21. štev.
V Kranju, dne 27. majar-1911,
XII leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ca Kranj s dostavljanje« na dom 4 K, po pasti u celo leto 4 K, za pol leta S K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin — Na naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se neotirs. Uredništvo in upravnistvo je na pristavi g. K, Floriaoa v « Zvezdi >. Izdajatelj in odg. urednik Mir. Anibrožič.  Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto 1 zvečer --
Inserali se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 90 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Volllcl ir škofjeloškem Id kranjskem okrajni
Dne 13. junija 1.1. se vrši volite? poslanca v državni sbor.
Ker je za to volitev zapovedana volilna dolžnost, bo moral vsak osebno voliti!
Ta volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volilci, svoj glas le takemu možu, ki bode tudi res z vso vnemo In neustrašeno zastopal Vaše koristi!
Kmetje iz poljanske, zlasti pa iz selške doline so se odloČili, da ne bodo volili bivšega državnega poslanca Franceta Demšarja s češnjice, ker Je ta dokazal, da Je nedelaven In nezmožen ljudski zastopnik 1 Celo njegovi lastni občani so ž njim popolnoma nezadovoljni, ker tudi zanje ni prav nič koristnega napravil.
Po celem našem volilnem okraju se razlega klic po drugem, boljšem poslancu.
Le na spleŠUO željo se je končno oglasil
f rane Demšar (p. d. Strojevc)
župan In posestnik v Salem logu
kot samostojen kandidat. .
Ta kandidat je povsod znan kot zna-čajen in vseskozi pošten mož, vzoren gospodar in umen živinorejec.
Volilci 1 Tega občespoštovanega, delavnega in za javni blagor vnetega moža volite vsi!
Združite se torej in na vse glasovnice zapišite:
J rane Demšar
posestnik v Zalem logu.
Nastopite vsi složno na dan 13. junija, da bo izvoljen ta samostojni kandidat kot naš zastopnik v dunajski poslanski zbornici.
Volilni odbor.
Nekaj podatkov o slovenskem naprednem zadružništvu.
Vsako leto objavljajo »osebno rtrokovno zadružni listi Število, prirastek ali odpad zadrug; v posaraeia.h deželah ali itevilo zadrug pripadajočih posameznim centralnim organizacijam — zvezam.
Kot najmocaejta slovenska napredna osrednja zadružna organizacija, čeprav najmlajša velja <Z vera slovenskih zadrug v Ljubljani*, ustanovljena proti koncem leta 1907.
Koncem leta 1910 je štela včlanjenih zadrug po Številu 177, in sicer se razdete na posamezne dežele takole: Na Kranjsko ........ 112
„ Goriško........ 30
„ htro..........18
„ Trat z okolico......16
in „ Štajersko........ 1
skupaj
177
Če se razdele po posameznih vritah, vidimo sledečo delite?:
Posojilnic  rajfajznovega  sistema je .... 64
Posojilnic Salce-deličevtga    „      „ .... 30
Kmečko gospodarskih zadrug        „ . . . . 12
Mlekarskih zadrug                     „ . . . . 13
Vinarskih zadrug 8
Čebelarska zadruga 1
Konjerejske zadruge...... 3
Stavbinske in naselbinske zadruga..... 5
Perutninarske zadruge.......... 2
Vodovodna zadruga........... 1
Strojna zadruga............. 1
Založae zadruge in tiskarne........ 4
PasnUka zadruga   . . .......... 1
Konsumne in gospodarske zadruge ..... 19
Društva komisijonarjev, pottreščkov, voznikov . 3
Vrboreja in pletarstvo ....... 2
Obrtne zadruge............. 6
Hranilnica............... 1
Centralne zadruge ..... ....... 2
skupaj . . . 177
Natančnejša razdelitev po posameznih vrstah ločena, kakor pripadajo na vsako deželo, izpade sledeče:
Kranjska ima posojilnic rajfajznovega sistema po Številu 33; Sulče - deličevega sistema 22, kmečko gospodarskih zadrug 8, mlekarskih zadrug 13, vinarskih zadrug 5, čebelarsko 1, konjerejske 3, stavbinsko naselbinskih 5, perutniaarskih 2, vodovodno 1, strojno 1, zatožne zadruge in tiskarne 4, pašnsio 1, konsumne zadruge 2, druStva postrelč-kov, komisijonarjev 2, vrborejskih in pletarskib 2, obrtne 4, hranilnico 1 in centralne zadruge 2, skupaj 112.
PODLISTEK.
Z. M. L.:
Naše življenje... I
Tesneje se zavije v plašč in plaSno se ozre naokoli. Z grozo odvrne oči od bližnjega hrasta.
Izbuljeno gledajo velike krvave oči v svet, debele proge krvi se usedajo po velem licu, dolge mrtvaške roke segajo do kolen.
Lahna sapica zalumi med vejevjem in truplo se zaziblje .. .
Se enkrat se s strahom ozre na obešenca, se zavije Se tesneje v plaSč in hiti navzgor po strmi stezi.
Kroginkrog strme gore in puste skale. Ob potu stoje umazane vode in strupene rastline pre-pregajo te luže.
Težke megle se vlačijo izza g dr in se vsedajo na steze po dolini.
Blato se kopiči, sega do gležnjev, da težko vzdignje trudne noge.
Cssto popravljajo delavci težaki; pot jim kaplja na lice, mučeni so do smrti, a nikogar ni, k! bi jim olajšal delo.
•Delaj, sicer ti pritrgamN
Revež je in ne pozna pravice, zato trpi mirno in tiho.
Na njivi orje kmet; zamišljeno gleda v brazde in omili se mu sleherni črviček, ki ga nehote prereže s plugom.
D*, on je usmiljen, a ne dosrži usmiljenja.
Nasproti pritava popotnik.
«Glej, ves svet je moj, a revež sem, berač. Vsi ti Širni gozdovi, te prostrane njive, te bele neizmerno bele ceste, vse to je moja last, a manjka mi domovja, manjka domače hiše.
Nikjer ne najdem dobrega pogleda, s kakršnim me je pogledala mati. Saj so mi dobri vsi ljudje, a vsem sem le tujec, potnik, berač.
Le romaj naprej, mlada si Se in ko prideš do vrha, se ozri nazaj na nas in tudi ti se boS Se vrnila ...»
A gre naprej po cesti muk in bolečin, gre mimo glada in bolezni, a hodi vstrajno, hrabro.
In dospe na vrh med druge ljude. Tem sije drugo solnce, tem vlada drug bog!
Dannadaa se gostijo, šibe se mize pod težo jedil in pijač. V zlatu se blišče njih palače, nihče ne dela, ni jim treba skrbeti za vsakdanji kruh!
Zakaj so pa ljudje tu doli v dolini 1
Približa se reva tem polbogovom.
A glej 1
Nihče se ne ozre nanjo, nihče je ne sluia, ker je reva iz dolin, ker je njeno oblačilo kmečko, rjavo.
Britke solze potoči in se ozre na svoje sobrate v dolini.
Se hodi potnik svojo pot brez cilja, Se orje kmet, delavci težaki delajo in na starem hrastu se ziblje njen sobrat
Vrne se v dolino, lahak je njen korak, ne fcd Je je ostro kamenje v noge in kmalu dospe pod hrast.
<Ti si moj brat in ni me več strah; saj sva si enaka.*
Lahka sapica zaSumi med vejevjem in truplo na drevesu se zaziblje ...
Napačen pomočnik.
Povest.
Dalje.
«In sedaj pojdem ž njim Se jaz,» je dejal Tomaž resno in odločno in pogledal mrko v tla.
<Ne bodi nor,» ga je naglo zavrnil Andreje in ga pogledal presenečeno in začudeno. Tako čudno so se zasvetile njegove mate boječe oči, ko da je povedal Tomaž veliko neverjetnost. •Kaj bi se podajal na tako pot, ko Človek nikdar ne ve, kje ga čaka smrt Na suhem je vsaj vsa bolj varno, a da bi se gugal na tistih brunih hi deskah doli po Savi in Se begve kam ... brrrrrr, ne bodi no, ko ti si potreba. Enkrat pojdei in če prideS srečno nazaj, potom nikoli več, tako ti racam. Saj če ros misli* tako, ti bo stric Grega Že povedal, kaj ae pravi voditi splav. Lo nJega poslušaj in pametno storiš.»
Ali Tomaž so ni dal tako hitro pregovoriti la je odločno odkimal.
«Ko bi bil vsak tako strahopeten kakor si ti, potem bi ne bilo nobenega splavarja.»
Gonila ima posojilnic rajfsjznovega sestava 18, šulce-deličevega 6, kmečko gospodarskih zadrug 3, vinarska radruga l,konsumna zadruga 1 in obrtna 1, skupaj 30.
Istra ima posojilnic rajfajznovega sestava 9, šulce-deličevega 1, kmečko goipodarako zadrogo 1, vinarski zadrugi 2, konsumnik društev 5, skupaj 18.
Na Trst z okolico odpade: posojilnice rajfajznovega sestava 4, konsumna društva 11, zadruga voznikov 1, skupaj 16.
Izmed Štajerske je včlanjena pri tej zvezi 1 zadruga posojilnica iulce - deličevega (mešanega) ustroja.
Skupni denarni promet 1.1909 (ker statističnih podatkov od vseh zadrug za leto 1910 se ni moč prejeti, za to leto dotlej ni moč sestaviti omenjeni zvezi včlanjenih zadrug) je znašal 195,331 524*68 K.
Stanje hranilnih vlog je znašalo imenovanega leta 52,410.912*33 K, stanje posojil 51,074 955*44 K,
Vsi rezervni zakladi so znaiali 2,031.523 40 k*, dosegle pa so čistega dobička v tem letu K 449.687 63.
Največji promet ao napravile posojilnice po iulce - deličevem sistemu, ta znaša namreč 178,399 13244 K, stanje vlog 49,700.741 33 K, stanje posojil 47,459.680 08 K, stanje rezervnih zakladov 1,812.433 31 K in dobljeni čisti dobiček 390 971-22 K.
Vse posojilnice rajfajsenke so imele denarnega prometa 7,704.363 65 K, stanje vlog 2,710.170 96 K, stanje posojil 3,615 275 36 K, stanje rezervnih zakladov 94.719 15 K, in čistega dobička pa je 17.684 81 K.
Ostale zadruge splošno gospodarskega značaja ao imele prometa 9,228,028 59 K; njih dosedanji rezervni zakladi znašajo 124,370 94 K; čisti dobiček I. 1909 41.031-60 K.
Število članov vseh zadrug znaša 30 372 K; največ jih odpada na mealne iulce - de ičeve zavode, celih 21.381, rajfajznovih zavodov 5570 in ostale zadruge 3471. Na Kranjskem prebiva članov 24.845 in drugod 0417.
Deleži, katere imajo vplačane posamezni člani pri zadruga h, znašajo 668.802*23 K; v podrobnem jih imajo iulce - deličevke 499.967*89 K; rajfajt-novke 27.475 K in ostale zadruge 141 359 34 K. Kranjske zadruge imajo deležev po K 458.425 07, ostale K 110.377*16.
Podrobna razdelitev kaže sledeča: Kraojske iulce-deličevke 452.450*89 K, rajfajzoovke 12.667 K, ostale 93.307*18 K. Druge dežele: iulce- deli Cevke 47.517 K, rajfajznovke 14 808 K in ostale vrste 48.05216 K.
Objavil) smo namenoma itevila bolj obširno, da napredna javnost vidi, kaka moč teži v tej organizaciji, ako se hoče premišljeno, skrbno in varno voditi, kakor zahteva vsake časen dejanski položaj in novejie obstoječe socialne razmere. Številke
kažejo, da se motijo oni, ki trde, da ni potreba zadružne organizacije, češ, da jo nadomestuje kapitalistični bančni sistem.
Gospodarski del.
Tajski pronet na Gorenjska«.
Z Bleda, 18. maja. Dne 12. t m. je bil občai zbor društva za povzdigo prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu v zdravniškem domu ob 3. uri popoldne. Bil je prav dobro obiskan ter se je poročalo od načel-atva aiedeče o delovanja od časa zadejega občnega zbora, kakor sledi: Kupilo je društvo oljnato sliko «Bled z otokom in Karavankami* v velikosti 2VaX2 m, katera je bila razstavljena dosedaj v Švici Citrib, v Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi v reklamno svrho. Da ima slika sedaj zelo ugoden prostor, se mora društvo zahvaliti dvornemu svetniku pref. dr. Hlava v Pragi, kateri je v ta namen za društvo posredoval, i'dalo je društvo znani zemljevid Gorenjske v 2000 izvodih, kateri se je večinoma prodal po 30 vin. Tak zemljevid in še nekoliko boljši je izdala sedaj zdraviška komisija na Bledu, katera ga ima v zalogi za ceno 50 vin. Turhtom 01 ta zemljevid zaradi preglednosti z*»lo priporoča. Nabavilo je društvo reprodukcijo oljnate •like cBled z otokom in Karavankami* v velikosti 50 krat 35 cm v 5000 v izpeljavi «Bromsilber Colorit», katero je razposlalo v več izvodih za reklamne namene in nekaj j h je pa prodalo po K 1 ter so še na razpolago. Tudi v velikosti 100 krat 60 cm se je enaka reprodukcija napravila v 60 izvodih, katera pa stane 12 kron ena. Razposlalo se j>h je več brezplačno v reklamne svrhe.
Kupilo se je 10 tisoč odtisov «Reise- u. Buder-Zeitung, Oberkra oer Nummer», kjer je Gorenjska opisana. Večina teh izvodov se je razdalo brezplačno v reklamo. R*produkcirata se je tudi oljnata stika v velikosti razglednice, katere so se prodale in polovico parazdale v reklamo za Bled. Sodelovalo se je tudi pri bivanju raznih korporacij, katere je vodila po Kranjskem deželna zveza za tujski promét. V zimi 1910 je priredilo društvo Štiritedenski kuharski tečaj z zelo dobrim vspehom. Društvu se je pohvalno izrekel zastopnik c. kr. delavskega ministrstva ravnatelj prof. Hess, kateri ie inšpiciral kuharski tečaj. Bilo je 20 udeleženk. Zi reklamo je pustilo natisnili društvo znane reklamne znamke s slovenskim in nemškm napisom, katerih se je porabilo za reklamo že 155 tisoč. V zalogi jih je Se 45 tisoč, katere se letos porabijo za došle tujce na Bled. To je poroč lo o delovanju. Znamenje, da jo društvo naredilo, kar je bilo pri mal.Ii denarnih sredstvih mogoče. — Nato se poroča o računu, iz katerega posnamemo sledeče: Prejelo se je u članarino za leta 1907 vštevsi 1910 K 1210. Posojil je bilo K 2628, razne subvencije K 2050 (v tej sv o ti deželna zveza ni nič prispevala), prodane tiskovine in podobe K 433, dohodki tombol in srečkanj K 451, darovi 20 K, subvencije za kuharski tečaj od c kr. ministrstva K 1000, od deželnega odbora K 400, od trgovske in obrtne zbornice K 120, razni prehodni zneski K 2000 Stroški so bili sledeči i Rasne tiskovin* K 1542, letnine zvezi K 40, oljanata slika K 1428, obresti posojila in vrnitev dolga K 1610, voznina slik in tiakovin K 172, nabava klišejev K 246, zavaroval-
nina reiifa in slik K", 25 izdatki za razne razstave K 214, reklami v razne časopise in brošure K 734, reprodukcija  oljnate slike K 1510, razni sprejemi K 553, tombole K 93, nakup fotografij K 29, kubarski tečaj K 1500, drugo 60 K. Skupnega prometa je bilo okrog K 20.000 s končnim ostankom K 85. Račun se od občnega zbora brez ugovora odobri.  Nato se voli odbor z vzklikom, in sicer gg. dr. G Hjčevar dr. E ler, Jakob Peterael, Fani Valtriay, Dragotin Repe, Anton Vovk, Ivan Rus in Henrik Steidl. Vsi navzoči volitev sprejmejo. — Sklenil je tudi občni zbor, da ima prihodnji odbor sestaviti primerno resolucijo na zveze prometnih društev v Ljubljani in pa na c. kr. deželno vlado, v kateri se omenijo pjmanjkljivosti naprav za tujski promet na Bledu in okolici. Po-vdarja naj se tudi v tej resolucij1, da naj Zveza prometnih društev skliče občni zbor, katerega že tri leta ni bilo. Kažipot za Bled in okolico naj društvo izkuša izdati s pomočjo deželne zveze, katera ima baje rokopis in klišeje za izdajo že pripravljene. Tudi se sklene, da se ima Bled kot zdravil šče in kopališče v stalni razstavi »Eqiitabl Palais» na Dunaju s primernimi reklamaimi slikami udeležiti te razstave, kjer naj bi bili, kakor za druge kraje Avitrijike, razni prospekti obiskovalcem te razstave na razpolago. Omenja se tudi, da se prirede tedenski sestanki vseh interesentov za procvit Bleda in okolice v raznih gostilnah ter seje določi za prvi sestanek pondeljek 15. maja zvečer v zdraviskem domu.
Ko se je v tujskem prometu še sploSno debatiralo, posebno zaradi prepotrebnega vodovoda, za katerega so že načrti Ugotovljeni in studaaec zagotovljen, ter elekričuo razsvetljavo, s katerimi napravami bi se šele zamoglo Bled dvigniti na ono višno, katero zasluti pi njega lepi legi in naravni krasoti, se občni zbor ob 6. zvečer zaključi.
Dne 15. t. m. je bila nato odborov« seja v zdraviškem domu ob 8. uri zvečer ter se je sledeče izvedlo:
Konstituiral se je odbor ter se izvoli za načelnika g. dr. G. Hočevar, za namestnika g. Ivan Rus, za blagajn co g. Fani Vjltrinv, za tajnika g. Dragotin Repe. Vsi navzoči sprejmejo izvolitev. Nato prevzame predsedstvo g. dr. II)čevar ter razvije sledeči program društvenega delovanja, pr katerem prosi, da naj se z nasveti vsi odborniki in tudi člani društva obračajo do društvenega načel-stva, katero bode vsikdar pripravljeno dobre nasvete po svojih močeh izvesti. Med drug mi se ima izvršiti sledeče:
Letni doneski naj se pobirajo po 4, 10 ali 20 kroo, kakor je to že v pravilih določeno in naj vsak član po svojih mečeh in po svoji preudarnosti du primerni letni prispevek. Izda naj se v ta namen med ljudstvo manifestacijski spis, da bodo vsi intereseatje direktnega in indirektnega tujskega prometa opozorjeni na to važno gospodarsko in življensko vprašanje Bleda in okolice.
Izda naj se prepotrebni kažipot skupno z občino, zdraviiko komisijo in deželno Zvezo za tujski promet. Popraviti oziroma novo nabaviti'se imajo orientacijske table po Bledn in okolici ter pota in steze primerno markirati. Prirede naj se izleti in gonke ture v skupinah tujcev, katere naj en domačin sprejme in daje za to potrebne natvete. Tudi ena jezerska veset:ca naj naj se izkuša ures-nič ti, bodisi ragata ali kaj drug »ga. Koncem avgusta ali začetkom septembra se ima prirediti kmečko
<No, no, saj nič ne rečem, boš petem govoril,* ga je zavrnil Andreje in hitel basali svoj zakajeni vivček. Meta pa ga je gledala in se mu ni mogla □ačuditi.
<Kaj vse ti ne pride na misel, Tomaž,* je odkima vala in upirala oči zdaj v strop, zdaj zopet v tla.
•Glej, ko bi ne bil iskal tvoj oče zaslužka na vodi, bi bil mogoče Se sedaj na svetu, a tako se niti ne ve, kje je strohnelo njegovo truplo. Kaj ti mati nič ne brani in posebno sedaj, ko je zadnji čas precej bolna?*
«Mati,» je zamrmrat Tomaž, «ž njo Se nisem govorit. Pa zakaj bi mi branila. Potem ji bom gotovo lažje pomagal, nego sedaj s temi krajcarji, ki jih zaslužim pri Kodrasu. Vrag ga vzemi!*
•Samo Polonce ne,» je opomnila Meta in da je Usti hip gledal Tomaž v njen obraz, bi zapazil nek skrivnosten posmešek, ki bi ga bil spravil gotovo vsaj v nevoljo, ako že ne v zadrego. »Dekle je dobro, kot da ni Kodras njen oče.*
•Dekle, da,» je pritrdil Tomaž in gledal proti oknu, trepalnice pa so mu utripale hitreje.
•Primaruha, kar je res, je res,* je naglo pri* kimal Andrej — «ko bi ne vedel, da je Kodras njen oče in rajna Kodraska — bog ji odpusti njen strupeni jezik — njena mati, pa bi se preveril, da to ni njuna hči, ne po licu, ne po srcu! Sment, ko bi bila kaka bajtarska deklina tako zala, kakor je ona, bi so ieepirila, da bi bilo kaj, ta
pa je priljudna in prijazna, da se človek razgo-varja ž njo z veseljem, pa če ima še toliko dela. Samo malo jo je videt*, posebno sedaj, kar je tisti tam na Zelodovini. Pravijo, da bo v kratkem že-nitovanje, ampak prebito čuden par bo to. Kaj, kaj menii, ona kakor rožica, on pa prileten in in trebnSat, da Se nisem videl zlepa tako napihnjenega Človeka. Pravijo, da je bil nekdaj v mestu mesar, pa naj že bo karkoli, denarja ima dovolj, ko je plačal vse, kar spada k Zelodovini, kar naenkrat, kot da bi jaz stresel pred te moj moSnjiček, ki je reven in suh, kakor tistih sedem lačnih egiptovskih let. Zato pa se s Kodrasom tako razumeta, ko imata oba pod palcem. Vrabec se Se ni nikoli bratil z vrano, vendar pa je presneto čudno, če ga bo dekle res maralo.*
«1, maralo ali ne —» je opomnila Meta — •kaj meniš, da jo bo Kodras vprašal. Pergarica ml je včeraj pravila, da je le vse sklenjeno in dogovorjeno.*
•Je že mogoče,* je pritrdil Andreje — <zato se mu tako mudi, da je poslal celo tebe na žago. Les se sedaj dobro razpečava, pravijo, zato pa je posekal akoro polovico Sume gori nad Zeleniko. Ti pa žagaj nočindan, in če ne zmorei vsega sam, ti bo pa pomagal Se Tomaž, da bodo splavi prej odrinili in da bo lažje šteti doto. Pa mu že povem ob priliki, da mu za tako plačilo ne bom več pripravljal lesa. Naj pa pride sam na žago, če te mu tako mudi.*
•I, seveda,* se je zopet ogla ila Meta, «sedaj že govoriš, ko ga ni tukaj, če pa pride, pa stojiš in molčiš, kot da ti je primrzoil jezik.*
•Le klepeči, le klepeči,* se je razhudil Andreje in hotel udariti ob mizo, pa je samo povzdignil roko, pa jo takoj položil zopet počasi in mirno na koleno. <Pa ti katero zimi, kadar pride v mlin kakor danes.* Nato se je obrnil proti TomaŽu in zmajal z glavo.
«Ja križ, tako ti pravim, Tomaž, tisti, ki sedi na svojem, lahko katero reče, mi pa, ki nimamo ničesar, moramo držati jezik za zobmi. Kaj pa mu morem, če me požene iz mlina P Nič, prav nič! Njegovo je vse in molčati moram, pa konec besedi, a Kodras pa tudi ni, da bi se igral, saj ga poznaš, zato je najbolje, da trpimo kakor nam je namenjeno, on pa bo že na drugem svetu dajal za vse odgovor,»
«0, pa za marsikaj,* je zavzdihnila Meta in pogledala Tomaža. «Glej, ko je pred osemnajstimi leti utonil tvoj oče, ni imel toliko srca, da bi ji dal kak božjak. In vedno je »plavaril edino zanj! Le zapomni si to, Tomaž, in ne podajaj se zanj v nevarnost ie ti, ko ne pozna hvaležnosti.*
Tomaž je potegnil iz žepa veliko nikelnasto uro, hotel nekaj reči, a tisti čas je prihitela v izbo starikava ženica in zaklicala Se med vrati:
«0, Tomaž, mati ti je umrla!*
Tomaž jo je pogledal debelo m je pobledel kakor stena, Dalje prih*
ženitovanje izvirno z gorenjskimi nošami is tu-kajšnimi šegami pri ženitovanju. Izkuša naj se tudi naprositi po društvu, občni in zdraviski komisiji, da prepusti posestnik gradu, zvan Višče, zopet v uporabo ta izprehode po stezah ter naj s* prepovedim table odstranijo ter nadomeste s tablami, da se do preklica dovoli prehod ter da se nasadi in kultura ne sme od strani izprehaja'.cev pokvariti. V ta namen se bo iskušalo tudi poleti nastaviti enega paznika. — Nabavi naj se tudi primerna tiskovina, iz katere se bo posnelo v kratkih pote-zah razne izprehode in izlete v okolico in pa razne pristojbine. To tiskovino naj bi imela vsaka soba in javni proatori, kjer biva tujec, da mu ni treba popraievati za vsako malo stvar, kateremu se večkrat primeri, da dobi čisto napačno informacijo.
Medtem, ko se je sklenilo, da bo prihodnji sestanek dne 22 maja t 1. ob 8. uri zvečer v hotelu «Petran», kamor se naprosijo vsi interesenti tujskega premeta in ko so nekateri člani takoj vplačali ta Teto 1911 po 10 in 20 kron, se je seja ob 10. uri zvečer zaključila.
Novi odbor nam je porok, da bo društvo redno delovalo in izkušalo doseči kar največ mogoče za udobnost tujca, ki pride na Bled, ali pa ki ima šele semkaj priti v prospeh važnega gospodarskega vprašinja tujskega prometa na Gorenjskem.
Tedemkl lojem v Kranju dna 22. maja 1911.
Cena od kilograma žive teže: 1 K do 0 K 0 vinarjev za pitane vole domaČe, 90 do 92 vinarja za domače srednje pitane vole, 85—87 vinarjev za ne-pitane domaČe vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 30 vin. za teleta in 1 K do 1 K 40 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 14 vin. za pitane prašiče.—Pšenica K11 50, proso K 7 50, rž K 850, oves K 950, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 4 — za 50 kg. — Prignalo se je 153 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 8 domač h telet, 232 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — kozi. Od prignane živine je bilo za mesarja: 70 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 12 domačih prašičev.
17 50-18
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko tožo in bel teint, se umiva le z
St«okenpf«rd liliji no mlaosio mil«
(znamka Steckenpferd)
tvrdke Bergmann k Co., Tetin ob Lab. Komad pu 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trgovinah s parfumom i. L d.
DOPISI.
If ŽabniCf nam pišejo: 0 čov F renče, »zaslužni* kmečki poslanec, je pns-l predzadnjo nedeljo tudi v Znbnico «držati govor*. Ali imel je tmolo. Misleč, da ga pride poslušat velikanska množ-ca klerikalnih ovac, je pa prišlo 15 podreo-nikov iz cele fare. Med temi štirje it Zabnice. Se ti »zavedni* volilci, večinoma analfabetje, so po ahodu pravili, da je Čoč kaj slab govornik in da so ga šli posluš*t le iz «firbca». Zanimivo pri vsem, je bilo, da je Coč pravil, da kmetu ni treba šole, ker ni dobre, če je preveč izobražen. (Oho l) Tako kmet i zpre videva, kakšne zastopnike ima na Dunaju, da vlečejo le lepe denarce za dajete, a skrb za kmeta jim je postranska stvar. Bog vedi, ali bi Cočov Frence še kandidiral, ako bi mogel vrak dan plačati samo eno krono.
Iz Prodotnlj. Načelnikom cestnrga odbora kranjskega je bil izvoljen g. Zabret, p. d. Čuk. Pri ti priliki bi se tega moža lahko nekoliko bližja ogledalo. Ta gospod se pri vseh društvih sili v ospredje, posebno tam, kjer vidi, da je v njegovo korist in da bo kaj neslo, hi pred tremi leti si je prizadeval postati načelnik cestnega odbora, pa tistikrat mu je izpodletelo; sedaj se je pa izpolnila njegova želja, po kateri je hrepenel. Obeta sicer veliko, kaj bo kot načelnik cestnega okraja atoril, ali njegovim obljubam je taks malo verjeti, kakor vsem njegovim somišljenikom, kateri vse obljubijo, store pa ničesar. Ta Čuk je tudi načelnik predoseljske požarne hrambe, pa na nastopa pri nobeni slavnosti kot prva glava in tudi pri kakšnem izletu pusti svoje ljudi same samo zato, da bi se mu pod palcem ne naredil kak žulj. Načelnik je tudi predoseljske kmetijske podružaice že več let, pa v tem času še ni bilo nobene društvene seje in nobenega računa, ne ve se, ali obstoji še imenovana podružnica, ali je že zaspala. Kako je g. Zabret kot deželni poslanec koristil svojim volilcem, je pa vobej znano, da prav nič. Njemu je samo za čast, da je v ospredju, ali da bi pa kaj naredil v korist ljudstva, mn je pa deveta briga.
Is ifilike dolina. Državnozborske volitve za klerikalnega kandidata v naši dolini ne obetajo nič dobrega. Eomaj smo se oglasili minuli teden, da bomo za državnega poslanca volili moža, ki je nam priljubljen, vobče apoštovan in dober gospodar, to je gospod Fran Demšar, župan in posestnik
na Zalem logu, ž« se je oglasil «Slovenec», ki straši z ognjem. Ča ljudstvo voli moža po svoji volji, se zato voljenemu ni potreba bati klerikalnega ognja. Res znajo izborno duhovniki in njih podrepniki blat ti osebe, ki se jim brezpogojno ne pokorijo, toda kakršnih sredstev se bodo posluževali klerikalci, z enakim jim bodemo vračali. Rav-noisto prav.co im smo postaviti in izbrati kandidata kakor klerikalci, in če hočejo klerikalci boj, ga sprejmemo, toda Goču potem tudi ne bode potreba iti več k izpovedi, to naj si zapomni. Da pa Coč ni kak kristal, to vemo vsi dobro in to bomo tudi dokazali. Mi tudi dobro vemo, zakaj bi klerikalci radi odvrnili gospoda Frana Demšarja od kandidature, boje se poraza, kateri je v sedanjih razmerah skoro neizogiben. Prišli so drugi časi kakor so bili pred štirimi let', in praznih obljub je ljudstvo sito, zato pa bomo volili dne 13. junija za poslanca gospoda Frana Demšarja, župana in posestnika na Zslem logu, v katerega stavimo vse naše najboljše nade. Na delo, zavedni volilci I
Ii Komando, dne 24. maja 1911. Od zadnjih državnozborskih volitev se je pri nas mnogo izpre-menilo. — Naš vrli «šolski Andrejče* nima več toliko moči in oblasti nad nami. — Pri zadnjih volitvah je hodil po fari kaplan Rebolj in s silo odjemaval glasovnice. To pa zdaj ne bo šlo. Le naj pride župnik ali pa kaplan po glasovnico. Prav gotovo ga bomo ovadili gosposki. 2? naprej povemo, da se ne bojimo ne župnika, ne kaplana in tudi <ta šolskega* ne. Ne poznamo tistega povelja, kar smo «m i* sklenil*, tako govori <ta šoi-sk'», ampak poznamo le to, kar bomo mi sami sklenili. Dosti nas je kmetov, ki poznamo farške zvijače. Volili bomo tistega, kateregs bomo mi hoteli, in to ne bo dr. Ivan Evangelista Kreki — Zs vraga, saj ni prav nič, — rečem prav nič — atoril za naa. 11 mi kmetje naj mu da'no svoj glas? Nikoli I Ko je bil zadnjič med nam», šopiril se je, kakor prav, češ, voliti me mors te, Cipra v nisem nič stor.l za vas, ker me je postavila klerikalna stranka. — Mi pa imamo mnogo pomislekov proti dr. Kreku. Glavni in prvi pomislek je ta, da je on duhoven. Duhoven pa še ni nikoli skrbel za kmeta, torej tndi Krek ne bo. — Kmetje, če imate pamet volite rajši kmeta Po našem okraju imamo prav dobrih in pamet a h kmetov. Saj bi že rajši volili Štrcina, po domače Ropreta iz Kaplje vasi, če bi ne bil tako za teleban v klerikalno stranko. Ta stranka mu sicer obljubuje, da ga bo postavila za kandidata, toda ne z iaj — pozneje. — Vlečejo ga, dukler ima fant ivenk. Če pa tega ne bo, pa adijo potlanec. — Tako je in nič drugače g. Strcin. Ko se vam bodo odprle oči, nam boste dali prav. Danes vas še vodijo klerikalci na štriku, kakor medveda. — Pametni kmetje se vam smejejo. — Držite se bolje doma in ne hodite križem kražem za klerikalca Kaj pa mlekarna, ali «ta šolskemu Andrejčku* in Stercinu daje dosti dobička? To *»ma naj'azje razloži Zadrgah Kaj ne, Zadrgal. Čulen ples bo enkrat pri niši mlekarn«. Plesalo se bo brez muzike, ker bodo kmetje zbijali na veliki boben. — Vsaka stvar ima svojo slabo in dobro stvar. Za nri ima mlekarna slabo, za «ta šolskega* is? pa njegove pajdaše pa dobro. Naši farovški podrepniki so res brihtni gospodje, kar oni reko, to se mora zgoditi. Tukaj nam pride na misel naš novi nčenik. V katere h še pa ne a aete zahajati v naši fari? Ali hočete, da vam prihodnjič povemo. — K Ztnovim puncam že lahko greste, saj točijo vino od <ta šolskega*. — Samo ne vemo če bo po volji vaši gospej. Žil vam še bo, ker ste prišli v komeodske kremijr, Ko boste enkrat <ta šolskega Andrejca* izpoznali, potem boste šele razumeli, kdo in kaj so klerikalki. — Na vse zadnje pa pozovemo vse naše pametne može, da se vkup zbero in glasno povedo, koga hočemo za poslanca. — Mi znamo sami po svoji glavi zbirati, ni treba, da za nas kdo drugi odločuje. Dolgo, dolgo let je kmet delal tlako, zdaj je ne bo več. To si zapomnite, vi hinavski lakomueži, ki nimate drugega pred očmi, kot denar in pa svoje bisage. Kmet, odpri oči, in glej, kaj se godi okoli tebe. Vse dobro ti vošči starKomendčan.
Iz Amerike. (Domači napredek.) V soboto dne 28. januarja smo si napravili nekaj žalostne slave. Junaki naroda so: Anton Flek iz Breznika, Dragutska fara, Steve Hrovat, tudi od Dragutske fare in pa Franc Mrak, nekje z Gorenjskega. Ti trije junaki so prišli popoldne na Centre Ave. v Chicago, potem so pa šli na svoje «delo». Med 16 in 15 cesto so namreč veliki mostovi, po katerih teko vlaki. Tam so pričeli svoje delovanje s tem, da so napad f nekega Poljaka. Eden je pazil, drugi ga je prijel za vrat, tretji mu je preiskal žepe ter mu pobral vse, baje okrog sedemnajstih dolarjev. Potem so reveža še hudo stepli in zbežali. Opazovali pa so to dejanje detektivi in se takoj spravili na lov. Dobili so dva, tretji, to je Mrak, jo je pa popihal. Ko so se prej oglasili na Centre Ave., je bil eden izmed njih dobro oblečen in imel baje do sto dolarjev denarja. Ko se jim je na policijski postaji očitalo, da delajo sramoto narodu, je rekel eden: kar je, je. To gotovo ni njih prvo delo. Če kdo izmed rojakov pozna katerega izmed omenjenih treh, uaj »poroči, £er je naša želja, da se take podjetne rojake pošteno zašije. Mrak je s Kokrice.
Oamtw.mew8 K&oflokfir 1* lile!
red, oellaoen od f. ma|a do 1. oktobra s koledarjem za l. igli. - Cena 20 oln. - Dobiva se o tiskarni loana Pr. Lamprefa o Kranja In o raznih knHiarnab.
Radovljiške novice.
Umrla je pretečeno nedeljo v Gor. Gradu na Štajerskem gospa Jelica Lansova, soproga c. kr. oskrbnika škofove grajščine, hčerka tuk. c. kr. nadpoštarja g. J. Pavlošiča. Velespoštovani rodbini naše iskreno sočutje.
Pretečeno soboto smo imeli izreden užitek. Naš marljivi .Sokol" je povabil za soboto zvečer »Koncertno-dramatični odsek" Sokola I. iz Ljubljane. Podrobneje ocene pisati o tem izrednem koncertu bi bilo pač odveč, kajti že ime koncertnega vodje, brata Lajovica, nam je porok, da so sodelovale pri tem koncertu moči, ki bi ustrezale vsestransko tudi najbolj razvajenemu ušesu. Posebno so ugajale pevske točke, ki sta jih proizvajala sestra Skrbinškova in brat Bukšek. — Godbene točke so se pa prednašale s tako fineso, preciznostjo in popolnostjo, da bi težko določili, komu bi dali prednost, ali vijolinam, harmoniju ali glasovirju. Obisk je bil prav časten, okolica je bila zastopana v izredno lepem Številu, opazili smo celo ljube goste iz Žirovnice, Bleda in Jesenic. Umevno je, da se tega koncerta ni udeležila ona elita, ki ima vedno polna usta, da se v Radovljici ne da nič dostojnega prirediti. Povedati moramo, da na konceilu ni strašila rdeča srajca, temveč v veliki večini črna in svilnata obleka. Želimo, da se koncert kmalu ponovi. Po konceitu se je vnela tako živahna in neprisiljena zabava, da je po širni dvorani brata Kunstlja odmevala iz sto grl prelepa himna .Prej pa ne gremo dam ..." Končno moramo omeniti še to, da je pri koncertu sodeloval odlikovani tekmovalec mednarodne tekme v Turinu brat Vidmar. — Hvala našemu .Sokolu", ker nam je preskrbel tak izreden užitek. Na zdarl
Poročilo o občinski seji priobčimo prihodnjič.
C. kr. pletarska šola izvrstno uspeva. Naročil toliko, da jih ni skoro mogoče izvršiti. A tudi nasadi uspevajo tako lepo, da jih je veselje gledati. Pač je velika dobrota c. kr. pletarska šola ne le za Radovljico, temveč tudi za celo okolico.
S e j m imamo na binkoštni torek. Ker je živinska kuga na parkljih in gobcu popolnoma prenehala, je tedaj sejm tudi za živino in upamo, da priženo gospodarji mnogo živine. Kupci se obetajo.
Naše mestece so ta mesec posetili kar trije majniški izletniki. Profesor Pirnat je pripeljal svoje dijake iz Kranja, profesor Tavčar je vodil učence I. b realke iz Ljubljane, a tudi dekliški licej iz Ljubljane si je ogledal pretečeno sredo našo prestolnico. Vsi so bili kar i .-očarani. Je pač mično naše gnezdeče.
Notice z Jesenic.
Političen bojkot. To je tista bilka, za katero se držijo naši klerikalci sedaj, ko so jim že vse nade splavale po vodi. Občina baje ne bode dobila nobene podpore od dežele in od države, ker trga poslanci S. L. S. ne bodo pustili, ker so skregani z liberalci. No, bomo videli! Ta bi bila lepa, da bi naprednjaki plačevali večino deželnih davkov in klerikalci pa potem delali z deželnim denarjem, kakor svinja z mehom. Pa ne bo šlo tako gladko; volitve so pred nami, zato pa le krepko na delo in enkrat za vselej pomedimo naduti klerikalizem, ne samo iz občinskih zastopov, ampak tudi v državni zbor ne sme zavedna Gorenjska poslati več klerikalca.
Znamenje časa. Kadarkoli se bližajo pri nas kakšne volitve, tedaj smo gotovi, da tudi mi« sijon ni daleč proč, oziroma vemo, da bo misijon prej kot volitve. Tako tudi letos. Državnozborske, še bolj važne pa občinske volitve zahtevajo od klerikalcev najrazličnejše agitacije. Ker se pa na Jesenicah ne more vsako leto vršiti misijon, so ga pa letos prenesli na Planino. Štiri tedne so misijonarji na prfznici strašili s hudičem, slikali pekel In peklenske muke tako gorostasno, kakor si jih more izmisliti le bolna fantazija kakega redovnika. Ob sklepu pa, ko se mislili, da so Ze dovolj razglasili ugled in moč satana, povabili so vse farna moZe v žapnišče, pa so jih začeli poučevati, kaj in kako morajo voliU. Pa kaj se zgodi? Tukaj sta bHi dve stranki. Tisti, ki so zapisani v farovški posojilnici, so nemo prikimali, velika večina pa je bila proti temu, da bi se gospodje vtikali v volitve. Neki kmetic se okorajži, pa jim reče: »Gospodje, za t cerkev ste vi Ze izvoljeni, župana si bomo pa volili sami.* V sveti jesi, da vet misijon ni imel z« želj enega uspeha, no gospodje takoj zaključili zborovanje ter odšli iz Planine z zavestjo in prepričanjem, da se tudi v hribih že dela dan.
Beračijo brez konea. Niso še dovolj veliki davki in neznosna draginja tudi menda puiti
se tttintam komu kakšen vinar v žepu. Zato pa skrbi naša duhovščina, da verno ljudstva ismozga de skrajnosti, V vsaki vasi imajo najeto kaklno ženske, ki berači sa mile. Pri nas ima ta posel snana Metka. Kakor buiournik šviga semtertja i a vabi posebno lahkoverne ženske v tisto bratov-Ičino, kjer se plač« samo eno krono, ssto se pa dobi en «patanešter* pa ie en «pildek», ki pa faktično vse sknpaj ni vredao groša. Kronice gredo menda vse ta mase, katere se berejo vsak dan sa žive in mrtve. Kdor plača kronico, pa se mu po zatrdilu zgovorne Metke izpolni vsak dober namen in želja.  In Metka ima pa Se posebno dober namen in lepe srčne želje, zato je pa prevzela to beračijo. Veste, v srpanu se že nahaja, a njega pa od nikoder ni; no, pa ga menda tudi ne bo ne med mrtvimi, Is manj pa med živimi. Sicer pa ialo na stran, imamo dosti potrebnejših stvari, kot je ta bera za žive in mrtve, zato naj pa vsakdo takšne kramarice vrže čer prag.
U m r 1 je v pondeljek tukaj splošno znani narodnjak Jakob Mesar. Bil je član gasilnega društva in ustanovnik jeseniškega «Sokola*. Kako je bil priljubljen in spoštovan, se je videlo pri pogrebu. Tako veličastnega pogreba menda še niso videle Jesenice. Pogreba sta se udeležila «Sokol* z Jesenic in Javovnika, Gasilno društvo z ustavo iz Jesenic in H ruš ce in nepregledna možica ljudstva. Vrlemu pokojniku bodi žemljica lahka 1 Obiteijevi Mesarjevi pa naše iskreno so-žaljel
Kot ustanovnik je pristopil jeseniškemu •Sokolu* brat Rudolf Osvald. Pri nedeljskem društvenem večeru mu je s primernim nagovorom izročil br. starosta spremnico in še nekaterim drugim nanovo vstopivšim članom. Potem nam je brat Peharec, bivši tajnik, v krasnem daljšem govoru označil pomen zmage slovenskih «Sokolov» v Tu-rinu in končal z želja, naj bi jeseniški «Sokol* vzgajal še več takih, telovadcev, kot je njegov gojenec Vinko Prislov. Na zdar!
V Kranja, dne 27. maja 1911. Kdaj bo sklican novi državni zbor? «Vater-land» poroča, da se na podlagi sedanjih dispozicij sestane novi državni zbor dne 12. jilija na kratko, tri tedne trajajoče zasedanje, v katerem se konstituira, sprejme adreso na prsstolni govor in izvoli delegacije. Na to se skliče deželne zbore in delegacije. V oktobru se potem zopet sestane državni zbor.
1600 kandidatov za državnozborske volitve v Avstriji je dosedaj proglašenih; število poslancev pa znaša 516. Kandidatje rastejo kot gobe po
deževju.
Stroški reforme brambenega zakona. Od 1.
1911, ko se vpelje dveletna vojna služba, do I. 1916 se povišajo tekoči stroški za armado za 44 milijonov več. Za mornarico se zahteva v istem času 252 milijonov. Po 1. 1915 se ta vsota šs zviša za 21 milijonov. Razen tega bo zahtevala 1. 1916 za armado 21 milijonov, za mornarico 5 milijonov. Od I. 1910—1915 se torej po višino stroški za 100 milijonov kron za armado in za 407 milijonov kron za mornarico.
Poljsko napredno stranko so ustanovili v Lvovu. Njen program pravi, da bo nova stranka podpirala ono avstrijsko politiko, ki vidi bodočnost države v demokratisac ji, v resničnem parlamentarizmu in v samostojnosti narodov. Podpirala bo politiko, ki se bo v Berolinu zavzemala za poljski narod. Nova stranka bo tudi stala na stališču svobode vesti, tiska in besede. Zavzemala se bo za socialni napredek in delavsko varstvo. Malorusko vprašanje bo treba rešiti v demokratičnem smislu, židovsko vprašanje na podlagi popolne enakopravnosti.
Dr. BinkovIČ suspendiran. Iz zagrebške vele-izdajniške afere znani zagovornik dr. Hinkovič je suspendiran od advokature. Kot vzrok navaja vlada, da je dr. Hinkovič v zadevi tega procesa sp;sal in priobčil več člankov, ki baje kompromitirajo zagrebško justico, oziroma tndi vladne kroge na Dunaju.
Pruska zbornica je sprejela postavo o sežiganju mrličev s 176 proti 158 glasovom.
Za ljndskoiolskl pouk ▼ Rusiji. Proračunski odsek ruske dume je sprejel resolucijo, da naj se is državnik blagajn pridoda za leto 1911 tri milijone rabljev k sedmim mdijonov, katere zahteva naučno ministrstvo za ljndskošolski pouk.
Novi samettasskl sakea v Španiji Dne 9. t. m. je bil predložen državni zbornici novi zakon o samostanskih rodovih. Ta zakon vsebuje določbe, po katerih se omejuje število samostanov na Španskem. Vsi samostani, ki so dosedaj izvrševali kako obrt ali trgovino, se enostavno razpuste.
Abeslaljs. O Meneliku se je pisalo že zdavnaj, da je umrl, pa zopet, da še živi. No, sedaj je evropskim velevlastim naznanjeno, da je proglašen vladarjem Abesinije sin Menelikove hčere neguš J asu, ki je še deček, rojen leta 1897, v letu sloveče bitke pri Adni.
Ker so razpisane državnozborske volitve opozarjamo na: ,,Ne?i državnosborski volilni red s imenikom in zemljevidom volilnih okrajev" na
Kranjskem, Štajerskem Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva se v naši tiskarni.
fmmmmmmmn
Godovi prihodnjega tedna:
28. Avguštin šk., Jaromir; 29. Maksi as, Teodorja, Dana, Krajslav; 80. Ferdinand, Feliks, Milica ; 31. Angela, Kancijaa in tov., Bojslav; 1. junija. Ju venci;, Gracijao, Bogoslav, Deva, Radovan; 2. Marcelin, Erazem, Velimir, Ljuba, Radislav; 3. Klo-tilda, Oliva, Nadina, Radoslava, V-alivoj, Vladimir.
Novičar.
Kandidatje nnroiuo-napreuue stranke na Gorenjskem so nasledniji gg.: V sodnem okraju ljubljanska ok-lica Josip Tribuč, posestnik na Viču; v sodnih okrajih Radovljica, Kranjska gora in Tržič deželni poslanec dr. Karel Triller in v sodnih okrajih Kamnik in Brdo deželni odbornik dr. Ivan Tavčar.
Dfsevuosb ersklsn ksndldalom za mesto Ljubljano je včerajšnji shod zaupnikov narodno-napredne stranke v .Mestnem domu" soglasno pro-grasil dr. Vladimir j aRavniharj a, odvetnika v Ljubljani. G. Ravnihar je sprejel kandidaturo z izjavo, da kandidira izključno na programu na-rodno-napredne stranke. Živiol
Seja kranjskega občinskega odbora dne 23. t. m. ob 6 uri zvečer. Zupan  otvori sejo ob navzočnosti 22 odbornikov ter se spominja v toplih besedah umrlega občinskega odbornika Josipa Kren-nerja, na kar se navzoči v znak sožalja dvignejo s sedežev. Nato imenuje overovateljem zapisnika odbornika Vilko Rusa in Makso Pirnata ter preide na dnevni rad. K čitaniu zapisnika predlaga občinski odbornik Janko Sajovic, nai se ta nepreči-tan odobri, kar se sprejme. — Zupan naznanja, da je virilist Valentin Sitar predlagal napravo nove vage. Tvrdka z Dunaja je že poslala ceno in načrt. Stvar se bo uredila. — Deželni odbor oft-cieloo naznanja, da je potrjen zakon zaradi pobiranja vodovodne naklade. To se bo uredilo takoj, ko se uredijo volilni imeniki, katere napravlja občina, — Deželni odbor kranjski pošilja nemški dopis glede železnih blagajn v občinskih uradih, ter naroča v njem, da se mora prečitati zbranemu občinskemu zastopu. Občinski svetnik C ril Pire predlaga, da se ta nemški dopis z ozirom na to, da jo uradni jezik kranjske občine slovenski, slavnemu deželnemu odboru vrne s prošnjo, naj ta pošilja v bodoče slovenske dopise. Sprejeto. — Dne 24. t. m. se vrši komisionelni ogled zaradi razsvetljave na savskem mostu. — Vršil se je ogled glede pravde zaradi odškodnine za ribolov v Nemiljšci. Zupan pripomni, da bo poročal o izidu, ko dobi odlok od okrajnega glavarstva. — V smislu g 22. občinskega reda se izžreba izmed treh namestnikov (Geiger, Jezer S ek, Savnik), ki so dobili pri voli t vi enako glasov namesto umrlega J. Krennerja gosp. Frančišek Savnik. — Na predlog občinskega svetovalca C rila Pirca se vzklikom izvolijo v volilno komisijo za državnozborske volitve občinski odborniki  Vdko. Rus,   dr.   Ljudevit  Treo in prof. Ant. Zupan. — Na predlog obč. odbornika Jsnka Sajorice se izvoli v upravni odbor mestne hranilnice namesto odstopivšega predsedniki Vinka Majdiča   občinski   odbornik   Lovro  Rebolj. — Virilist Franc Kuralt je vložil pismentoredlog, da bi se ceste v Kranju, posebno zunaj mesta in klanec proti kolodvoru pogostokrat škropila. Ooč. odb. Krivanec in Pirnat pozdravljata ta predlog; sprejme se, da se odda v pretres in poročilo tržnemu odseku. — Finančni odsek (poročevalec svet. Pire) priporoča prošnjo Ziravko Kranjca, da sa mu dovoli do preklica proti znesku 4 K letno, da sme postavljati mize in stole pred kavarno v Zvezdi Se sprejme. — Isti odsek (poročevalec svet. dr. Stempihar) predlaga, da se dovoli mestni hranilnici prispevati od čistega upravnega dobička 21155 66 K 5 odstotkov v pokojninski zaklad (1057 78 K)   Se dovoli. — Obč. svetovalec C ril Pire poroča o prošnji Ivane Bajt za prepustitev kos občinskega sveta v svrho naprave cementne škarpe. Dovoli se za ceno 1 K za kvadratni meter. — Občinski svetnik Franc Krenner prečita v poročilu tržnega odseka prošnjo Jsneza Eagelmana radi povrnitve škode, ki mu jo je povzročila zaprti ja živinskih sejmov. Dovoli se za 9 ponedeljkov odškodnika 300 K. — V domovinsko zvezo se sprejme Neža Rogelj. — Andreju Markičn se dovoli začasna podpora 3 K mesečno, prošnja Franca Rakovca se zavrne. — Občinski odbornik Janko Sajovic stavi samostojni predlog, da se napravi prošnja na železniško ravnateljitvo v Trstu zaradi ugodnejšega vlaka, da bi bilo mogoče Gorenjcem obiskovati gledališče, koncerte i. dr. v Ljubljani ter bi jim ne bilo treba prodno slične prireditve minejo, hiteti na vlak. Predlog se sprejme, na kar zaključi žnpan sejo.
Občni zbor gasilskih okrožij sodnih okrajev Kranj - Tržič in Skofja Loka se je vršil dne 21. L m. Izvoljeni so bili v okrajno gasilsko zvezo za Kranj in Tržič s sedežem v Kranju, in sicer z vzklikom gg.: predsednik Janko Sajovic, Kranj; podpredsednik Jakob Bajželj, Stražišči.; odborniki Juro Depoli, Kraoj; Karol Završnik, Duplje; Mihael GloboCnik, Voglje; namestnika pa Anton Zevnik, Naklo; Jože Burgar, Zgornji Bernik; revizorji so Ivan Pire in Edmund Rooss, Kranj; Franc Bene-dik. Stražišče. Pod to okr. gasilsko zvezo spadajo naslednja gasilna društva: Kranj, Str»ž;šče, Duplje, Voglje, Zgornji Brnik, Cerklje, Šenčur, Naklo. Preddvor, Predoslje, Mavčiče in Tržič. — V Škofje-
loško okr. gasilsko zvezo pa so izvoljeni gg.: predsednik Ivan Debelak, podpredsednik Andrej Jjmnik. odborniki Friderik Krarner, vsi iz Škofje Loke; Franc Košraelj, Železniki; Vojeslav Paleček, Gorenja vas; namestnika Josip Ligonder, Zaboica, Ivan Tusek. Stara Loka; revizorji pa so: Rafael Thsler, Šcofja Loka; Ivan Kožuh, Sora in Fran Šmid, Selce. Ped škofjeloško okrajna gas. zvezo spadajo naslednja gasilna društva: Skofja Loka, Stara Loka, Zsbnica, Selce, Železniki, Gorenja vas, Poljane, Godešča, Sora in Sorica. Na ta način, se bode ogromno organisačno delo razdelilo in bo dokaj razbremenjena gasilska deželna zveza, katera je dosedaj težko izvrševala svoj nadzorniški posel.
Podružnica slovenskega planinskega društva f Kranju. Podružnični odbor je sklenil v svoji včerajšnji seji priroditi za letos slaiele izlete: 1.) Kranj- Cerklje -Št. Urška gora-Kamnik dne 18. juna 1911 2) Kranj -Ljubljana- Krim- B>rovn;ca dne 28. in 29. junija 1911. 3) Višarje-Lovec v drugi polovici meseca avgusta 1911. Dalje se je sklenilo otvoriti »Prešernovo kočo* ni Stolu o binkošt h ter bode koča že od sobote dne 3 junija 1911 naprej oskrbovana. Otvoritev sa vrši v podobi društvenega izleta ter bode v to s vrh j razposlala članom podruSnio še posab-ia pola.
Pri volltvl ositolu odborov za skadovni okraj Kranj je bil izvoljen dae 15. L m. g. Ivan Ztbret, dež. poslanec in tovarnar iz Bobovka pri Kranju pred vodnikom; g. Jožef Blagoe, posestnik in župan v Šenčurju pa njegovim namestnikom.
— Cestnemu odboru za Bled načeluje dr. Iran Banedik, okrajni zdravnik na Bledu, nadomestuje ga pa g. Ivan Markež, posestnik in hotelir na Bohinjski Bistrici.
Narodna čitalnica v Kranja ima sedaj jako star glasovir, ki nikakor ne more več slutiti pevskemu zboru pri vajah. Kadar se priredi kak koncert, treba je apelirati na dobrohotnost take rodbine, ki ima dober glasovir v lasti, da istega posodi. S tem pa se nadleguje samo dotično rodbino. Zaraditega je sklenil pevski odsek, da si nabavi nov glasovir za koncerte in pa harmonij za pevske 'vaje. Seveda pa ni mogoče ne pevskemu zboru samemu in tudi ne Narodni čitalnici, da si nabavi glasovir in harmonij samo iz svojih sredstev. Denarne pomoči bo treba tudi od strani prebivalstva kranjskega mesta. Zaradi tega apelira.pevski odsek na priznano radodarnost kranjskega meščanstva, da mu priskoči vsak po svoji moči. Tudi najmanjši prispevek se sprejme hvaležno^ V ta namen poj-deta dve članici pevskega zbora pobirat prispavke. Prosimo slavno občinstvo naj povsod blagohotno sprejme naše odposlanke. Obenem naznanja pevski odsek slavnemu občinstvu, da se priredi letošnji drugi koncert v soboto, dne 24. junija. Pevski zbor zapoje tri mešane zbora (na splošlo žsljo se ponovi tudi Schwabov valček «Dobro jutro*) in dva moška zbora. Sodeluje pa tudi orkaster <Sloga> z dvema točkam.
Promenaanl koneert godbe gasilnega društva v Kranju se vrši danes ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Blaton: Pohod sokolskih zmagovalcev. 2. Ertl: Velikomestni otroci, valček. 3. Wiassak ml.: Original, overtura. 4. Oonizetti: Duet iz opere Marino Faliero. 5. Gervais: Ljepa naša domovina, potpuri 6. Koračnica.
Godba prostovoljne pol. hrambe priredi v korist svojemu fondu tombolo dne 11. junija 1.1.
Z Jesenic. Sestanek «Medičevih učenčeve se preloži na nedeljo, dne 28. t. m. Vršil se bode v gostilniški dvorani pri »Mesarju*. Na programu je preaavanje, fjtografiraoje in volit«v stalnega odbora, ki bo skrbel za nadaljne sestanke. Le ti se bodo vršili po raznih gostilnah.
Volilni shod za državnozborske volitve prirede v nedeljo, dne 28. maja socialisti v hotelu Mangart na Bledu-Rečici ob treh popoldne. Svoj program naznanja kandidat g. dr. Dermota.
Is blejskega kota. Radovljiški g. glavar je znan kot strokovnjak v cestnih zadevah. Kaj pa, g. glavar, ali bi ne bilo mogoče urediti cesto, ki vodi iz Lesec na Bled tako, da bi se prvič nasadil ob straneh primeren in dovolj senčnat drevored, a drugič, naj se napravi na eni strani pot za pešce. Neskončno bi vam bili hvaležni vsi oni tisoči pešcev, ki bodo pričeli hoditi občudovati krasoto Kranjske.
Is Bleda nam pišejo: Naši .Orli" ali po domače .čuki" bi gotovo dosegli prvo darilo v
— klečanju.
Umrl je po dolgi bolezni bivši nadučitelj na Trati v poljanski dolini, g. Anton Požar, star 66 let. N. v m. p.!
ti Železnikov. Dne 18. t. m. je praznoval naš obče spoštovani in priljubljeni g. Bogomiil Helmich, c. kr. poštar, 301etnico svoje poroke s soprogo gospo Julijo Mandlin. Obenem praznuje tudi 361etnico svojega službovanja. Čestitamo 1
V Kamniku se v prve vrste meščanov sili nek Julij VVeibl, prej mizar v Ljubljani, zdaj lastnik «pompes funebres*. Svetujemo možu, naj ne hodi preveč na solnce, ker ima veliko masla na glavi.
Iz leliks doline se nam p še: V naši dolini je ljudstvo zelo navdušeno za g. Frana Dmišarja, p. d. Strojevca, župana na Zalem logu, kateri nastopi kot samostojni državnorborjki Kandidat. Pojavil se je pa zadnje dni neki posestnik Brce iz Selc, kateri se je menda zopet udinjal pri Rožniku in Coču, ter se je drznil cele našemu kandidatu
priredi že mali dodatek »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
prigovarjati, naj ne prevzame kandidature. Gotovo Brce sam nima nikakega interesa na tem, da bi odrekal g. Frsncu Demšarju na Zalem logu, naj se ne spušča v volilni boj, ampak storiti je moral to no ukazu svojih predpostavljenih. Možu kakor je Brce to popolnoma nič ne pristaja, da dirja z biciklom tjainsem ter ščuva volilce zoper Franca Demšarja na Zalem logu. Obljubljen mu je menda deielnozborski mandat, toda čez tega v bodoče tudi klerikalci ne bodo več odločevali, ker je ljudstvo že do grla sito praznih klerikalnih obljub. Vemo, da ima Brce mnogo posla na svojem posestvu in čudno se nam zdi,' da trati tako po nepotrebnem čas za človeka, ki popolnoma nobeno koristi ni napravil za našo dolino in še manj drugje. Gospod Fran Demšar na Zslem legu se ni nikdar ponujal kakor Ooč, ampak ljudstvo je začelo samo to govoriti in nadlegovati naš°ga kandidata, naj prevzame kandidaturo in sedaj, ko se je končno že moral udati ljudski volji, hoče par oseb, med njimi tudi Brce, plašiti našega kandidata, da se bode zastonj izpostavil. Odločeval, kdo bode izvoljen, oe bo Brce, ampak ljudstvo, katero je že do grla sito zavpanrga in prevzetnega Coča, in zato je trud Brceta popolnoma brezuspešen. Terorizma kakega mevžastega agitatorja se ne bojimo, samo pokažite delo od vseh štirih let nazaj od čoča in potem bomo govorili. Vsi zavedni volilci pa bodo oddali na dao volitve svoje glasove Francu Demšarju p. d. Strojevcu* županu na Zalem logu.
Nesreča na letališča Isiv lep Moulineanz?.
Na letališču Is>y les Moulineacza se je v nedeljo zgodila velikanska nesreča, kakršne dosedanja zgodovina zrakoplovstva ni deživela. O nesreči sami sta razširjeni dve govorici. Po eni pripovedki sta šla ministrski predsednik Monis in vojni minister Berteauz z nekaterimi spremljevalci po poti čez letališče, ko se je pripeljal zrakoplovec Tran s svojim aparatom. Train se je peljal v nižini in ker ni videl ljudi, je zavozil nanje. Po drugem domnevanju pa Train zaradi hudega vetra ni mogel prav krmiti aparata in je zavozil v tribuno, kjer so se nahajale oficijelne osebe, kar je povzročilo velikansko razburjenje. Veliko oseb je zbežalo na letališče, ko se je Train odstranil od tribun, se je hotel ogniti oddelku kirasirjev in je zavozil po nesreči v skupino bežeč h ljudi. Strašno ranjen je bil vojni minister Berteacx. H tro sukajoči se propelerji so mu popolnoma odrezali eno roko. Berteauz jo živel še nekaj trenutkov, ko so prihiteli zdravniki, a kmalu nato je umrl, ne da bi se bil zavedel. Berteanx je bil ranjen tudi na glavi in po ostalem telesn.
Darila.
Gospod in gospa Vinko Majdič darujeta mesto venca na krslo p.kojne gospe Ane Jugovit; < Dijaški kuhinji« v Kranju 30 kron.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
114 2-1
Dobro idoča
gostilna
v Kranju se da ¥ najem s 1. julijem 1911.
Ponudbe na: Vinko Majdič, valjični mlin v Kranju._______
2 meblirani sobi
v II. nadstropju s skupnim vhodom in s krasnim razgledom na trg »«e» takoj odda enemu ali dvema gospodoma v Kranju št. 18.       lifi i Natančnejše se poizve pri lastniku hiše._
Prav dobro ohranjen
godbusii avtomat
se ceno proda«    m a-i
Kje, pove uredništvo .Gorenjca".
Zahvala.
Vsem, ki so se nas ob smrti
Jkie Stenipibar roj. Jupic
Izšla je zanimiva razprava
Jvtozes ali ])arwin?
Šolsko vprašanje. — Stane 70 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju in v drugih knjigarnah.
in
lic Jupic roj. IslNitli
sočutno spominjali, ki so spremili dragi ranjki k večnemu pokoju, posebno visokemu odboru, cenjenim gospodičnam učiteljicam in gojenkam ..Mladike", slavni kranjski čitalnici in njenemu pevskemu zboru, sestram in bratom Sokolom, vsem darovalcem vencev in cvetlic, kakor tudi vsem drugim, posebno onim, ki so prišli iz od* daljenih krajev, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
ii 11        Žalujoči ostali.
36 let prva znamka
PREMIER
$8 S8
$8
PREMIER
m À
Cen. Vse pošiljatve se naslovi na:
Brcojav!
Še nikoli kaj takega! Razdelimo K 1200*— v cenah io v gotvinl!
Za rešilce te slike smo določili zgornji znesek. Kdor najde gospodinjo in jo preslika, dobi ur« mm gospoda a ti damo v vrednosti 20 kron ali na željo 15 bron v gotovini. Pogoj temu je, da vsak vpošiljalec posije naročila na izvrstno j.Diana-" imit. zlato verižico in znesek sa lo 1*75 K priloži v znamkah. Po došlih rešitvah se izvrši razdelitev
Najodiičnejša oprema in najvišja tehnična popolnost. Krasni ceniki zastonj. Premier-Werke, Eger, Češko Zastopnik
Iiovr. Rebolj, Kranj
I Sladoled
110 2—1
patria-Zentrale jI. Seifert
Dunaj, VU, Neubaugasse 63.
Ime
kraj
cesta
več vrst, vsak dan sveži, in ledena kava se dobi v slaščičarni Marije Klander f Kranju, ▼ Rožni ulici it. 89, dalje priporočam p. n. občinstvu raznovrstno fino pecivo ter različne fine bonbone kakor tudi vse vrste čokolade. Tudi prodajam na drobno najfinejši holandski Kakao v ličnih zavitkih po l/s in V* kg. Dalje uljudno naznanjam, da točim več vrst pristnega finega 113 3—
-     LIKERJA  — -
V tej hiši se tudi takoj odda lepo me-blirana, mesečna soba.
s
s
Kako se varujemo želodčuib bolezni?
Da se izogne boleznim, ni katerih trpi večkrat sedanje Človeštvo, naj se uporablja pravočasno
nektar dr. En;ela
kajti
močen želodec in dobra prebava
sta temelja zdravega želodca. Kdor si torej hoče ohraniti zdravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani
nektar dr. Engela,
Ta nektar, ki je pripravljen iz izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave izvrstno na prebavo, slično kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nlkaklh slabih posledic. Zdravi in bolniki torej lahko zavžlvajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upllva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvoritev sokov.
Zatorej naj zavživajo
nektar dr. Engela
vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec.
Nektar je izvrstno sredstvo proti Želodčnem kataru, £efOcičnetrt kr£u, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali zasslizenju.
Istotako ne dopušča nektar navadnj zaprtja, uteienja, bolečin pri koliki
ali Utripanja srca, temveč zdržuje zdrav spanec in dober tek ter preprečuje t' rej brez-spalnost, slabo vo jo, glavobol in živčno utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva v steklenicah po K 2*— in K 4-— v lekarnah v Kranju Kamniku, S it f ji Loki, Radovljici, Tržiču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, L tiji, Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih in manjš;h krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avatro - Ogrske. Tudi razpošiljajo vse lekarne 3 in več steklenic za originalno ceno v vse kraje Avstro-Ogrske.
mt  Svari se pred ponaredbaml I
220 17—12
Zahteva naj se izrecno
wr  nektar dr. Engreía
Moj nektar ni nikako tajno sred.tvo. Snovi so: Samoa 200,0, mnlaga-vino 200,0, vinski špirit 50,(1, glicerin .100,0, vino 100,0, sok jariebinke 100,0, sok čresnje 200,0, trpotec 80,0, borovnite 30,0, vermut 30,0, fcnhel, janejt, lichnina kor encijan, kulmus, kamelice u 10,0. T« snovi naj se meda.
rdeie korenina.
IV»   t* tl fï it j t** *
nič drugega proti      242   24 - 21
1 j ti
hripavostl, kataru, zasllzenju, krčevitem in hrznem kaSIju kakor okusne
KAISERJEVE prsne karamele
s tremi jelkami
ELCjflA not. over. iipričeval od rdravni-tov in privatnikov zagotavljajo siguren uspeh. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin Dobi se jih v lekarnah: Karel Šavnik, pri sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču.
I
JOS. WEIBL »«»wt«Otfl-M«W.«edritte!
J. Sproitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slonutkovii    ulioa sit.
Stirltio-iiftio li toistribljsko kljoCivilCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograja na mirodvorn, obmejno omretje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, itedilnike i. t. d
Specijaliteta: 61 52-19
valj ioni zastori (Rollbalken).
Šivafni stroji in kolesa
Tovarniška saloga 48 52 1S
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
estii hrtiiliki i Biitiljki
je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. " Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi savodi v polit, okraja Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije ln drugI c. ir. nradl vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne
položnice, katere so vsakemu na razpolago.
Posojila rta xemljisea
Pesejila na semljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč
proti vračilu na 14, 16V2, 19Vi, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela lsnebi, dasl plača v celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
1fiR-47
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
lui
e
priporoča
svoje priljubljeno pivo, kakor marčno
swr pivo
L In II. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno leta 1818.
lot»   6Ï—2