnij, ki so. bili določeni za veselice. Prvi je bil praznik kreposti (la fete des Vertus), drugi praznik darovitosti (la fete du Genie), tretji praznik dela (la fete du Travail), četrti praznik javnega mnenja (la fete de V Opinion, peti praznik nagrad (la fete des Recompenses). V prestopnih letih je bil še sanskulotni praznik (la fete de la grande sanscu-lottide), na katerem se je ponavljala prisega „živeti in umreti za republiko". Ta velik narodni praznik se je pa le trikrat praznoval, ker so za časa republike bila le tri prestopna leta.
Dnevi dekade so se imenovali Primidi, Duodi, Tridi, Quartidi, Quintidi, Sextidi, Septidi, Octidi, Nonidi, Decadi. Dnevi druge in tretje dekade so se ravno tako imenovali, samo, da se je zadaj pristavila rimska številka II. ali III. Tako se je 20. dan v meseci imenoval Decadi II, trideseti pa Decadi III. Navadno so se po dnevi le imenovali po številu v meseci. Pozneje se je bilo še določilo, da se doba štirih let od jednega prestopnega leta do druzega imenuje Franciade.
Ta koledar se pa ni priljubil ljudem, kateri so bili vajeni starega koledra, če tudi so ga priporočali z raznimi dekreti. Že 1795. 1. so se v narodnem konventu slišali glasovi, da se naj zopet vpelje prejšnji Gregorjanski koledar. Skušalo se je s silo vdomačiti nov koledar, 1798. leta se je bil izdal dekret, v katerem se je z globami  do   50   frankov  pretilo  tistemu,  kdor   rabi  stari
Poučni in zabavni del.
360
koledar. Ta dekret se je pa le malo kdaj uporabljal in novega koledra ni pripravil do prave veljave. Vživel v narod se nikdar ni bil in prebivalstvo je z veseljem pozdravilo ukaz Napoleona I. 1806. leta, s katerim se je zopet vvel prejšnji koledar.