SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 49    1 ..............
ESLOVENIA LIBRE
-— mi n ji. ii ..ni. _	ii.mMm
BUENOS AIRES • 9 de diciembre - 9. decembra 1999
Civilna družba o množičnih pobojih
Civilna družba za demokracijo in pravno državo v Sloveniji je 30. novembra na časnikarski konferenci vnovič opozorila, da slovenska oblast ne deluje v interesu i\jenih državljanov, ob tej priložnosti pa so predstavili tudi sodbo za odgovornost za posledice povojnih pobojev, ki jo je nedavno sprejelo t.i. Sodišče pravice, ki deluje v okviru omenjenega civilnega združenja.
Predsednik civilne družbe Vinko Vodopivec je dejal, da je v množičnih grobiščih po vsej Sloveniji približno 300.000 po vojni pomorjenih ljudi, predvsem civilistov, ki še niso pokopani, njihovim svojcem niso izdani mrliški listi, krivci za poboje niso obsojeni kot tudi niso odpravljene posledice zločinov.
Sedanja oblast je naslednica oblasti, ki je ukazala povojne množične pomore in je zato odgovorna za še možne odprave posledic storjenih zločinov, kot je prepoznavanje in pokop žrtev ter obsodba odgovornih za pomore. Za posledice genocidnih povojnih pomorov so krivi in osebno odgovorni tudi sedanji predstavniki oblasti, zlasti predsednik države
Milan Kučan, ker moralno ne obsodi omenjenih pomorov in ne zahteva odpravo posledic; predsednik vlade Janez Drnovšek, ker ne da navodil in pooblastil za identifikacijo in pokop pomorjenih ter za izdajo mrliških listov po uradni dolžnosti, ter predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ker zakonodajnemu telesu ne da pobude o sprejemu zakonodaje za takojšen pokop pomorjenih na obeh straneh. Poleg njih pa so po mnenju predstavnikov civilne družbe odogo-vomi tudi pravosodni in notranji minister Tomaž Marušič in Borut Suknje ter generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Vse omenjene nosilce oblasti pa je Civilna družba tako s svojimi stališči kot z omenjeno sodbo tudi seznanila.
Sprava pomeni predvsem dostojen pokop mrtvih, zato so vnovič poudarili, da bi bilo potrebno izpeljati referendum, na katerem bi se volilci opredeljevali, ali so za to, da se preseže stanje narodnih razprtij z dostojnim pokopom vseh žrtev med drugo svetovno vojno in po vojni ter z izdsuo mrliških listov po uradni dolžnosti.
Drnovšek povabil podpisnike odprtega pisma
Premier Janez Drnovšek je 30. novembra povabil na kosilo nek^j uglednih intelektualcev, ki so v odprtem pismu protestirali proti sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem. V njem so predlagali vladi, naj pogajanj s Svetim sedežem za zdaj ne nadaljnje. Katedra za mednarodno pravo na pravni fakulteti je vlado opomnila na “napake” pri sestavi slovenske pogajalske skupine ter dodala vsebinsko kritiko, da so z eno od verskih skupnosti v Sloveniji pisali meddržavni sporazum, kar je v neposrednem nasprotju s slovensko ustavo. Vladi so predlagali, n^j ne nadaljuje pogajanj, dokler spornosti ne preučijo na raznih pravnih
katedrah.
Zgleda, da je Slovenija pripravljena z Vatikanom govoriti o težki industriji ali prodsyi orodja, ne pa o veri. S slovensko Cerkvijo brez svetovnega zaledja pa bo že sama opravila, kakor je to delala pred desetletji. Zanjo ni važno, če skoraj ves svet podpisuje z Vatikanom dogovore o sodelovanju Cerkve in države, v Sloveniji takega dogovora ne sme biti.
Slovenska ijudska stranka, potem ko je predsednik SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik na vladni seji branil neokrnjenost sporazuma, je povsem obnemela.
Strožje podeljevanje viz
Kot je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve 2. decembra, je prenehal velja-ti spo-razum o vzajemnih potovanjih državljanov, ki sta ga sklenili nekdanja SFRJ in Sovjetska zveza ter ga je Slovenija prevzela z us-tavnim zakonom. Od 2. decembra zato ruski državljani za vstop v Slovenijo potrebujejo vizum. Vstopni vizumi za Makedonce in Turke bodo uvedeni prihodnji mesec, februarja in marca prihodnje leto pa še za državljane Romunije in Bolgarije.
Državna sekretarja z zunanjega in notranjega ministrstva Franco Juri in Slavko Debelak sta na časnikarski konferenci podrobneje predstavila uvedbo viz za državljane Rusije, Turčije, Makedonije, Romunije in Bolgarije.
Slovenija s tem dejanjem zaključuje za-dnjo-faao svoje vizumske politike. Omenje-
Datum združitve je že mimo
Vodja krščanske demokracije Lojze Peterle je za ljubljanski Dnevnik 2. decembra potrdil, da združitve z ljudsko stranko 23. decembra ne bo. Prvi cilj krščanskih demokratov je po Peterletovih besedah predvolilno povezovanje vseh treh “pomladnih” strank in ne več združitev z SLS.
Projekt združitve obeh strank ni propadel, so se pa spremenile okoliščine. V začetku leta ni bilo številnih vprašanj o ljudski stranki, o finančnih zadregah, ni bilo notranjih sporov v SLS, la takrat tudi ni podpirala privatizacije državnih bank v nasprotju s sklepom parlamenta. Prav tako takrat niso vedeli, da bo SLS ponudila tako ostre pogoje za združitev. Pot, la jo je izbrala SLS, ko skušajo določati, kdo sme biti na katerem položaju in kdo ne ter kdo naj odstopi, je po Peterletovih besedah napačna. Po zadnji neuradni ponudbi n£y bi bil namreč kandidat za predsednika združene stranke Janez Podobnik, glavna tajnica Hilda Tovšak, podpredsednika pa Marjan Podobnik in Lojze Peterle.
Za SKD so sedaj prednostni širši dogovori.
Za slovenske volilce novih ali pomladnih strank je pomembnejše, da se dogovori-
mo o sodelovanju, o koaliciji vseh in ne le o združitvi dveh. Do združitve lahko še vedno pride, a za nas je sprejemljiva le, če bo na trdnih temeljih in brez spornih točk ter dvojnih iger, je poudaril Peterle.
Po drugi strani pa je predsednik SLS Marjan Podobnik 4. decembra med drugim spregovoril o združevanju med SLS in SKD. Dejal je, da SLS ne bo tista, zaradi katere do združitve ne bi prišlo. Ob tem pa zagotovil, da bodo storili vse, da do nje pride.
Predlog o razmerju 1:2,2 v korist delegatov SLS na združitvenem kongresu strank ni bil njegov, prav tako SLS ni dala nobenih kadrovskih predlogov za predsednika združene stranke in njenega glavnega tajnika, je povedal Podobnik. Sicer pa je glede vodenja stranke njegov predlog, da se oba s predsednikom SKD javno odrečeta kandidaturi za predsednika nove stranke v korist pospešitve združevanja in se dogovorijo za tretjega. Glede razmerja med stran-kama pa je njegov predlog, da se sploh ne določa razmerja, ampak se dogovorijo tako za predsednika kot za druge ključne funkcije, kar sprejmeta kongresa obeh strank in potrdi združitveni kongres, kjer sta stranki enakovredno zastopani.
mm
Se afianzan relaciones con Ucrania y Eslovenia
ne države namreč edine v Evropi potrebujejo vize za vstop v države EZ, Slovenija jim je pa ni zahtevala. Pri viznem režimu gre za uresničevanje oz. harmoniziranje slovenske vizne politike v približevanja polnopravnemu članstvu v Evropski zvezi, s tem pa je Slovenija zagotovila pravice oz. ne-vizno obveznost svojim državljanom, ki potujejo v države članice EZ. Dosledna in transparentna vizna politika je najboljše jamstvo za verodostojnost slovenskih potnih listov kot tudi slovenske politike in izvajanja schen-genskih načel, ki so najbolj merodajna za celotno pristopno strategijo Slovenije. Tak odnos je v zadnjih letih botroval dejstvu, da slovenski državljani lahko potujejo z relevantnimi ugodnostmi v države članice EZ kot tudi v druge države, ki so za Slovenijo pomembni gospodarski ali politični partnerji (npr. ZDA, Kanada).
Hace poco prosiguieron las conversa-ciones entre Argentina y Eslovenia para la utilization del puerto esloveno de Koper para el transporte maritimo a Europa.
El articulo del diario Ambito Finan-ciero de esta Capital lo presentamos a nuestros lectores en forma abreviada.
Las autoridades de la Administration General de Puertos, juntamente con repre-sentantes de firmas privadas nacionales, realizaron una serie de encuentros con miembros de las comitivas de las ciudades y puertos de Ucrania y Eslovenia. Los mis-mos que hace pocos meses suscribieron sendos acuerdos comerciales con el puerto de Buenos Aires para desarrollar su potencial en las actividades bilaterales.
La Republica de Eslovenia estuvo repre-sentada por el ministro plenipotenciario de la embajada, Sr. Tomaž Kunstelj, y el repre-sentante del puerto de Koper en la Argentina, Sr. Augusto Vivod. Todos fueron recibi-dos por Jose Luis Racciatti, director nacio-nal de infraestructura portuaria.
El motivo de estas visitas, casi informa-les, era tratar de acercar posiciones y posi-bilitar que los diferentes representantes de las terminales portuarias de Ucrania, Eslovenia y la Argentina realizaran y discutieran las diferentes propuestas de trabajo para la concretion real en determinados negocios. Una de las propuestas que tiene mayor visos de concretarse, en el corto plažo, es la conformation de una lrnea regular de transporte maritimo entre estas terminales con la salvedad que las naves llevaran en sus mastiles las tres banderas. Esto les permiti-ria gozar de los privilegios de operar, en
čada puerto de los mencionados, como embarcacion local, ya que los diferentes paises se comprometieron a reducir los costos de los cargos portuarios a estas embarcaciones, ademas de disminuir los gastos de manipuleos de los embarques.
Es de destacar que, por sus ubicaciones geograficas, estos puertos posibilitan a los exportadores argentinos reducir la cantidad de dfas de navegacion y por ende los costos del transporte maritimo. Uno de los calcu-los realizados indica que, por čada contene-dor derivado por estas terminales, se aho-rran hasta 1.150 dolares en el costo total del transporte. Esto significa una gran ven-taja comparativa a la hora de decidir por que puerto se ingresaržn los cargamentos al mercado europeo.
Ambito Financiero (okrajšano)
Frlec, Janša in Drnovšek
Janez Janša je pred dnevi obdolžil slovenskega zunanjega minstra Frleca, da je na Kitajskem, kamor je potoval, daje dejal, da so kršitve človekovih pravic v Tibetu »Kitajska notranja zadeva”. Zato je zato zahteval njegov odstop. Predsednik vlade Janez Drnovšek je po radiu dejal, da bo najprej počakal, da se minister Frlec vrne s poti. V zvezi z verodostojnostjo Frlečevih besed o Tibetu je premier Drnovšek prepričan, da so izvzete iz konteksta in daje bilo najbrž to nekoliko drugače interpretirano.
STRAN 3:
Marko Fink v ljubljanski Operi
Naša skupnost živi
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
V sredo, 24. novembra je bilo v Slomškovem domu pod okriljem Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice predavajte ..Argentina v novem obdobju”. Predavala sta dr. Marko Rebozov: Makroekonomske prerspektive pod novo vlado in dipl. časnikar Tone Mizerit: Politične neznanke bodočnosti.
V nedelo, 28. novembra je bilo praznovalce 50-letnice Slomškove šole v Ramos Mejyi. Pričela se je z zahvalno mašo za žive in r^jne učitelje, katehete in učence.
Isti dan je bilo v Našem domu v San Justu žrebanje srečk, združeno z lepo prireditvijo.
Prav tako so bile isti dan poldnevne duhovne vaje za žene v Slovenski hiši. Vodil jih je Jože Bokalič CM.
V sredo, 1. decembra je bil sklep Rož-manove šole v San Martinu.
Isti dan je imela Slomškova šola v Ramos Mejyi sklepno prireditev. Sledilo
PREŠERNOVO LETO
Vlada je sprejela sklep o določitvi leta 2000 za Prešernovo leto - leto kulture in imenovala odbor za njegovo pripravo in izvedbo. Odbor vodi minister za kulturo Jožef Školč in se je sestal prvič 3. decembra letos.
DRNOVŠEK O SPORAZUMU S CERKVIJO
V zvezi s predvidenim sporazumom med Slovenijo in Vatikanom in odzivi nai\j je premier Drnovšek menil, da so “vse te silne reakcije v javnosti precej zavajajoče. Najbrž ljudje sed^j ob tem mislijo, da ta sporazum uv^ja verouk v šole in še kaj. To ni res, ta sporazum niti slučajno tega ne uvaja in nikakor ne gre preko tistih rešitev, ki jih že imamo v našem pravnem sistemu." Pogajanja sicer po njegovih besedah še potekajo in tudi zaradi vseh teh odzivov so pogajalcem vlade naročili, da “nekatere dikcije bolj izostrijo oz. jih napravijo tako nedvoumne, da nihče ne bo mogel tega napačno tolmačiti”.
BOLNICO FRANJA NA UNESCOV SEZNAM?
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU z obrazložitvijo, da bolnica Franja simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno. (Iz te dobe so edino na spisku Auschwitz in Hirošima. Mislimo, da bi bilo bolj primerna grobišča na Kočevskem Rogu!). Na seznam svetovne dedišči-
V programski politiki Radia Slovenija se glede bližr\je preteklosti pojavljajo dvojna merila, je 2. decembra v pismu direktorju radijskih programov Radia Slovenya Andreju Rotu opozoril predsednik SKD Lojze Peterle.
Desetletnica Demosa s strani Radia Slovenya ni bila deležna niti približno tolikšne pozornosti kot slavnostna akademija ob spominu na “ne-miting” (glej Zgodilo se je, op. ur.), ki jo je nacionalni radio tudi neposredno prenašal, pri po-ročanju s slavnostne akademije ob 10-
je miklavževanje.
Isti dan zvečer je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura pod geslom. Pridi k nam tvoje kraljestvo po duhovnikih.
V soboto, 4. decembra se je pričela kopalna sezona v letovišču Sloga z blagoslovitvijo vode.
V nedeljo, 5. decembra, je bilo v Rož-manovem domu prijateljsko srečax\je, ki se je pričelo z mašo za rajne in žive dobrotnike, sledilo je skupno kosilo.
Isti dan je prišel v Hladnikov dom v lanusu sv. Miklavž.
Prav tako je isti dan imela Balantičeva šola v San Justu sklepno šolsko prireditev, nato je prišel sv. Miklavž.
Za prvi petek so bile v naših krajevnih domovih svete ure.
Slovenski koledar v založbi Dušnega pastirstva v Argentini je že na voljo našim rojakom.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
ne pri UNESCU je uvrščenih 582 znamenitosti iz 114 držav, med njimi tudi slovenske Škocjanske jame. V Sloveniji so se sicer pojavili predlogi, da bi na seznam uvrstili tudi freske Mrtvaški ples iz hras-toveljske cerkvice, bohinjske pastirske planine, matični Kras in rudarsko mesto Idrija. A imenovane skupine strokovnjakov za pripravo dokumentacije svojega dela niso dokončale.
AKADEMIK KRAŠOVEC PRI PREMIERU
Predsednik vlade Janez Drnovšek je sprejel akademika Jožeta Krašovca, enega najpomembnejših svetovnih biblicis-tov, in predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Franceta Bernika. Ob tej priložnosti je Jože Krašovec pre-mieru izročil dvojezično študijo z naslovom Nagrada, kazen in odpuščanje: Mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov.
PREDSEDNIK SKD PETERLE V BOLNIŠNICI
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je 3. decembra ma Jesenicah prestal načrtovano operacijo zaradi hemije (kile). Relativno enostaven operativni poseg je minil brez zapletov in posebnosti, predsednik SKD pa se po operaciji dobro počuti.
NE-MITING
V Sloveniji so zelo slavili „ne-miting“, ko so pred 10 leti Srbi pripravljali svoj protislovenski miting v Ljubljani, ki ga pa končno Slovenci niso dopustili.
letnici Demosa pa so bili ključni poudarki iz nastopov govornikov celo izpuščeni, je zapisal Lojze Peterle. Pravi, da spominu na dogajanje v zvezi z “ne-mitingom” ne nasprotiye in da spoštiye vse, ki so se zavzeli ali so se bili pripravljeni zavzeti za obrambo slovenskih interesov, vendar nasprotiye manipulaciji in idealiziranju z dogodki ali osebami v tej zvezi.
V pismu je Peterle izrazil tudi željo, da bi Radio Slovenija kot javna ustanova deloval profesionalno, resnicoljubno, nikakor pa ne tendenciozno oziroma v službi ene politične opcije.
Po STA
Ta petek, 10. decembra, bo v Argentini nastopila nova vlada. Dosedanja opozicija bo prišla na oblast in obratno, peronizem bo prešel v opozicijo. To pomeni precejšen pretres na političnem področju, zanimive pa so tudi okoliščine, v katerih se to dogaja.
SKRITI BOJI
Navzven celoten proces še kar lepo iz-gleda. De la Rua je v priličnem razdobju imenoval ministre in ti sestavljajo ekipe svojih sodelavcev. A če pogledamo nekoliko bolj natančno, bomo razvideli, de se nenehno pojavljajo težave, daje potekel že poldrugi mesec od zmage, da smo že na pragu vrste priseganj novih fukncionarjev, a je marsikatero mesto še prazno.
Smemo to pripisati le že znani nepripravljenosti argentinskih političnih strank? Normalna stranka bi morala imeti že prej organizirane ekipe, predvsem še, če ji vse ankete napovediyejo zmago. A očividno Povezava ni normalna stranka. Sožitje radikalov in Solidarne fronte je bolj težko, kot se na zunaj kaže. Na površju izgleda vse lepo. Celo Alvarez in Graciela Fernandez Meyide sta priskočila prihodnjemu predsedniku na pomoč, ko mu je lastna stranka osporavala novega vzgojnega ministra. A na drugi in tretji stopnici oblasti se bye krvav boj za vsako mesto, ki predstavlja kanček oblasti prihodnje dobe.
Sile niso sorazmerne. Prednjači radikalizem iz več razlogov: ker je predsednik iz radikalnih vrst, ker imajo radikali dolgotrajno šolo spletk in zasedanj mest in tudi ker je Fronta relativno mlada formacija in ji pri-manjkuje strokovnih kadrov, ki bi lahko zasedli njim pripadajoča mesta. Zato lahko med frentisti opazimo nezadovoljstvo spričo nesorazmernega zasedanja položajev.
Vzrok tej nevarni igri je dvojen. Po eni strani se pred volitvami za to nihče ni preveč zanimal. Treba je bilo kazati monolitno soglasje in odpraviti vsakršen vzrok sporov, ki bi motili volilno kampanjo. Po drugi strani pa je negativno vplival poraz gospe Fernandez Meyide v provinci Buenos Aires, kije prisilil, da so se tehnične ekipe, namenjene provincijski vladi, pričele zavzemati za položne v prestolnici. Ta “selitev” iz province v mesto je povzročila mnogo zapletov.
PREHODNE TEŽAVE
Brez dvoma pa je vzrok položaju tudi velika nepripravljenost. Razen gospodarske ekipe, ki je bila že prej začrtana, (ker so tako zahtevali tudi gospodje iz mednarodnih finančnih krogov) je bilo vse ostalo v zraku. Le tako si moremo razložiti dejstvo, da ne radikali ne Frepaso niso imeli kandodata za mesto vodje davčnega urada in so morali “naprositi” dosedanjega funkcionarja (Carlos Silvani), naj še naprej vsaj začasno vodi svoj posel.
Seveda tudi v tem niso bili vsi edini v novi vladi. Predsednik in gospodarski minister sta soglašala, a koordinacijski minister (Rodolfo Terragno) je proti Silvaniju poslal torped (obtožil ga je, da ni znal odpraviti davčne evazije), ki je skoraj potopil celotni načrt. Ni nihče pomislil prej na to mesto, da bi lahko poiskali lastnega človeka?
Kot ta primer je še marsikateri drugi. Tako lahko omenimo nekatere odtenke gospodarskega načrta Poglejmo proračun, okoli katerega še vedno teče debata. Je De la Rua res upal, da se bodo province rade volje odrekle delu fondov, ki so jih doslej prejemale? Sistem ni najboljši in ga je treba spremeniti, a česar ni dosegel Menem, bo težko uspelo De la Rui; za tako ugotovitev ni treba biti strokovnjak.
Prav tako dosedanji predsednik zvito nastopa in prepušča prihodnji vladi vrsto
težkih problemov, (ki jih včasih tudi sam sproži) odloča pa o stvareh, ki bih moral prepustiti novim ekipam. V prvo vrsto spadajo zadeve kot pomilostitev poveljnika Sei-neldina in gverilskega vodje Gorriarana Merla. V drugo pa sodi dovoljenje za podražitev vlakov in podaljšanje njih koncezye za nadaljnih dvajset let.
Ustavimo se ob pomilostitvi: v prvi vrsti gre za Seineldina, ki je vodil zadnjo vojaško vstiyo v Argentini. Menem je povsem nepotrebno sprožil snov, Povezava pa je takoj reagirala negativno. Sedanji predsednik je zato dejal, da prepušča odločitev De la Rui. Tako mu je vrgel v roke goreče poleno, ker z druge strani Medameriška komisija za človekove pravice ponovno zahteva, naj se preišče sodba gverilske celice, ki je pod vodstvom Gorriarana Merla napadla vojašnico na Tabladi.
Tu pa se meša juridična snov s političnim predmetom. Razumljivo je, da vsa levica nasprotuje pomilostitvi Seineldina, po drugi strani pa bi njegova svoboda pomenila močan zagon za ustanovitev nove desničarske formacije v argentinski politiki. Večkrat smo na tem mestu omenjali, da v tej državi dejansko ni močne in stvarne desničarske stranke. Resen poizkus je bil Ricov Modin, ki pa je razpadel zaradi osebnih interesov in notranjih nesoglasij. Že dalj časa se pripravlja nova formacija, ki bi združila razne skupine, a postavlja kot bistven pogoj, da ji na čelo stopi Seineldin. To pa je praktično nemogoče, dokler je v ječi. Njegova svoboda in nastop nove stranke bi bila z vidika politične teorije zelo važen pogoj za uravnovešeno zorenje demokracije v Argentini. Važen del prebivalstva namreč ostaja brez političnega zastopstva.
NOVO OBDOBJE
Kljub težavam, ki čakajo vlado in nas vse, pa bo datum 10. decembra izrednega pomena za državo. Kar je bilo nekaj desetletij nazaj le utopija, je danes trdna stvarnost. V 60. letih dejansko nobena demokratična vlada ni dokončala svojega mandata. Sedaj pa bo nastopila že četrta ustavna vlada, ne da bi bilo prekinjeno demokratično življenje. Šestnajst let je precej za državo kot je Argentina Najbolj zanimivo pa je, da danes sploh nihče več ne upošteva kot možne variante kak državni udar, kljub težavam, s katerimi se sooča družba.
Prej smo omenjali politično zrelost, ki jo mora še doseči tukajšnja politična družba. Nova doba bo k temu mnogo pripomogla. Ne bo prevlade ne ene ne druge strani. Na zvezni vladi je Povezava, province so večinoma v rokah peronizma. Predsednik je radikal, najvažnejši guverner je peronist. Povezava ima večino v poslanski zbornici, peronizem večino v Parlamentu. Ruckauf je peronistični guverner province Buenos Aires, a Povezava ima v provincvijskem parlamentu večino. Ni dvoma, da je Povezava levičarska formacija, a gospodarski program, ki ga napovediye in izvaja, je popolen vzorec globaliziranega liberalizma
Ta in še marsikatera dejstva govorijo o potrebi dialoga, sodelovanja, popuščanja v prid skupne blaginje. Gotovo ni nobene garancije, da bo argentinska politična srenja kos problemom, ki jih ta položaj stavi, a vredno je, da problem spozna in ga vssy skuša rešiti.
De la Rua ima pred sabo vrsto velikih izzivov, a tudi edinstveno priložnost, da z drugega zornega kota in z drugačno etiko dokonča delo, ki ga je pričel Menem. Če mu uspe najti vseu delen odgovor na stavljena vprašanja, bo leto 2003 mnogo bolj zanimivo, kot si danes predstavljamo. Če pa delovanje prihodnje vlade ne bo zadovoljivo, bo pač družba doživela novo razočaranje. Reakcija bo temu primerna.
Peterle pisal Andreju Rotu
Slovenci v Argentini
MENDOZA
Božo Šušteršič — 80-letnik
V mesecu novembru tl. je praznoval 80-letnico svojega rojstva naš prijatelj in javni delavec Božo Šušteršič.
Božo se je rodil 29. novembra 1919 v tedai\ji beli Ljubljani. Otroška leta je preživel v trnovski fari, a mladost v viški, v Rožni dolini. Še dokaj brezskrbna mlada leta mu je prekinila druga svetovna vojna s komunistično revolucijo vred. že po nekaj mesecih službovanja na Prehranjevalnem uradu - Prevod ga je „obis-kala,, na uradu italijanska fašistična policya in po nekaj dneh zapora odpeljala v koncentracijsko taborišče Renicci v Italiji.
Skoraj enoletnega hiranja v taborišču lakote in počasnega umiranja je bil presenetljivo rešen s končnim izpustom na svobodo. Vrnil se je domov skoraj neprepoznaven - živ okosti\jak. Z večtedenskim zdrayljen-jem v ljubljanski bolnici so se mu polagoma vrnile moči in volja do življenja.
A Božo tudi po okrevanju ni miroval, čutil je dolžnost, da stori nekaj za obrambo razkosane domovine, krvaveče od nasilja tujih in še krutejših domačih notrai\jih sovražnikov. In temu notranjemu klicu se je odzval. Stopil je v vrste slovenskih domobrancev. Istočasno so v domobranske vrste pristopili še njegovi bratje Maks, Tone, Marjan, Janko in sestra Jelica Družina sedmih otrok s šestimi dombranci! Brat Maks je bil vrnjen iz Vetrii\ja in ubit; njegovo ime je vklesano na ljubljanski spominski plošči na Žalah. Sestro Jelico pa so partizani zajeli na vlaku z domobranskimi ranjenci. Prestala je pet let v komunističnih ječah.
Nastopila je nato za Boža doba nevarnih zapletov, groženj od okupatorja kot s partizanske strani. V nevarnosti za svoje življenje je moral večkrat menjati postojanke - zadnjikrat na Primorskem.
IVAN ŽNIDAR
Po končanem vojnem razdejanju in grozotah smo našli Boža v begunskem taborišču v Riccione v Italiji. Rešitev za končno izselitev preko oceana je po dolgotrajnem postopku doletela tudi njega. Ameriška ladja Stewars ga je z ostalimi begunci po dolgi vožr\ji in pričakovanju izkrcala na argentinskih svobodnih tleh v buenosai-reškem pristanišču.
Za Boža se je pričelo novo življenje in zavihati je bilo treba rokave. Najprej je dobil začasno bivališče na Flo-resti, čez nekaj let pa lasten dom v Hur-linghamu. Izguba očeta in matere, za katera je vseskozi z domačimi vred skrbel v svoji hiši, ga je hudo prizadela. A čas polagoma zaceli tudi te rane. Božo je vztrajal še nadalje pri delu kot upravnik domobranske revije „Tabor”, delo, ki ga z vso ljubeznijo opravlja dolga desetletja Ko se je pričela akcija za gradnjo zavetišča „Rožmanov dom”, je bil Božo med ustanovniki in vodilen član odbora V njem delnje še danes. Že več desetletij vsako sredo obišče slovensko tiskamo „Vilko”, kjer dvigne Svobodno Slovenijo, Oznanilo in Duhovno življenje za vse naročnike iz Hurlinghama Doma jih razporedi in preda bratu Marjanu, ki jih raznese drugim naročnikom in zastopnikom. Ob nedeljah se redno udeleži slovenske maše v San Martinu, po njej pa še kot član obišče Slovenski dom poleg.Tam se rad pomeri v šahovkss igri, ki mu je poleg branja neljubše razvedrilo.
Na dosedanji življenjski poto Božu ni bilo ravno posuto z rožicami. Zato mu ob njegovem življenjskem mejniku tembolj kličemo: Bog te živi, Božo, še mnogo srečnih let!
Tvoji prijatelji in soborci
(1)
Ob 60. letnici začetka druge svetovne vojne
Pred 60. leti se je začela druga svetovna vojna, svetovna tragedija in tudi naša slovenska tragedija. Zelo malo je mogla Slovenija odločati tiste čase o sebi sama. Postavljena je bila med dva svetova, ki sta se oba na različne načine razlivala preko zemlje in zasužnjevala narod, oba pa sta hotela uveljaviti svoj vpliv s silo in močjo. Bila sta kot dva mlinska kamna, ki sta se trla in med katerima so se ljudje reševali in z njimi narod. To je bil svet nacistične in fašistične zamisli Nove Evrope, na eni strani s Hitlerjem in Musolinijem, ki sta oba zavedla in z bičem naganjala v svoj voz, na drugi strani pa zamisel internacionalne komunistične revolucije, sovjetizacije Evrope, segajoč k nam s svojo organizacijo partizanstva, ki ga je vodila brezobzirna komunistična stranka in na svoj način trebila lasten narod. To trenje je bilo plačano s tisoči zahrbtno umorjenimi, ubitimi, umrlimi v pregnanstvu, trpečimi v ječah, taboriščih in končno nad 12 tisoč pokončanih že po končani vojni. Toda večina naroda ni prenehala verovati in se na svoj način boriti za nov svet, ki bi naj iz tega pekla prišel po krščanskih zamislih ljubezni do bližnjega in spoštovanju
Na zadnjih volitvah 24. oktobra je bil v Mendozi izvoljen kot poslanec za Demokratsko stranko (Partido Democrata) Andrej Habjan ml., sin slovenskih staršev inž. Andreja Habjan in Ivanke roj. Stopar.
Osnovno šolo je končal pri salezijancih (Don Bosco), srednjo na Liceo Agricola in končno je diplomiral na agronomski fakulteti v Mendozi in postal inženir agronom.
Poučeval je na srednji kmetijski šoli, bil je svetovalec pri vinogradniškem cen-
tru v Mendozi, bil je tudi član regionalnega centra INTA Cuyo. Že kot študent in do sedaj se je aktivno udejstvoval pri Demokratski stranki, ki je v Mendozi zelo močna tradicionalna stranka Tudi tukaj je bil na raznih odgovornih mestih.
To je verjetno prvi Slovenec v Argentini, ki je v politiki dosegel čast poslanca, in smo Slovenci lahko ponosni nanj. čestitamo!
pripravila Majda Ocvirk
Fink prvič slovenski Figaro
Objavljamo vest iz Slovenske tiskovne agencije kot zanimivost o uspehu naših umetnikov:
Priljubljena komična opera v štirih dejanjih Figarova svatba skladatelja Wolfgan-ga Amadeusa Mozarta je doživela premiero leta 1786, v ljubljanski Operi so jo prvič uprizorili leta 1926, v tekoči sezoni 1999/ 2000 pa bo znova na sporedu, tokrat z libretom v novem prevodu Jožeta Humerja, dirigentom Petrom Stanglom, režiserjem Ferdinandom Hofmannom in pomlajeno pevsko ekipo. Prvič bo v ljubljanski Operi, in sicer v vlogi Figara, pel povabljeni argentinski Slovenec Marko Fink.
Marko Fink se je rodil v Buenos Airesu. Leta 1985 se je odločil za pevsko kariero in se začel izpopolnjevati pri različnih evrops-
kih mojstrih. V Argentini je bil član več komornih skupin. Operni debut je doživel leta 1990 v Salzburgu, postal član salzburškega Deželnega gledališča, nato pa se odločil za pot svobodnega umetnika. Pel je že v operah v Parizu, Baslu, Bord-auxu, Strasbourgu, Trstu, Frankfurtu in drugod. Kot je povedal, se je rad odzval na povabilo vodstva ljubljanske opere, da zapoje v Figa-rovi svatbi. Vlogo Figara je prvič pel v nemščini, in to v Salzburgu v sezoni 1990/ 91, kasneje v Italiji v italijanskem jeziku.
Dodajmo še, da je prof. Ivan Vomber-gar postal korepetitor v ljubljanski Operi in je kot svoje prvo delo spremljal Marka Finka in druge pri v^jah za to opero. Na premieri pa je sodeloval pri orkestru na clavicembalu.
100-let Narodnega doma v Mariboru
V okviru proslavljanja 100-letnice Narodnega doma so 30. novembra odprli razstavo “Homo sapiens 3000”, na kateri so razstavili 100 likovnih del v čast stoletnici. Potem je bila v veliki dvorani Narodnega doma svečana akademija, na kateri so se zbrali številni kulturni ustvarjalci, politiki, gospodarstveniki in univerzitetni profesorji ter drugi občani Maribora O pomenu Narodnega doma za krepitev narodne zavesti na Štajerskem je govoril dr. Bruno Hartman. V bogatem kulturnem programu, ki gaje režiral Bojan Labovič, pa so nastopili godalni kvartet Enzo Fabiani, mladinski pevski zbor Junior Carmina Slovenica, komorna zasedba mariborske filharmonije, pihalni orkes-
ter KUD Pošta ter Mariborski oktet
O Narodnem domu je Slovenec 4. decembra leta 1899 zapisal, da je bila velika dvorana polna občinstva iz Maribora in dežele, da so igrali poslovenjeno šaloigro Pokojni moj in enodejanko Gospoda Kodelja pridige izza gardin ter da so nastopih še pianistki Schreiner in pevski zbor. “Občinstvo je burno zahvaljevalo pevovodjo in divno korono pevkini in pevcev okoli njega,” je zapisal časnik. Kronisti so zapisali, da so Narodni dom začeli zidati leta 1897 in ga do konca leta 1898 spravili pod streho. V začetku leta 1899 so ga opremili, tako da so posojilničarji v njem prvič zborovali 26. februarja tistega leta
osnovnih pravic človeka in naroda
Ta tretji svet pa so mnogi gledali v besedah in govorih Kristusovega namestnika na zemlji, vidnega predstavnika tistega časa, svetega očeta Pij a XII. in v nauku Cerkve sploh, ter v prizadevanjih demokratskih anglosaških državnikov, ki so tedaj v začetku vojne proglasili za cilj svojih oboroženih akcij: “Osvoboditev sveta od nasilja in sovraštva”. Prvi je predstavljal svetovni red na religiozni podlagi, drugi, na humanistično človekoljubni, obe zamisli pa sta večini Slovencem budili upanje, da bo narod iz nasilja teh let prišel v čas svobode in miru, kjer si bo narod v smislu teh načel lahko izbiral svobodne postave pod svobodnim soncem.
Že prej, ko sta Nemčija in Italija napadli Slovenijo, je predsednik Združenih držav Amerike Roosevelt podal kongresu v Was-hingtonu za novo leto 1941 osnovna načela svoje zamisli sveta, za katere naj se odloči Amerika in stopi iz svoje osamljenosti v boj za njih svetovno uveljavljenje. Ta važna poslanica je bila tudi odločujoča za nastop takratne Jugoslavije h kateri je spadala Slovenija na stran zapadnih zaveznikov.
Štiri svoboščine: V bodočnosti, ki jo skušamo narediti varno, želimo videti svet zgrajen na temeljih štirih svoboščin:
Prva je svoboda govora in izražanja vsepovsod v svetu.
Druga je svoboda pred pomanjkanjem, le to pomeni, če jo imenujemo z navadnimi besedami, da moramo skleniti takšne gospodarske sporazume, la naj zagotovijo prebivalcem vseh držav zdravo in mimo življenje vsepovsod po svetu.
Tretja je svoboda slehernega človeka, da lahko moli Boga po svoje vsepovsod na svetu.
Četrta je svoboda pred ustrahovanjem, le ta pomeni zmanjšanje oborožitve po svetu v tolikšni meri in tako korenito, da ne bo mogel noben narod zatirati nobenega svojih sosedov nikjer na svetu.
To ni kakšna utvara daljnega tisočletja. Je dejanska osnova za svet, ki ga lahko zgradimo v našem času in v našem rodu. Takšen svet je pravo nasprotje tako imenovanemu “novemu redu” tiranije, ki bi ga diktatorji želeli uvesti ob gromu topov.
Kmalu nato, 14. avgusta 1941, pa sta se sestala nelge na oceanu angleški ministrski predsednik Churchill in ameriški predsednik Roosevelt in poslala v svet najvažnejšo listino tistih let, Atlantsko karto, to je: splošna načela združenih na-
rodov za trajen mir na svetu, ki se glasi:
“Predsedniku Ameriških združenih držav in ministrskemu predsedniku g. Churchillu se je zdelo prav, da objavita v skupni izjavi nekatera načela, ki jih zasleduje politika njunih držav.
Prvič, njuni državi ne težita za nobenim povečanjem, niti ozemeljskim niti kakim drugim.
Drugič, ne želita nobenih ozemeljskih sprememb, ki se ne bi skladale s svobodno izraženimi željami prizadetih narodov.
Tretjič, priznavata narodom pravico, da si po svoji volji izberejo obliko vladavine, v kateri hočejo živeti. Obenem pa tudi želita, da bi bile povrnjene suverene pravice in samovlada tistim, katerim so bile vzete.
Četrtič, prizadevala si bosta, s primernim spoštovanjem svojih obstoječih obveznosti, pomagati vsem državam, najsi bodo velike ali majhne, zmagovite ali poražene, da dobijo na podlagi enakopravnosti dostop do trgovine in surovin, ki so potrebne za njihovo gospodarsko uspevanje.
Petič, hočeta delovati za dosego popolnega sodelovanja med vsemi narodi na gospodarskem področju z namenom splošnega izboljšanja delovnih razmer, gospodarskega napredka in družbene varnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji o zaščitnem zakonu
Slovenski knjižni sejem
Sprejem zaščitnega zakona je za nas dejai\je, s katerim bi italijanska država uresničila osnovno merilo civilizacijskih zahtev, ki jih je Evropa postavila kot pogoj, s katerim svojim prebivalcem zagotavlja varnost, demokratičnost in spoštovanje človekovih pravic, je v izjavi vodilnim slovenskim in italijanskim politikom zapisalo skupno zastopstvo Slovencev v Italiji. Hkrati so izrazili upanje, da bo zaščitni zakon za slovensko mai\jšino v Italiji sprejet v začetku leta 2000.
Končni sprejem zaščitnega zakona zastopstvo Slovencev razume kot znamenje,
da je večina v Italiji obveznosti do mai\j-šine sprejela za svoje. “Slovenci v Italiji s sprejetjem zaščitnega zakona upravičeno zahtevamo dokončni zaključek dolgoletne in že prevečkrat odložene zakonodajne poti,” so v skupni izjavi še zapisali predstavniki Slovenske skupnosti, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Slovenske organizacije videmske pokrajine, Slovenske komponente LD, Demokratskega foruma Slovencev, Slovenske komisije SKP ter Stranke italijanskih in slovenskih komunistov.
Slovenci na Koroškem
Vodja Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk je zavrnil izjavo koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, da se bodo predstavniki slovenske mai\j-šine 10. oktobra 2000 udeležili slovesnosti ob 80. obletnici koroškega plebiscita. “Od tega sporočila ni resnična niti ena beseda,” je v Celovcu poudaril Vouk in dodal, da je letošnje praznovanje 10. oktobra pokazalo, da bi bili udeležba koroških Slovencev na slovesnosti prihodnje leto “naravnost mazohistična”.
Vouk je dodal, da je udeležba koroških Slovencev na slovesnosti s stališča Narodnega sveta mogoča le v primeru, če bi bil
dosežen znaten napredek v manjšinskem vprašanju. Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem soglašata, da bo o sodelovanju manjšine na slovesnosti prihodnje leto odločal razširjen koordinacijski odbor, ki ga sestavka po 30 članov obeh organizacij. To je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm tudi že spo-rožil Haiderju, je še povedal Vouk.
Sicer pa se je koroško združenje industrialcev izreklo proti predlogu Haiderja, da bi bil 10. oktober 2000 na Koroškem praznik. Združenje namreč opozarja, da bi gospodarstvo tak praznik stal od 600 do 700 milijonov šilingov.
Živahen konec tedna
v Stuttgartu
Slovenski dom v Stuttgartu praznuje letos svoj srebrni jubilej. Hiša na Stafflen-berg str. 64 je že 25 let središče verskega, socialnega, kulturnega in družabnega dela Slovencev na Wurttemberškem. Kaj vse je to središče pomenilo rojakom na tem področju, je zapisano v poročilih mesečnika Naša luč in drugih slovenskih časopisih doma in po svetu. Je pa tudi dokumentirano v več filmih, ki bodo bogato gradivo zgodovinarju, ko bo raziskoval živijer\je in delo slovenskih delavcev v drugi domovini Primoža Trubarja.
V tednu med 14. in 21. novembrom letos je bilo v Slovenskem domu zelo živahno. V petek je pastoralni sodelavec Pavel Uršič povabil v Dom prijatelje petja, v soboto se je mudila v domu parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom njenega predsednika Marjana Schiffrerja, v nedeljo pa so veliki prostor našega središča napolnili rojaki ob filmu o romai\ju v Lurd in praznovanju godovnikov v mesecu novembru. Ob vseh teh srečanjih so udeleženci doživljali košček slovenskega sveta. Nas zanima predvsem potek obiska parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člane komisije, generalnega konzula iz Munchena ter navzoče člane društev je pozdravil predsednik KD Slovenija - Stuttgart, Anton Strojan. Poseben pozdrav in zahvala sta seveda veljala župniku Janezu Šketu, ki je za to srečanje dal na razpolago prostore v domu in na kratko predstavil pomen tega slovenskega središča v mestu. Nato je gospod Strojan na kratko omenil cilje Kulturnega društva Slovenija - Stuttgart, ki se opira na humanistično-krščanske temeije in je bilo tako v danih okoliščinah v letu 1991 zelo potrebno. Za njim je Ana Štuhec na kratko omenila delovanje društva Triglav, ki je najstarejše društvo na tem
Samo v minulem letu so slovenske založbe izdale več kot 4000 novih naslovov in zato velja, da se knjižni sejem nikoli ne ponavlja, ampak vsakič predstavi prenovljen, je poudaril Milan Matoš, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev, ob odprtju 15. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu 23. novembra. Pisateij iz Trsta Alojz Rebula, drugi slavnostni govornik, je med drugim menil, da knjiga zaradi tekmovanja z novimi mediji postaja “stvar osye elite, a duhovno zahtevnejših, globlje mislečih in globlje čutečih ljudi, elite, ki bo nosila naprej etično in intelektualno brašno človeštva.” Nato je Slavko Pregl podelil novoustanovljeno Schwentnerjevo nagrado: za izjemen življenjski prispevek slovenskemu založništvu jo je izročil prof. dr. Martinu Žnideršiču, ki je zavezan založništvu praktično vso svojo poklicno pot. Po nekaj odlomkih iz predstave Lo Scrittore režiserke Barbare Novakovič Kolenc je navzoče na odprtju prek video posnetka po-
zdravil Paulo Coelho. Eden najbolj branih pisateljev na svetu je obljubil, da bo februarja znova obiskal Slovenijo. Ta mlada država, “ki pa ima ta privilegij, da se lahko šele odloči, kam in kako v prihodnje”, mu je ob dosedanjih obiskih tako prirasla k srcu, da je dogajanje svojega zadnjega romana, naslovljenega Veronika se odloči umreti, postavil v Slovenijo.
Vendar ta Coelhova izjava spada med komercialne izjave, saj je 25. julija 1998 v intervjuju, ki mu ga je stavil Jose Castello za brazilski dnevnik O Estado de Sao Paulo, na vprašanje zakaj je dogajanje v knjigi Veronika... postavil v Slovenijo, izjavil: “Nimam najmanjšega pojma. Je spontanost in ne načrtovanje, kar vodi moje knjige in zato je projekt pisanja o Poti v Rim propadel. Bil sem že dvakrat v Ljubljani, v slovenski prestolnici, pa sem tudi že velikokrat bil v mnogih drugih krajih, pa jih kljub temu nisem izbral. Kadar se odločite ne načrtovati, se igrate s svojo žensko stranjo, ki jo ponavadi ne poznamo.”
področju. „Mi ne organiziramo samo veselic, kot se to nam večkrat očita, ampak iščemo tudi stike z nemškimi združenji”, je dejala predsednica društva Triglav.
Besedo je prevzel predsednik parlamentarne komisije mag. Marjan Schiffrer, član SKD. Razložil je cilje te komisije, ki se tokrat prvikrat srečuje s Slovenci na Wurttemberškem.
Gospod Strojan je po besedah Schiffrerja odprl razgovor o težnjah, pričakovanjih in zahtevah izseljencev do matične države Slovenije. Da navzočim ležijo problemi pri srcu, so posegi v debato jasno pokazali: slovenske oblasti naj v izseljencih ne gledajo tujcev, saj ti veliko pomagajo Sloveniji s tem, da doma gradijo hiše, plačujejo prometni davek in v domačih krajih ljudi zaposljujejo. Pri omembi volitev v državni zbor je padla marsikatera pikra opomba, saj več domačih uradov prepozno dostavlja potrebna potrdila in tako volitve marsikomu onemogoča. Prava nejevolja navzočih rojakov je bila čutiti ob dejstvu, da še po osmih letih slovenska vlada ni prilagodila formularja pri vprašanju socialnih zadev in ta še vedno nosi naslov Ju 6, kakor da bi Slovenija še danes pripadala Jugoslaviji. Hrvati so to zadevo že zdavnaj uredili. Nemški uradniki le z nasmeškom rea-gircuo, če Slovenci vprašajo po slovenskem obrazcu. Dolgoletna socialna delavka pri škofijski Caritas Doroteja Oblak pogreša v domovini primemo socialno službo za delo s povratniki. Po dolgem bivanju na tujem in v drugačnih razmerah se ti doma težko znajdejo.
Po precej dolgi debati je dal predsednik zborovanja besedo zastopniku učiteljev dopolnilnega pouka, gospodu Kralju. Ta je omenil težave, ki spremljajo slovenske učitelje, ki se sicer z veseljem posvečajo pouku otrok: razdalje so velike, otrok je
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so odprli razstavo ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina z naslovom Ljudem z besedo srca vžgi.
Na razstavi so razstavljeni slovenski prevodi in izvirne izdaje Puškinovih del ter knjige, ki so jih o tem velikem ruskem pesniku napisali slovenski in tuji avtorji. Razstavljeni so tudi gledališki listi s predstav Puškinovih del v slovenskih gledališčih in reprodukcije slik iz časa njegovega življenja.
Dr. Tine Debeljak, vodilni slovenski kulturni delavec v Argentini, je še pred vojno prevedel in izdal Puškinovo pesnitev (v opremi Bare Remec) Bahčisarajski vodo-
Delova telefonska anketa je pokazala, da večina ljudi ne pozna dveh različnih stališč o sporazumu s Svetim sedežem. Tako je namreč odgovorilo 330 od skupno 758 anketiranih. Med ostalimi jih polovica podpira stališča podpisnikov odprtega pisma, daje predlog sporazuma pravno sporen in postavlja Slovenijo v podrejeni poloŽ£y do Svetega sedeža, polovica pa stališče vlade, da je predlog sporazuma ustrezen in da je mnenje podpisnikov odprtega pisma zavajajoče. Da je sporazum treba sprejeti v najkrajšem času, je menilo dobrih 20% vprašanih, 43% jih je izrazilo prepričanje, da se s sklepanjem sporazuma ne mudi, slabih 13% pa da ta sploh ni potreben.
Velika večina je menila, da je položaj
malo, vsaka učna moč poučuje na več krajih. Otroci imajo do r\jih večkrat dolge poti, tako, da jih morajo celo starši pripeljati k pouku. „Danes pride na učitelja okrog 50 slovenskih otrok in ne vemo, koliko časa bo to še šlo”, je zaključil Kralj. Predlagal je, da bi Slovenija posredovala slovenskim otrokom in mladini več primernega čtiva s tem, da bi organizirala potovalno knjižnico.
Ko je med navzočimi prišlo do vprašanja medsebojnega nezaupanja, se je javil tudi dolgoletni slovenski župnik v Stuttgartu, Ciril Turk. Dejal je: „Ko sem ob prihodu v Nemčijo (1959) razmišljal o tem, kako bi organizirali slovensko skupnost, se mi je za to zdelo najbolj primemo geslo: BOGU OTROCI - NARODU SINOVI - NIKOMUR HLAPCI. To geslo smo dali našiti na zastavo
Ob 200. obletnici rojstva Puškina
met, .v Argentini pa dve njegovi pravljici v verzih O mrtvi carični ter o Zlati ribici.
Ob odprtju razstave je nekaj besed o Puškinu povedal ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov. Glavni pobudnik razstave, dr. Aleksander Skaza s Filozofske fakultete v Ljubljani, je dejal, da ima literatura v slovenski in ruski družbi veliko vlogo, saj se marsikdaj ukvarja s stvarmi, ki jih politika in ekonomija zanemarjata ah se z njima ne želita ukvarjati. Poezija, Puš-kinova še posebej, brani svobodo in mši meje med državami.
Razstavo so pripravili NUK, Društvo Slovenija-Rusija, Oddelek za slovanske jezike in književnost ljubljanske Filozofske fakultete ter Slovenska kinoteka.
Anketa: država, Cerkev in sporazum
katoliške Cerkve v Sloveniji dober oz. zelo dober, in manj kot 15% , da je slab oz. zelo slab. Dobra polovica (52,2%) jih je tudi prepričanih, da je njen položi boljši, kot je bil pred osamosvojitvijo. Daje ostal nespremenjen, je menilo 18,7% vprašanih, odstotek manj pa da je slabši. Tistih, ki pravijo, da naj država Cerkev financira enako kot doslej, je bilo skoraj ravno toliko kot takih, ki meni, da manj- Za več denarja iz proračuna se je opredelilo slabih 10%.
Predlog o uvedbi verouka, ki bi ga učili teologi v župniščih in ne bi bil ocenjevan, učenci pa bi bili zaradi obiskovanja verouka oproščeni enega od treh izbirnih predmetov v zadnjih treh letih devetletke, je podprlo 331 anketiranih. Proti je bilo 351.
tradicionalnih slovenskih barv. Mislim, da bi v tem geslu vsak aktiven Slovenec v Nemčiji odkril vsaj del sebe.” Z ozirom na dopolnilne šole pa je gospod Turk omenil, da je občasno obiskovalo sobotno šolo v Stuttgartu v okviru Slovenskega doma o-krog 100 otrok, in mladinski orkester je prilično štel 28 članov, kar je bilo za navzočo komisijo nekaj čisto novega.
Generalni konzul iz Munchena Gregorič Fedor je pozorno sledil poročilom in razgovoru. Glede vzorca Ju 6 je dejal, da se bo ta zadeva rešila v letu in pol. Naj omenimo še to, da sta se k besedi javila tudi navzoča člana državne komisije, predstavnika SLS in ZLSD.
V Stuttgartu je bilo torej živahno.
Udeleženec.
Novice	i
Pisali smo pr
LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so 22. novembra ob 17. uri in 16 minut zabeležili šibak potresni sunek z žariščem 110 kilometrov zahodno od Ljubljane, in sicer v Furlaniji v bližini Humina v Italiji. Predhodno ocepjena velikostna stopnja (magnituda) potresa je bila 2,6. V Sloveniji so potres čutih redki prebivalci Kobarida z intenziteto tretje stopnje po evropski potresni lestvici. - Na-slednji dan pa so ob 14.15 zabeležili šibek potresni sunek z žariščem potresa 60 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, v okolici Novega mesta. Ocenjujejo, da je bila intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutih posamezni prebivalci Podgrada.
LJUBLJANA - 27. novembra so maloprodajne cene motornih bencinov v povprečju višje za 4 %. V skladu s četrtkovim sklepom vlade je za hter najbolj prodajanega, t.j. neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina na bencinski črpalki treba po novem odšteti 119,7 tolarja, kar je 4,7 tolarja (4,1 odstotka) več kot prej. Vlada se je za zvišanje cen odločila zaradi precejšnje podražitve cen nafte in naftnih derivatov v svetovnih borznih kotacjjah.
LJUBLJANA - Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope je v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino pripravil pogovor o boju proti avdiovizualnem piratstvu, v katerem sta predstavnik urada Andrej Piano in Andrej Zupan-čič iz Avtorske agencije za Slovenijo med drugim poudarila, da ima Slovenija dobro zakono-dajo, ki zagotavlja vsa sredstva in ukrepe za uspešen boj proti piratstvu. Ostali razpravl-jalci pa so menih, da ima Slovenija sicer dobro zakonodajo, nima pa učinkovitega pregona kršiteljev avtorskih pravic.
LJUBLJANA - Kratki film Večer videas-tke in režiserke Nataše Prosenc je prejšnji teden osvojil zlato medaljo na festivalu Independent World Fest v Arizoni v mednarodni konkurenci devetdesetih kratkih filmov. To je tretji kratki film Nataše Prosenc, posnet v produkciji Arsmedie in soproduk-ciji TV Slovenija ter ob podpori filmskega sklada. Avtorica ta čas končuje podiplomski študij fihna na Kalifornijskem inštitutu za umetnost v Los Angelesu.
LJUBLJANA - Vodstvo kluba K4 in Študentski odbor Univerze v Ljubljani sta z letošnjo jesenjo ukinila klubske večere gejevskih, lezbičnih, biseksualnih in transsek-sualnih subkultur, ki so se zadi\jih deset let odvijali v klubu K4 ob nedeljah zvečer pod skupnim imenom Roza disko. Kot je v svojem protestnem pismu zapisal ŠKUC-LL - podpisali pa so ga: Legebitra, SOS telefon,
Stigma, Amnesty International, SNG Drama Ljubljana, Mirovni inštitut in mnogi drugi -, hoče klubska uprava s to ukinitvijo destabilizirati gejevske in lezbične subkulture, ki so jim nedeljski večeri nudili referenčni in zaščitni prostor.
LJUBLJANA - Nepotrditev zdravstvenih spričeval za izvoz na trge Evropske zveze je za slovenske mlekarne nedvomno udarec, saj imajo nekatere dolgoročne pogodbe z ocijemalci v državah EZ. Na srečo pa se je ukrep zgodil izven sezone, v zimskem času, ko so skladišča večinoma izprazi\jena, odkup pa se zmanjša za 10 do 15 odstotko. Sedem mlekarn, ki do nadaljnjega ne morejo izvažati mleka in mlečnih izdelkov na trge EZ, bo moralo čimprej poskrbeti za dosego spoštovai\ja evropskega predpisa o vsebnosti mikroorganizmov, po besedah sekretarja zborničnega združenja za agroži-vilstvo Silvestra Čotarja pa bi to lahko dosegle že spomladi.
LJUBLJANA - Samo v minulem letu so slovenske založbe izdale več kot 4000 novih naslovov in zato velja, da se knjižni sejem nikoli ne ponavlja, ampak vsakič predstavi prenovljen, je poudaril predsednik Združenja založnikov in ki\jigotržcev, ob odprtju 15. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Drugi slavnostni govornik je bil pisatelj iz Trsta Alojz Rebula.
LJUBLJANA - Pošta Slovenije je izdala božično-novoletno serijo štirih poštnih znamk. Za pisma, čestitke in razglednice v notranjem prometu je Pošta izdala znamki z nazivno vrednostjo 17 in 18 tolarjev z motivom ognjemeta. Mednarodnim pošiljkam pa sta namenjeni znamki z motivom jashc iz kranjskega antifonarija in nazivno vrednostjo 80 in 90 tolarjev.
LJUBLJANA - Operater mobilne telefonije Mobitel z digitalnim omrežjem GSM trenutno pokriva že več kot 94 odstotkov Slovenije, vendar pa pokritost še izboljšnje tudi na območjih, kjer je gostota prebivalstva nekohko manjša, kamor sodijo tudi Kras in Brkini. Zato pri družbi do konca naslednjega leta nameravajo samo na Krasu postaviti deset novih baznih postni-
ŠKOCJAN - Na okrogli mizi o potrebnih korakih, ki bodo pripeljali k začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, so udeleženci soglašali, da je potrebno drugi tir čimprej zgraditi. Okrogle mize so se udeležili naj višji predstavniki štirih občin, ki ležijo ob trasi načrtovanega približno 50-kilometrskega drugega tira omenjene proge (Koper, Divača, Sežana in Hrpelje - Kozina), pa tudi direktorja Slovenskih železnic in Luke Koper, Igor Zajec in Bruno Korelič, ter delavska direktorja obeh družb, Slavko Kmetič iz SŽ ter Lojze Peric iz Luke.
OSTIA, Italija - Slovenska judoistična mladinska reprezentanca je nadvse uspešno nastopila na evropskem prvenstvu. Skupno je Slovenija osvojila pet kolajn, kar jo uvršča na tretje mesto med 39 sodelujočimi reprezentancami na MEP.
EDMONTON, Kanada - Slovenski plavalci so zaključili prvi ciklus nastopov v svetovnem pokalu. Za konec je Ilirijan Matic Lipovž 100 m prsno preplaval 1:02,98 minute in z novim osebnim rekordom osvojil 6. mesto. Blaž Medvešek je nastop zaradi slabega počutja odpovedal že v predtekmovanju, Mankoč pa v finalu. V predtekmovanju se je Mankoč brez težav uvrstil v finale na 200 m mešano.
BRATISLAVA, Slovaška - Najboljša slovenska plesalca Katarina Venturini in Andrej Škufco sta v latinsko-ameriških
EDINOST IN ENOTNOST
je mogoča le v organizaciji. V Argentini imamo Društvo Slovencev, organizacijo, namenjeno vsem slovenskim naseljencem, ki so krščanskega in protikomunističnega mišljenja. Po svoji zamisli je društvo tako širokogrudno, da ni med Slovenci nikogar, ki bi v društvo ne mogel vstopiti.
Vehka večina naseljencev je spoznala potrebo takega društva Vsi niso še nikdar bih istega mnenja. Tudi ni treba, da bi bili. Demokratična oblika ustanove daje možnost, da vsakdo lahko širi svoje misli. Vendar mora biti tudi tako pravičen, da se ukloni večini. Vendar nočejo vsi v organizacijo. So manjšina, vendar je škoda, da gredo po svoje.
ŠKOF DR. ROŽMAN V ČILU
21. septembra je prišel prevzvišeni v Santiago. Glavne priprave za sprejem je vodila s. Vincencija, ki zasluži ime mati Slovencev v Čilu. Na letališču so Slovenci zapeli škofu v pozdrav Tebe Boga hvali-
mo; druga kitica je bila zložena prav za njegov prihod.
Zastopnik naj mlajših Joško Kepec je korajžno povedal svoj pozdrav, gospa Wallner - Aljančičeva je pozdravila v imenu naseljencev. Kot zadnji je govoril g. župnik Jože Guštin, ki je prihitel iz daljnega Temuca na jugu.
Prevzvišeni je bil ves čas svojega bivanja v Čilu gost kardinala Caroja. Pozneje je obiskal še Rancaguo, kjer dela nekaj slovenskih duhovnikov.
Miklavž bo med nami v nedeljo ob štirih popoldne v dvorani pri sv. Juliji za društvenimi prostori. Obdaroval bo male in tudi velike otroke. Darila je izročati v društveni pisarni, kjer bo Miklavžev zastopnik sprejemal ves teden tozadevne prošnje in priporočila. Ob tej priliki bo govoril Miklavž tudi svoj oficialni vsakoletni prestolni nagovor.
Svobodna Slovenija, št. 48.;
1. decembra 1949
Slovenija	mo
Božični motiv na barvnem oknu
innu yn iiiwtwtwi
plesih zmagala na IDSF tekmi v Bratislavi, dan kasneje pa sta uspeh ponovila še na avstrijskem Dunaju.
LJUBLJANA - Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so letos prejeli atlet Gregor Cankar, alpinist Tomaž Humar, veslač Luka Špik, nogometni stro-kovnjak dr. Branko Elsner in športni delavec Marjan Jemec. Podelili pa so tudi deset plaket.
STUTTGART, Nemčija - Slovenska telovadca Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek sta uspešno nastopila na kvalifikacijah pete letošnje tekme za svetovni pokal. Pegan je bil z oceno 9,725 najboljši na drogu, na bradlji pa je z 9,525 zasedel peto mesto v kvalifikacijah. Petkovšek je bil na bradlji mesto za Peganom (9,475), na drogu pa se z oceno 8,8 ni uvrstil v finale.
ZBORNIK 0 JOSIPU AGNELETTU
V TRUBARJEVI ČITALNICI Narodne in študijske knjižnice v Trstu so predstavili zbornik z naslovom Josip Agneletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu.
V njem so zbrani prispevki s posveta, ki so ga lani v Trstu priredili Znanstvenoraziskovalno središče RS iz Kopra, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, NŠK, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta ter Kulturni klub Istra.
Josip Agneletto je deloval na kulturnem, zlasti pa na gospodarskem, pravnem in političnem področju v Istri in predvsem v Trstu. Dejaven je bil že pred prvo svetovno vojno, nato med obema vojnama, zlasti pa po drugi svetovni vojni, ko je bil ustanovitelj Slovenske demokratske zveze. To je bila slovenske stranke, ki se je sklicevala na načela zahodne demokracije (Agneletto je ohranil liberalno držo) proti takratnemu komunističnemu režimu, ki je zavladal v Sloveniji in Jugoslaviji, in zahtevala pravice za Slovence na Tržaškem in v Italiji.
Znamka predstavlja detajl božičnega motiva z barvnega okna v cerkvi Device Marije v Polju v Bovcu. Izdajai\je te znamke je sovpadlo s praznovanjem 800-letnice župnije. Papež Celestin III. je namreč 24. novembra 1192 izdal bulo, v kateri potrjuje že štiridesetletne pravice Čedadskega kapitlja do župnije Bovec. Med drugimi cerkvami v župniji je tudi gotska cerkev Device Marije s freskami Jerneja iz Loke. Ob 800-letnici je akademska slikarka Veselka Šorli - Puc izdelala sedem barvnih oken z motivi iz Marijinega življenja. Na znamki je motiv Marije z detetom.
Slikarka je nam dobro poznana, saj je pred leti s svojim možem Matjažem Pucem preživela dalj časa v Argentini.
Osebne novice
Rojstvo: V četrtek 14. oktobra se je rodil Timotej Žitnik, sin cont. Sandija in gospe dr. Marcele Trovato.
Čestitamo!
Krst: V petek, 3. decembra je bil krščen v cerkvi Nuestra Senora del Valle, Moron, Christian Debevec, sin Matija in Cvetke roj. Kopač. Botra sta bila Luka Debevec in Marija Andreja Zupanc. Krstil je župnik Tone Pintarič.
Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se poročila Nevenka Godec in Danijel Zupanc; za priče so bili ženinovi starši Franc in Ivanka Zupanc ter nevestina mati in brat, Alenka in dr. Štefan Godec.
Čestitamo!
Smrti: Umrli so v San Justu Ivana Kušar roj. Bajt (95) in Zorka Šerjak (82), v Castelarju Viktorija Čop roj. Glavič (93), v Capitalu Rozalija Bergot (87) in Anton Štrancar (87) ter v Lomas del Mirador Mila Černe roj. Mikluš (76).
Naj počivajo v miru!
Imenovanje: Za poddekana ekonomske fakultete na Univerzi v Moronu je bil izvoljen Miha Skubic. Čestitamo!
Slovenska folklorna skupina Pristava OB 10. OBLETNICI
vabi vse prijatelje na
VESELICO NARODNIH PLESOV
v soboto, 11. decembra 1999, ob 20.30 uri.
Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar
URA TEČE, nič ne reče... Ura zamujena je za vedno zamujena... vaši prihranki se bodo povečali, če jih boste imeli donosno in varno naložene v Slogi.
Če imate Karto Sloga, vam je uspeh zagotovljen. Hitra posojila, nagrade in podpore, letovišče Sloga in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve nagradi: Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev. Desetdnevne počitnice za dve osebi v Hanželičevem domu v poletni sezoni.
Nabavite si Karto SLOGA ($ 200.- navadne naložbe) pravočasno!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
c cj 0) 3
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
ZABAVA IN VESELJE na
SLOVENSKI PRISTAVI
ob pričakovanju novega
TISOČLETJA
31. decembra
Pridi, ne bo ti žal!
V ZADNJIH MINUTAH TEGA TISOČLETJA SE BOMO SEŠLI V NAŠEM DOMU „SAN JUSTO“ NA NEPOZABNEM
SILVESTROVANJU
OB BOGATO POGRNJENIH MIZAH IN PRVOVRSTNI KAPLJICI, OB PESTREM PROGRAMU IN POSKOČNIH ZVOKIH „ZLATE ZVEZDE“
Rezervirajte si mizo telefonsko: 4441-5528/6979
Mali oglasi \
ESTUDIO de AGRIMENSURA (Peia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel,- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - Unificacičn - Mensura - Usucapcidn TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v VUla Cate-dral, Bariloche. Uživajte mime počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
z^jp\ Letalske karte, rezerva V1*TV hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtme@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Ali veste, da...
... je v torek, 12. oktobra 1999, bilo rojeno dete, katerega je Zveza narodov simbolično krstilo za ,,šestmilijardnega zemljana”, ker je i\jegovo rojstvo prekoračilo
šest milijard prebivalcev tega planeta. Deček je bil rojen v Sarajevu.
Zaključni koncert
Slovenskega otroškega zbora Zedinjene Slovenije
bo v torek, 14. decembra v Slomškovem domu ob 19.30 uri
Vsi lepo vabljeni!
Čutimo dolžnost, da obvestimo naše rojake, s katerimi že dolga leta skupaj dožovljamo domačo božičnico, da letoši\je praznovanje odpade zaradi javne cerkeve-ne prireditve za jubilejno leto.
Zveza slovenskih mater in žena
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration:
RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za ■K pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
č čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
% Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila |
SOBOTA, 11. decembra:
Veselica narodnih plesov ob 10. obletnici Slovenske folklorne skupine Pristava ob 20.30 na Pristavi.
NEDELJA, 12. decembra:
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi, ob 12.30 članski asado.
V Slomškovem domu ob 17. uri spominska prireditev ob 50-letnici Slomškove šole.
TOREK, 14. decembra:
Zaključni koncert Slovenskega otroškega zbora Zedinjene Slovenije
ob 19. uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 19. decembra:
V Našem domu v San Justu ob 13. uri srečanje in kosilo Društva upokojencev.
Koncert božičnih pesmi otroškega zbora „Zarja mladosti11 po sv. maši na Pristavi.
Petek, 24. decembra:
Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj ob 22. uri.
PETEK, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi.
Silvestrovanje v Našem domu v San
Justu.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. novembra 1999
1 dolar	194,74 SIT tolarjev
1 marka	100,60 SIT tolarjev
100 lir	10,13 SIT tolarjev
Popravek
V zadnji številki je v osmrtnici za pok. Francetom Liparjem med žalujočimi pomotoma izpadla sledeča omemba:
svakinja Zofka Vombergar z družino.
Prosimo bralce, da uvidevno sprejmejo popravek.
Škraba Jože
Usta pravičnega govore modro in njegov jezik pove, kar je prav; postava njegovega Boga je v njegovem srcu in njegovi koraki ne omahujejo.
(Knjiga psalmov - 37)
* 10.08.1933 - Matena (Ig)
+ 18.11.1999 - San Justo (v letu Slomškove beatifikacije) Naj te sprejme Kristus, ki te je poklical.
(N.N.)
O.W.C. telefonia internacional
na minuto: Slovenija: $ 0,43 - ZDA: $ 0,26;
Tel. 4632-1407