DEMOKRACIJA
teto III. - Štev. 48
Trst - Gorica 11. novembra 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
UodoUtvo: Trat, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredalitvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cenas posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Neumestna bojazen
Črtal sem zadnji uvodnik Vašega liflta, v katerem pišete o odnbsih slovenskega dela prebivalstva z Italijani na Tržaškem. Ker ste se g Vašim načelnim razmišljanjem iotaknili tudi vprašanja manjšin m splošno, bi tudi jaz, kot pripadnik slovenske manjšine v Italiji, rad izpregovoril par besedi.
V	Vašem članku ste omenili, da ftl iiujno, da bi bil položaj manjšine nečasten, da ,bi jo povsod opremljalo- zapostavljanje in sumničenje.
Osebno sem tudi tega mišljenja. Cfct širokogrudaosti in pravilnega pojmovanja nalog večine je odvihano, kako se bo manjšina počutil^,
■ ali bo lojalna do države samo za-
lo,	ker je na td obvezana, alf pa ker bo ta lojalnost živ izraz njenej-g* zadovoljstva z obstoječim Položajem v skladu s časom in razmerami, s kateTimi mora računati. Zato bi morala država skrbeti, da je upravičenim manjšinskim 'Zaj-: htevam vedno ‘zadoščeno, kajti taj-ko postopanje bo najboljše Zaščitno sredstvo proti pojavu morebitj-■: nih iredentističnih stremljenj. Zajedo voljne' manjšine ftteo nikdar težile k izpremeinbi svoje politične pripadnosti (primer švicarskega ‘ kantona Ticino!), pač pa je tlačel-Bje, raznarodovanje ia zapoeta^-1 ja Ji j e Vedno aujno Izzvalo odpor. Pritisk rodi ’ protipritisk, posledice •o nato pogostoma nerazumske ib (Jbupiie.
Tega se zavedajo' vsi narodi; ki lina jo potrebna itfcuirtva v vladanju nad tujimi plemeni. Iizgieda •pa, da v italijanskih krogih, posebno v vrstah naših »omeščatoov in sovaščanov italijanske narodnosti, napredek še vedno ni dovedel do tega spoznanja. In zaradi tega Vam pišem te vrstice.
(Pri vsem postopanju, kakršno vlada v italijanski javnosti v odnosu do slovenske manjšine, dobi opazovalec, še posebno pa mi pri zadeti, nujno vtis, da je v očeh italijanske večine manjšina še Vedno mekaj nevarnega, prekucuškega, aekaj, kar je treba čimprej uničiti. Ta politika izpremlnja s časom ▼ bistvu samo sredstva in načine, medtem ko ostajajo njeni končni jcnotri še vedno eni in isti.
Ne bom rekel strah, pač pa tisto stalno neupravičeno in neumestno sumničenje, ki ga goji do slovenske manjšine italijanska večina je po moji presoji glavni vzrok tega, italijanski državi sami škodljivega stališča. Pri tem pa se pozablja na razna zgodovinska dejstva ki s svojo neposredno otipljivostjo celd slepcem dokazujejo, kako je v odnosu do manjšin, še prav posebno v teh naših krajih, potrebna mnogo bolj državniško dalekovid-na, širokogrudnejša in spretnejša manjšinska politika.
Navajam samo en primer. Po miru leta 1866 so beneški Slovenci glasovali za priključitev k Italiji Kaj je napotilo to manjšino, da se je v tistem trenutku izrekla raje za svoj manjšinski položaj, kot. pa priključitev k Avstriji, kateri je takrat pripadala celota slovenskega naroda? Beneškim Slovencem so bile obljubljene one iste svoboščine, kakršne so uživali v stari Beneški republiki, ki jim je prepuščala popolno svobodo v notranjem narodnem življenju in jih je vezala samo na skupno obrambo državne meje pred sovražnikom. Beneški Slovenci se takrat nedvomno ne bi odločili za ta usoden korak, ako bi jih Beneška republika tlačila, raznarodovala in zapostavljala. Ta primer nam jasno dokazuje, da zadovoljne manjšine niso nikdar iredentistične.
Pisec teh vrstic je imel neredko čast, da je skupno z mnogimi našimi ljudmi preživljal prve čase »svobode«, tja do srede 1946, v za-
Spomenica Slovenske demokr. zveze
o pravici do dela in življenja tržaških
Generalnemu majorju T. S. Aireyu, C. B., C, B. E.,
ipoveljniku britskoameriškega pasu Svobodnega tržaškega ozemlja,
DEVINSKI GRAD
Slovenska demokratska zveza si šteje v čast, da Vas opozori na različne strani vprašanja stalne rezidence po predpisih, ki so v veljavi na Svobodnem tržaškem ozemlju, upravljanem po britsko-ameriških vojaških Silah, v zvezi is posledicami, ki zaradi tega nastajajo za pravice do državljanstva in do delovne knjižice oseb, ki tu prebivajo.
1) Bodisi tržaška občina (Urad VII., Demografska služba) v svojstvu oblastva prve stopnje, bodisi consko predsedništvo (Oddelek III.) v svojstvu prizivnega oblastva, že dalj časa vztrajno odbijata vse prošnje za podelitev stalne rezidence, ki jih nanju naslavljajo številni prebivalci tega ozemlja, zlasti slovenske narodnosti, in sicer s [splošno ugotovitvijo, da ugoditvi prošenj nasprotujeta Ukaza ZVU št. M z dne 19. 12. 1647 in št. 222 z dne 9; 4. 1949.
2) Z Ukazom št. 64 je bila iz razlogov primernosti. ukazana začasna ukinitev vpisovanja v seznam stalnega prebivalstva, z izjemo cMh oseb, zapopadenik v čl. 2. navedenega Ukaza. Krog teh 'oseb1 je bil rdzširjen s naslednjim Ukazom št. 222, čl. 2., bdstavki a) do f). In končno so to'izjemo razširili pred kratkim še na nekatere osebe, navedene v Ukazu št. 156-z dtie 25:7.1949; čl. 2., odst. g.
3) Osnovni zakon, ki ureja vprašanje vpisovanja, v seznam stalnega prebivalstva je Pravilnik po zakonski uredbi - D. L. 2. 12. 1329, št. 2132, veljavnim ma ozemlju italijanske republike kakor tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju; zaradi tega je do ukinitve urejanje tega vprašanja možno le v okviru splošnega zakona.
•'4) Na' podlagi omenjenega Pravilnika (čl. 2.) tvorijo stalno prebivalstvo vse osebe, ki običajno prebivajo v občini, in. sicer oSebe, ki v njej prebivajo vse leto ali večji del leta. Smatra se, da' fnebiva jo običajno v občini razen oseb, kito same i z -javijo , tudi osebe, ki v njej prebivajo več kot eno leto brez znatnih prekinitev.
Zato na'podlagi tega zakona zadostuje že sama izjava prosilcev za njihov vpis v seznam stalnega prebivalstva v občini, v kateri prebivajo.
5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vpis v seznam »talnega prebivalstva občine vseh onih oseb-, ki v njej prebivajo, so obveznostne \narave.: Po členih 17 in nasl. je vsak družinski po-sameznik obvezan, da zadosti predpisanim vpisom - prijavam. Ravno tako je pristojni občinski urad obvezan, da v primeru izostale prijave kaznuje z denarno kaznijo kršilce - te določbe na. podlagi čl. 30. j) zveii s členoma 45. in 46: Pravilnika.
Zupani je s svoje strani tudi dolžan, da po čil 41. izvrši v teku prbih petnajstih, dni vsakega leta pregled seznama z namenom, da ugotovi, da je voden v poginem redu v vsakem njegovem delu m obnavljan po določbah, vsebovanih v Pravilniku.
6) Ratiimljivb je, dase je Ukaz št. 64, s katerim, je bila odrejena iz razlogov primernosti začasna ukinitev vpisovanja v seznam stalnega ptebivcilstva v občinah A pa.su Svobodnega tržaškega o-zemlja, mogel nanašati samo na določbe osnovnega zakona po zakonski uredbi D. L. 2. 12. 1929. Ravno tako naslednji Ukaz št. 222 ZVU more temeljiti samo in izključno na omenjenem Pravilniku.
7) Osnovni zakon po zakonski uredbi D. L. 2. 12.1929 ne dela nobene razlike med različnimi kategorijami oseb, ki imajo pravico do vpisa V seznam stalnega prebivalstva v določeni občini. Niti ne zahteva italijanskega državljanstva, tebiveč izrecno trdi, da tvorijo stalno prebivalstvo vse osebe po ugotovljenih pogojih, po čl. 2. v pogledu običajnega bivanja v občini.
8) Iz tega izhaja, da so določbe po čl. 1. Ukaza št. 222, izdanega v nadomestitev čl. 2. Ukaza št. 64 v nasprotju s temi načeli, ko za vpis oseb, omenjenih v točkah e) in f) zahtevajo italijansko državljanstvo.
Ravno tako so v nasprotju z njimi, ko se sklicujejo na osebe, navedene pod odst. a), b), c) in d), medtem ko se jasno nanašajo samo na pojem »posameznika v skladu z zakonsko uredbo D. L.
2.	12. 1929.
9) Niti v italijanski republiki, kjer ravno tako velja zakonska uredba D. L. 2. 12. 1929, ne zahtevajo italijanskega državljanstva za vpis v Seznam stalnega prebivalstva.
10) Razen statističnih in nadzorstvenih razlogov, ki navajajo zakonodajalca k zahtevi po vpisu v seznam stalnega prebivalstva določene občine vseh oseb, ki v njej običajno bivajo, je tudi osnovni zakonski namen, namreč pravica, ki jo vse evropske zakonodaje priznavajo tujcu, da na podlagi določenega števila let bivanja pride do državljanstva dežele, v kateri prebiva.
Tako razen avstrijskega zakona, ki je prej veljal na našem ozemlju, tudi italijanski zakon z dne 13. 6. 1912, št. 555, o italijanskem državljanstvu, ekstenzivno spremenjen po zakonski uredbi D. L. 2. 12. 1934, št. 1998, določa pridobitev državljanstva po tujcu na podlagi rezidence od šestih mesecev do petih let, ločeno po primerih.
Te pravice je bilo deležnih na tisoče Italijanov, priseljenih v Trst pod Avstrijo, ki so postali avstrijski državljani po desetletni pristojnosti v tržaško občino.
11) Odvzemati sedaj to pravico osebam, ki imajo svoje običajno bivališče v Trstu, je dejanje, ki nasprotuje veljavnim zakonom v Italiji kakor tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju in v drugih evropskih državah.
12) Uporaba zakonskih določb v pogledu stalne rezidence ima svoj učinek tudi v pogledu dela, in sicer pri pravici do delovne knjižice.
Osnovni zakon o delovni knjižici je zakon št. 112 z dne 10. 1. 1935. Čl. 2. tega zakona določa, da bodo izdajali delovne knjižice rtdelavcem, ki bivajo v občini«.
Z Ukazom ZVU št. 325 z dne 14, 8. 1948 je prišlo do spremembe čl. 2. omenjenega zakona v smislu »da se bodo izdajale delovne knjižice delavcem - italijanskim državljanom, ki so pravilno vpisani v seznam stalnega prebivalstva občine in ki za to zaprosijo«.
Ta sprememba docela potvarja pojem o osebah, ki imajo pravico do delovne knjižice, ker postavlja namesto izraža »delavce, ki bivajo v občini« izraz (»delavec - italijanski državljan, ki je pravilno vpisan v seznam stalnega prebivalstva občine«.
13) S tem je uravnavanje vprašanja v pogledu, izdajanja delovne knjižice, slično kot ono p vpisu v seznam stalnega prebivalstva, ki naj bi bilo popolnoma upravnega. značaja, dobilo Čisto politično ozadje z določenimi posebnimi nameni,t ki so nasprotji duhu in vsebini osnovnih zakonov v tem pogledu, kar pomen ja oškodovanje življenjskih koristi Številnih slojev prebivalstva .tega ozemlja, v glavnem slovenske narodnosti.
14) Tem nepravičnejše postaja politično gledanje pri reševanju teh vprašanj čisto .uprčpnega značaja, če pomislimo, da je izOedba vseh teh Ukazov prepuščena občinskim uradom, ki se puste voditi pri svojem delu izključno .nesmiselnim hipernacionalističnim predsodkom v pogledu prebivalcev slovenske narodnosti, ki so večinoma tu rojeni in ki. so- se morali kasneje izseliti, da,.to se rešili pred fašističiim preganjanjem, in. njihovih sinov, ki so se rodili v inozemstvui Koseti vračajo v tvoje rojstno mesto ne uživajo osnovne državljanske pravice, s čimer nimajo pravice do dela in niti pravice da ponovne pridobitne državljanstva, to , se pravi nimajo, pravice. do kruha in do svoje pravne osebnosti. V. najboljšem privneru lahko postane . taka žrtev totalitarizma, pogaženega vdrugi.tve-tovni vojni, oseba brez državljanstva — apolid, brez vsake pravice in brez vsake zaščite.
15/ Z Ukazom ZtVU št, 156, kot dodatek, k čh 2i Vk&zait. ,64 in Ukaza št- 222 so dobili pravico do stalne rezidence (odst. g.) celd: »stalni nameščenci javnih uprav, službeno-premeščeni k uradom našega pasu in, ki so še vpisani, kot stalni rezidenti v italijanski republiki«.
/Ta drugi strani pa zahteva Ukaz 'Z,V.U' št. .85 od vseh onih, ki nimajo delovne knjižice, da si jo nabavijo v izagib odslovitvi iz službe.
Gre v tem primeru v glavnem za one sloje prebivalstva,, večinoma slovenske narodnosti, ki imajo že več let običajno bivaiifie v tržaški občinii ki pa iz-Zgoraj navedenih razlogov ne morejo •priti do staine rezidence in s . tem do delovne knjižice.
16) Prvi zakanski ukrep,, ki-, je urejal vsa ta vprašanja,, namreč Ukaz št. 64, je, bil. namemtna iid^ kot -začasna rnfira, ker se, je tedaj, pravilno domnevalo, da bo v kratkem izvedena dokončna ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja z vsemi pravnimi posledicami, zlasti v pogledu pridobitve pravice do tržaškega, državljanstva. Ker se ta domneva ni uresničila, ne smemo več daije odlašati z ureditvijo vprašanj takšne življenjske narave za tukajšnje prebivalstvo.
Iz tega sledi, da moramo za ves čas, ko traja sedanje stanje, izvajati brez vsakršnih sprememb določbe izvirne pravne, osnove v pogledu rezidence, državljanstva in pravic4 do dela v pogledu vseh prebivalcev, in odklanjati vsakršno nasprotno novotarijo.
Ker je že prišlo do primerov odslovitve iz službe zaradi takih razlogov in ker čujemo, da se zopet nekaj takega pripravlja, smatra Slovenska demokratska zveza kot svojo dolžnost, da Vam predlaga naslednje:
a) Nujno je treba ponovno preučiti zakonodajo v podledu stalne rezidence in pravice do delovne knjižice, da privedemo obravnavanje te zakonodajne snovi v okvir upravnega značaja-, ki je predviden po osnovnih zakonih zakonske uredbe D. L. 2.12. 1929 št. 2132 in zakona 10.1.1935 št. 112, s čimer odbijemo vsako politično ost pri obravnavanju vprašanj, izvirajočih iz razlikovanja oseb, ki imajo pravico do vpisa v seznam stalnega prebivalstva v občinah Svobodnega tržaškega ozemlja, zasedenega po britsko-ameriških vojaških silah, kar krši eno izmed štirih osnovnih svoboščin, namreč svoboščino pred pomanjkanjem.
b) Dokler ne bi dokončno rešili navedena zakonska vprašanja naj se izdajo primerna navodila Delovnemu uradu, ki naj v mejah predvidene možnosti po čl. 18. Ukaza ZVU št. 85 z dne 25. 4. 1949 začasno dovoljuje ponovno zaposlitev odnosno nadaljevanje zaposlitve vsem osebam, ki so že odslovljene ali ki naj bi bile odslovljene in ki službujejo pri občinskih in polobčinskih, pokrajinskih in polpokrajinskih, državnih in poldržavnih oblastvih kakor tudi pri zasebnih podjetjih.
c) Vse pritožbe v pogledu stalne rezidence je treba predati prizivnemu reševanju posebne komisije, ki naj bi delovala pri ZVU, namesto komisije, ki deluje pri III. oddelku conskega pred-sedništva.
Slovenska demokratska zveza prosi končno, da bi ZVU sprejela delegacijo slovenskih demokratičnih pravnikov, da bi ti mogli objektivno prikazati vsa ta vprašanja, ki so tako velikega pomena za slovensko prebivalstvo tega ozemlja.
Trst, 28. oktobra 1949.
Tajnik:	Predsednik:
dr. Fran VESEL	dr.	Josip	AGNELETTO
Od srede I  do sredej
2. NOVEMBRA:	Jugoslovanska vlada poziva albansko vlado, naj se povrne k politiki prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo ter naj spoštuje obveznosti, prevzete s pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči. — Predvidena je možnost sklenitve ločenega miru med za-padnimi zavezniki in Japonsko. — Nadaljuje se borba kmetijskih delavcev v Italiji. — Iz Jugoslavije so izgnali dopisnika italijanske a-genčije »Aiisatt, ker je Objavil izmišljen intervju z Mošo Pijadem.
— V primeru napada bosta Španija in Portugalska nastopili kot zaveznici v okviru atlantskega pakta. — Sklenjena je ustanovitev indonezijske federativne države.
3. NOVEMBRA: V Rimu so se začeta pogajanja rrted jugoslovanskimi in italijanskimi delegati ža izvedbo tehničnih določb mirovne pogodbe.
— Italijanski liberalci nameravajo povzročiti‘ vladno krito, ker smatrajo, da je ž odstopom socialistov niočVio omajana vladna kdalicija. — Angleški ministrski predsednik Attlee je ostro napadel sovjetsko 'zunanjo politiko, češ da je nevarna za svetovni mir. — List »Netis-iveek« objavlja tajno okrožnico angleškega zunanjepa ministra B.tVi-rui o ukrepih proti vpdno tvečj'ept jpotiangieškeih razpoloženju italijanske javnosti. —\SayjetSki. iti albanski delegat napadata Jugoslavijo na seji glavne skupščine OZN.
4. NOVEMBRA: Zapadna. Nem-čija^čFŠffieffl^iTEvropski svet. —-
V	vzhodni, Nemčiji bodo M®>ii«v nacistom vrnili izgubljene, državljanske pravice. — Na. Revtinovo, pobudo,se bodo v kratkem sestali na zaupen sestanek v Parizu zunanji rainistri ZDA,, Anglije in F funti je.
Milovan Djilas izjavlja ViNeio iforku, ad. je Jugoslavija; nasprotna ustanovitvi, nove kornunijfti&ae .internacionale. — Vprašanje izvedbe agrarne, reforme je eden tamed •glavnih vzrokov sedanje italijanske vladne krize:
5. ffO,y$MBRA: Predsednik ju-slovanskega gospodarskega »veta Boris Kidrič je skupini, Mati jonskih Nennijevih socialistov izrazil ieJjo po poglobitvi gospodarskih stikov z Italijo. — Vlada zapadne Nemčije stremi po reviziji zapadnih sklepov, ki omejujejo njeno politično delovanje. — Sovjetski agenti »čistijoi* Albanijo. Prve žrtve te nove čistke, so v vojaških in policijskih krogih.
6. NOVEMBRA: Italijanski libe-ralci so sklenili, da ostanejo v De Gasperijevi vladi; s tem je kriza italijanske vlade rešena: z izstopom Saragatovih socialistov izpraznjena ministrstva prevzamejo drugi aktivni ministri. — V Londonu zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, od katerih je v nemali meri odvisen uspešen sredozemski sporazum. — Grška KP sporoča, da se je v Grčiji prenehala državljanska vojna; grški komunisti bodo odslej stremeli po popolni demokratizaciji grškega javnega življenja. — Belgijski socialisti grozijo s splošno stavko, če pride do ljudskega glasovanja o povratku kralja Leopolda.
7.	NOVEMBRA: šal Rokosovski
Sovjetski mar-je »na prošnjo«
porih zloglasne OZNE. Tudi on bi se lahko z zagrenjenostjo spominjal, kako so tiste dni pred zapori pogostoma razgrajale z raznih vetrov zbrane italijanske množice, prepevale italijansko internacionalo ter kričale »A morte i traditori!« To se je ponavljalo cel6 v Ljubljani. Med to množico goriških in tržaških izletnikov je bil gotovo marsikdo, ki je med vojno z marljivostjo požigal slovenske vasi. Danes pa so samo Slovenci razkričani kot odgovorni za nesrečni maj 1945! Ironija usode!... Toda pustimo to. Spominjam se nečesa drugega.
Med takratnimi primorskimi zaporniškimi krogi se je mnogo govorilo o novi manjšinski politiki,
ki naj bi jo po vojni zavzela Italija. Vsi so soglasno pričakovali, da bodo nova italijanska oblastva, po negativnih uspehih nasilne fašistične politike izpremenile ne samo način in postopke, temveč tudi smer in smotre. V tekmi z narodu vsestransko neznosno politiko Titovega režima je dobila Italija po tem mišljenju v roke odločilne karte, s katerimi se ji je ponudila prilika, da kljub narodnostni me-šanosti obmejnih področij znatno prispeva k utrditvi svojih vzhodnih mejd. Premnogi so izrekali mišljenje, da bo privlačna sila novega italijanskega demokratičnega in urejenega življenja delovala ce-
lo	dalje in globlje, preko mejž, ka-
tere bo Italiji določila mirovna pogodba. Zadovoljna slovenska manjšina bi bila pogoj za dosego tega stanja.
'Danes bi dejal, da so se takratni preroki vsaj do gotove mere motili. Obstoječe vodstvo italijanske
manjšinske politike, posebno v kolikor prihajajo v poštev krajevni činitelji, prepogostoma v delu ne dokazujejo one spretnosti in dale-kovidnosti, s kakršno so razpolaga-
li	stari in v politiki preizkušeni beneški Patriciji. Vsi priznavajo, da so zadovoljni državljani najboljši temelj države. Toda čudno se mi zdi, da sicer tako stvarni italijanski državniki ne občutijo nobene potrebe, da bi to načelo uveljav-
ljali tudi v kolikor gre za slovensko manjšino.
Je to samo politična kratkovidnost, neumestna bojazen ali pa je kaj drugega?
ITo vprašanje bi rad postavil vsem ljudem dobre volje, posebno onim na italijanski strani, in hvaležen Vam bom, ako ga objavite. Vem, da mi premnogi ne bodo odgovorili, toda vesel bom, če bodo o tem vsaj razmišljali. C. D.
P. s. - Ker izvajanja pisca s svojo stvarnostjo in umerjenostjo koristno dopolnjujejo naše že iznesene poglede smo prav radi ugodili njegovemu pozivu.
Uredništvo
poljske vlade prevzel vrhovno poveljstvo poljske armade in postal obrambni minister poljske vlade. Rokosovski izjavlja, da bo strl vsak poizskus titizma na Poljskem. — V Washingtonu se je vršil četrturni vljudnostni razgovor med Ache-sonom in Višinskim. — Figi je sestavil novo avstrijsko vlado, v kateri je sedem mest do deljenih članom ljudske stranke in šest mest članom socialistične stranke. — Kardelj govori ameriškim Jugoslovanom, da stremi Jugoslavija po Utrditvi socializma in demokratične avtonomije.
8. NOVEMBRA: Acheson je ob prihodu v Pariz zanikal vesti o skorajšnjem srečanju med Stalinom in Trumanom. — Italijanska KP izloča iz svojih vrst titiste. —
V	Rimu preučujejo pogodbo o pomorskem prometu med Jugoslavijo in Italijo. — Milanski nadškof kardinal Schuster poziva italijanske katoličane na borbo proti komunizmu.
Nadaljevanje zasedanja
tržaškega občinskega sveta
Dne 5. novembra je bil po pre-čitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje predložen notranji poslovnik občinskega sveta, kakor ga je prikrojil mestni odbor na podlagi starega poslovnika iz leta 1923. Ker je bil novi poslovnik predložen občinskemu svetu šele na seji, je bilo sklenjeno, da se razpravlja o poslovniku na prihodnji seji dne
8.	t. m.
Nato je pričela debata; o odobritvi imenovanja upravne komisije občinskega podjetja »Acegat« (elektrika, plin, voda m tramvaj). Mestni odbor je 10. oktobra t. 1. imenoval predsednika tega podjetja v osebi odv, Sinigallie in u-pravno komisijo, ki jo sestavljajo inž. Ramiro Drasco,. Aldo Peme-stre, inž. Justo Catolla, odv. Lucia-no Persoglia, dr. Marino Coloimbis in i.nž. Marijan Zmajevič za dobo štirih let.
Ker pristoja imenovanje te komisije in njenega predsednika v smislu zakona od 15. X. 1925 štev. 2578 občinskemu svetu, je mestni odbor izvršil imenovane v smislu člana 140 občinskega zakona, smatrajoč, da je bila dana nujnost i-menovanja nove komisije, potem ko je bila stara komisija podala svojo ostavko že 19. julija t, 1. Razprava v mestnem svetu se je šakala okoli vprašanja, ali je bila v tem primeru res dana ona nujnost za izredno imenovanje tako važne komisije od mestnega odbora, mesto od občinskega sveta. Mimogrede se je med razpravo tudi zahtevaio pojasnilo o izidu preiskave, ki jo je bil bivši župan dr. Miani uvedel proti upravi >>Acegat« leta 1946. V debato , so posegli po vrsti prof. Ruggeri (MSI), dr. Po-gassi (KR), dr. Agneletto (SDZ), tir. Stocca CPDT) in dr. Dekleva (LF).
Občinski svetovalec dr. Agneletto je izvajal v glavnem:
»Podjetje Acegat je največje občinsko podjetje, čigar uproua zadeva v živo najširše sloje tržaškega prebivalstva od najpremožnej-ših do najsiromašnejših. Tu se u-pravlja z milijardami in bremena nosijo v enaki meri bogati in revni. Zato imajo široki ljudski krogi neizpodbitno korist od imenovanja u-pravnikov tega podjetja. Imenovana komisija je sestavljena izključno od pristašev večinskih strank v mestnem svetil, od demokristjanov, socialistov in republikancev. Pri upravi tako važnega 'podjetja, pri kateri so interesirani najširši sloji prebivalstva, bi bi-
lo	demokratično in pravično, da bi bili v upravni komisiji tudi zastopniki manjšine občinskega sveta, da bi mogli izvrševati kontrolo nad upravo. In to tembolj,, ker je ta uprava že več let pasivna in izkazuje po proračunu primanjkljaj od 800 milijonov lir. Mestni odbor je zagrešil z imenovanjem samo svojih pristašev v upravno komisijo, če ne drugo, vsaj neodpustljivo netaktnost. V smislu člena 5 zakona od 15. X. 1925 ima občinski
komisijo Acegat dve petini komisarjev iz svoje srede. Te pravice bi se bili morali poslužiti mestni odborniki v korist kontrole same, kajti mestni svetniki kot upravitelji »Acegata« nosijo poleg osebne odgovornosti nasproti občinskemu svetu tudi odgovornost nasproti volivcem, ki so jim dali svoje zaupanje. Zato je bil postopek mestnega odbora takšen, da ne zasluži odobritve s strani mestnega sveta. In to tem manj, ko ni bilo nikakega razloga Za nujnost imenovanja. Kajti, ako pomislimo, da je bilo imenovanje izvršeno 10. oktobra in da je bil mestni svet sklican za 19. okt., bi se bilo z imenovanjem lahko počakalo še onih 9 dni.«
iZaradi tega je dr. Agneletto izjavil, da bo glasoval proti odobritvi sklepa mestnega odbora.
Govornikom manjšine je odgovarjal odbornik inž. Bonetti. Pri
tajnem glasovanju je bilo za odobritev sklepa mestnega odbora, vštevši glasove mestnih odbornikov in župana, 28 glasov; proti o-dobritvi je glasovalo 24 svetovalcev in 2 glasovnici sta bili prazni. Tako je bila zaključena ta živahna debata. Četudi je bilo postopanje občinskega odbora odobreno — pičla večina je iznašala samo 4 glasove — nedvomno je debata pokazala nedemokratičnost pri imenovanju omenjene upravne komisije ‘in izid glasovanja je potrdil moralno zmago manjšine.
Prihodnja seja bo 8. t. m.
* * *
O občinskih sejah v Nabrežini, Dolini in Repentabru poročamo med tržaškimi vestmi. Po zaključku zasedanja občinskega sveta v Nabrežini bomo preučili uspehe občinskih jesenskih zasedanj v tržaški okolici.
v
Zupanova modrovanja
Tržaški župan Bartoli je na seji občinskega sveta dejal, da bi U-pravni odbor Mestnega vodovodnega, električnega, plinskega in oe-stnoželezniškega prometa (A.C.E. G.A.T.) izgledal prav tako, kakor ga je sestavil občinski izvršni odbor, tudi če bi njegovo imenovanje prepustili občinskemu svetu. Za izvršnim odlokom stoji sigurna večina občinskega sveta in to bo glasovanje vedno dokazalo. Tako so dejali sam župan!
Seveda, če večina že vnaprej predpostavlja, da je vse, kar, bi morda rekla manjšina, neumestno, neumno, da tega ni treba upoštevati, potem imajo oni, gospod župan, popolnoma prav. Toda v tem primeru bi morali biti še bolj dosledni! Sploh ni treba sklicevati občinskega sveta! Ta glasovalni stroj (to je namreč po županovih izvajanjih v očeh večine funkcija mestnega sveta) bo itak odobril vse, kar bo mestni izvršni odbor z županom na čelu izvršil. Tudi preračune bi lahko odobrovali naknadno. Najbolje kar pred novimi volitvami, čez dve leti! Za vse skupaj 28 svetnikov bo vedno reklo svoj »si«.
Vsa pričakovanja je prekoračil župan, ko je dejal, da niso imenovali v upravni odbor ACEGAT-a nobenega predstavnika manjšine zato, ker se mora pač večina najprej prepričati, ali je ta manjšina sploh voljna za sodelovanje. Vemo, da je v sili vsak izgovor dober, tudi če ga pes na repu prinese, toda to je pa že od sile. Ce nad dvajset predstavnikov manjšine v občinskem svetu ne more izsiliti nobenega sklepa, niti preprečiti njegovega izvajanja, posebno ob tako spretni brezobzirni večini, pa naj bi bil en sam predstavnik manjšine v Upravnem odboru ACEGAT-a že smrtna nevarnost za njegov poslovni uspeh? Kdo naj mu verjame? Zaradi predstavnikov
svet pravico imenovati v upravno I manjšine se nov plinohram za la-
djedelnicami še ne bi podrl! Samo nekaj je, ti predstavniki manjšine bi imeli neposreden vpogled v celotno poslovanje podjetja in morda je to tisto, čemur se je hotelo izogniti. Saj vidimo, kako nerodno je odgovarjati tem Vsiljivim občinskim svetnikom na sejah občinskega sveta, kdo bi šele odgovarjal podobnim ljudem še v upravnem odboru ACEGAT-a...
Vsekakor pa moramo priznati, da ima sedanja večina občinskega sveta, posebno psi njen župan, presneto debelo kožo, ko s tako enostavno argumentacijo odreče predstavnikom skoro polovice tržaškega prebivalstva pravico, da bi ime-
li	potreben vpogled v poslovanje najvažnejšega tržaškega občinskega podjetja.
Samozavest, s katero nastopa občinska večina, je taka, kot bi za njo stali 99,99 odstot. volivni rezultati in ploskajoči občinski sveti. Realnost pa je popolnoma druga! Kadar koli pride do dvojnega glasovanja, si stoje večina in manjšina v razmerju 28 : 24. To ni torej tako majhna manjšina, da bi jo lahko gospodje iz večine kar tako v nič devalU... Bolje bi bilo, ako stvar nekoliko premislijo in porazdele posebno v vprašanjih, kjer prihaja v poštev žep prebivalstva, svojo odgovornost z odgovornostjo manjšine.
Ako smatra občinska večina, da je manjšina tu samo zato, da bo pridna, da bo ploskala, tudi takrat, kadar ji nekdo zleze na glavo, potem moramo reči, da presneto napačno razume njeno poslanstvo. Demokracija, kakršno uveljavlja župan Bartoli, bo zapustila v ustih tržaškega prebivalstva kaj čuden priokus, ako nameravajo gospod župan tudi v bodoče nadaljevati svoja modrovanja in delo v dosedanjem smislu.
Umrl je mož
Pretekli teden je umrl v Trnovem pri Ilirski Bistrici mons. Karel Jamniik, dekan istotam in administrator škofije na Reki. Bolehal je že dalje časa na sladkorni bolezni in imel je poleg tega težko srčno napako. Pogreb se je vršil v Trnovem v ponedeljek 7. t. m.
Pokojni je bil kremenit kraški značaj, ki je iskreno ljubil svoj materin jezik. Neustrašeno se je boril proti vsaki krivici že za časa italijanske fašistične vlade; ni ga bilo strah ostrih intervencij pri nemških okupatorjih ,ki so zažigali vasi in pobijali ljudi v okolici II. Bistrice, takrat ko se italijanski škof na Reki ni upal napraviti koraka. Po odhodu italijanskega škofa je bil pokojni . imenovan' za administratorja škofije na Reki.
Kot administrator škofije je i-mel izredne) težko stališče z ozirom na obstoječe razmere v Jugoslaviji: poleg delne* razlastitve že itak malega cerkvenega premoženja, poleg okupacije župnišča, poleg izgona redovnikov z Reke in poleg dolge vrste raznih šikan s strani oblastev je imel skoro vsak dan policijo na vratih. Posebn'o': zadnje čase je OZNA vršila pritisk z grožnjami in dolgimi zasliševanji: hotela je, naj bi kot najvišji predstavnik rimsko - katoliške Cerkve v območju škofije na Reki priporočal stanovsko organizacijo duhovnikov v okviru OF, kar je pokojni smatral nezdružljivo s pravim poslanstvom katoliškega duhovnika. Tudi v tem primeru je pokazal svoj krepki, kraški kremeniti značaj: kljub dolgotrajnim zasliševanjem — ki so dovedla celo do tega, da je padel v nezavest — ni diktatorska oblast dosegla njegovega podpisa na tozadevnem pripravljenem dokumentu.
Gotovo so tudi te razmere pripomogle do tega, da se je pokojni v najlepši zreli moški dobi poslovil od svojih faranov.
Bil je izredno priljubljen pri domačem prebivalstvu, ki se je stalno zatekalo k njemu za svet in za pomoč pri svojih težavah. Ze pri po-, žigu sedmih slovenskih vasi v Bistriški dolini na dan Sv. Rešnjega Telesa leta 1942, ko so italijanski škvadristi postrelili na desetine nedolžnih ljudi, je pomagal, kjer je mogel; v že itak prenapolnjenem župnišču so našli zatočišče in streho nad glavo Pogorelci teh vasi, katerim je uspelo rešiti-golo življenje.
Kdor koli ga je poznal — njegovi bivši župljani v Slivnem pri Materiji, njegovi številni znanci iz Trsta, kjer je tudi več časa služboval — vsak ga je visoko cenil. Znal se je postaviti tudi proti političnemu fanatizmu v lastnih krogih in ni nikoli odobraval sodelovanja z nemškim okupatorjem.
Tako izginjajo naši najboljši in zapuščajo ubogo ljudstvo, ki ječi pod diktatorskim jarmom komunizma. Vrzel, ki jo je odprla pokojnikova prerana smrt, bomo občutili vsi, ki smo ga poznali; posebno pa bo to občutilo njegovo bedno, verno ljudstvo reškč škofije.
Naj mu bo lahka kraška zemljica!
Položaj u Italiji
Kriza, ki so jo povzročili Sara-gatovi socialisti z izstopom iz vlade, je zaključena z imenovanjem novih začasnih ministrov. Imenovani so novi ministri Bertone za industrijo, Corbellini za trgovsko mornarico in finančni minister Pella sprejme tudi zastopstvo pri OECE. Tako je začasno preprečena širša kriza vlade, ki je bila že skoro odprta, ko so liberalci zahtevali od De Gasperija, naj kar uvede krizo, ker je to v navadi, ko nekateri ministri podajo ostavko. Toda De Gasperi, opirajoč se na izjavo Sa-ragata, da bo njegova skupina še nadalje podpirala vlado v parlamentu in v senatu, in torej poudarjajoč, da je »krizica« le začasnega značaja, je prepuičal liberalce, da so , zahteve umaknili. Vodstvo libe-] ralne stranke je prišlo do te od-| ločitve s čudnim glasovanjem! Ko ' je namreč , glasovalo, ali naj liberalni ministri ostanejo v vladi ali pa naj. odstopijo, je predsednik vodstva dovolil, da glasujejo tudi sedanji ministri, kar r^i v skladu s pravili stranke. Zaradi te nepravilnosti so mnogi člani vodstva podali ostavko in odprli krizo ,v stranki sami. Dne 15. decembra se bo sestal plenum liberalne stranke in domneva je, da bo ta plenum odločil za izstop .liberalnih, ministrov iz vlade.
Govori se torej precej odkrito, da bo .takrat nastopila resna kriza vlade in tudi De Gasperi sam je potrdil, da pride v prihodnjem mesecu januarju do rekonstrukcije vlade. On trčeni, da bo takrat že razčiščena zadeva zedinjenja demokratskih socialistov, zlasti da bodo Saragatovci že zopet pripravljeni stopiti v vlado. Za njimi seveda tudi liberalci, če bodo i5. decembra res izstopili. Ni moči izključiti, da ne bo v prihodnjem januarju odstopil zunanji .minister Sforza, ki ne uživa več niti v, parlamentu niti v javnosti zadostne naklonjenosti, potem ko'je bilo kolonijalno vprašanje rešeno tako porazno za Italijo, ki je izgubila, prav vse, če se izvzame začasni mandat nad Somalijo. Ta mandat pa bo zopet prinesel Italiji, le stroške in boje z lokalnim ljudstvom ter nobene gmotne. koristi. Za Somalijo že zbirajo posebne divizije vojaštva, ki jih bodo kmalu poslali čez ..morje.
Polemika z Anglijo zaradi kolonij se. je že skoro pomirila, ko je ameriška revija »Newswek« pretekli teden objavila privatno pismo angleškega zunanjega ministra Be-vina, v katerem se izraža precej surovo o Italiji, kateri očita, da stalno kaj zahteva in očita Angliji, da ji je sovražna, če se z njenimi zahtevami ne strinja in jih ne pod-
pira. Zlasti so se zadnje dni odno-šaji med Italijo in Anglijo zaostri-
li,	ker ni maršal Montgomery, kot vrhovni poveljnik vseh sil Atlantskega pakta prišel pregledat tudi severne meje Italije. To dejstvo je povzročilo nejevoljo pri Italijanih, ki vidijo nekako zapostavljanje njihovih severnih mej in torej nelojalnost od strani zapadnih velesil. Vrh tega je v zvezi s tem Bevia rekel, da ne more Italija zahtevati, da bi imela Anglija z Italijo take veze, kakor jih imajo Anglija, Francija in države Beneluxa (Luksemburg in Belgija) med seboj.
Zadeve ni hotela rimska vlada vleči v skrajnost, zato je bila dana izjava, da je incident zaradi te zadeve zaključen, ker je podtajnik angleškega zunanjega ministrstva podal italijanskemu zastopniku v Londonu zadostne pojasnilne izjave, ki .so precej olajšale pomen Bevinovih izjav.
V	ostalem pa beležimo vest, da je vojni minister Pacciardi dosegel na razgovorih v Parizu, da so v okviru Atlantskega pakta odločile te sile ustanoviti »Obrambno skupino južnoevropskega in zapadno-sredozemskega področja«. To skupino bosta tvorila Odbor ministrov za obrambo in Odbor poveljnikov vojaških štabov. Glavni sedež te področne obrambne skupine bo v Parizu, toda ena vojaška edinica bo imela svoj stalni sedež na o-zemlju Italije.
Kominformistični vohuni v vojski
Prav po naključju je prišla policija na sled organizaciji, ki je po naročilu komunističnih elementov razpredla svoje mreže v vojski e namenom, da vohuni. Ko so zasliševali nekatere prijete pripadnike zloglasno roparske organizacije, ki ■je nosila ime »banda povsod« (»banda dovunque«), so odkrili nabito polna skladišča orožja v sredini Milana in zvedeli, da imajo nekateri člani te organizacije nalogo vriniti se tudi kot prostovoljci v vojsko, vesti se zelo disciplinirano in zvesto, da ne pade nanje niti najmanjši sum. Na ta način si pridobijo zaupanje vojaških komandantov, ki jih bodo poklicali v urade vojaških poveljstev in tako zaupali vojaške tajnosti. Ce bi se zgodilo, da bodo odkriti, bo stranka izjavila, da so bili že pred nekaj meseai izključeni iz stranke. Vse to sta izpovedala dva taka vohuna, ki sta padla v roke policije in katere ona sedaj zaslišuje,- dp bi odkrila še druge tajnosti in vse niti mreže, zlasti pa glavno vodstvo te organizacije.
Zastave v burji
Jugoslovanski obzornik
»TEKSTIL - OBUTEV« V LJUBLJANI ugotavlja zaloge po posameznih trgovinah na drobno in re-šuje vprašanje tako imenovanega neidočega blaga. V celju je odprla posebno skladišče, kamor prihajajo zdaj pošiljke iz vseh krajev Slovenije. Vračano blago pa kaže velike pomanjkljivosti glede obsega vračil, obračunavanja in stanja vrnjenega blaga. Od 40 takih pošiljk jih je bilo le 7 brezhibnih, 20 jih je pa zelo pomanjkljivih. Vse graje vredne so predvsem velike pošiljke v vrednosti pol milijona din in več. Zlasti se grajajo zadruge odnosno okrajni magacini Sežana, Bilje pri Novi Gorici, Hrastnik, Vrhnika, II. Bistrica. Za sortiranje pošiljke Sežana je delalo 12 ljudi
4	dni in se je moralo vrniti 119 j raje kot za prodajo neuporabnih, pošiljka II. Bistrice v vrednosti pol milijona din je bila precej v enakem stanju kot sežanska. V zaboju iz Hrastnika je bilo kompletno gnezdo podgan, vrniti so morali več perila, o 150 komadih dolgih spodnjih hlač pa sploh ni ne duha ne sluha. Tudi neki drug magacin je poslal s tekstilnim blagom miško, vse blago pa je bilo posuto z mišjimi odpadki. In tako dalje. — Čudno je, da za nekatere vrste blaga ni zanimanja. 1504 parov blaga niso mogli prodati v Jaršah itd. E-nako je s čevlji: galoše vračajo ma-laprodajalci v tisočih parov. Enake razmere v drugih republikah onemogočajo zamenjavo. Vendar je
uspelo zamenjati v Zagrebu 9 tisoč parov take obutve, ki v Sloveniji ni šla. Prizadevanje podjetja, da bi uplivalo na način proizvodnje v tovarni, ni uspelo; proizvodni proces je tako zapleten, da se ne more čez noč spremeniti.
DELO OBLASTNEGA LJUDSKEGA ODBORA ljubljanske oblasti kritično razčlenjuje »Slov. por.« :>d 26. okt. t. 1. Izpolnjevanje letnega plana v ljubljanski oblasti daje tole podobo: v gozdarstvu letni plan izpolnjen 90 odst., spravilo lesa s 74 odst., oddaja s 75 odst. (resen problem so vozniki). V lokalni industriji plan izpoljen z 22 odst. (vzrok pomanjkanje bombaža in drugih surovin v tekstilni: kovinska industrija je prav tako zaradi pomanjkanja surovin plan izpolnila le z 53 odst. Gradbena podjetja: republiška 40 odst., zvezna 41 odst., lokalna 47 odst. (glavni vzrok pomanjkanje delovne sile, ki je odšla na prioritetna dela, vendar so tudi drugi, ki pa ne opravičujejo, n. pr., da so svinjaki na Klevevžu, ki bi morali biti že dograjeni, zgrajeni le do 9 odst.). Problem zase so odkupi.
SKORAJ 7 tisoč udarnikov je bilo letos do sredi oktobra razglašenih v Sloveniji.
TO NI PRAVI LOV. S 1. oktobrom je potekel lovopust za zajce in lovci( ali so to stari lovci?) so se takoj zapodili na zajca, dasi je zdaj nesmiselno loviti zajca v večjem obsegu. Kako nesmiselno je,
kaže primer neke lovske družine v mariborskem okolišu, ki je oddala podjetju »Mleko« 7 zajcev v skupni teži 20 kg, čez mesec pa bi za to težo bilo dosti 4-5 zajcev. Lovska družina je priredila 23. oktobra lov z gonjači in psi, 20 lovcev je pobilo 54 zajcev; zajci so tičali v remizah, iz katerih so jih podili in pobijali, 3 so ujeli z rokami, nekaj so jih pa podavili psi; večina plena so bili letošnji mladiči, ki zadoščajo odraslemu človeku komaj za eno malico.
Od 24. do 30. oktobra se je vršil v Ljubljani popis zgradb, stanovanj in postopnih prostorov. Zaradi tega je nastalo veliko razburjenje, raznesla se je vest, da bodo mnoga stanovanja zasedli, preselili upokojence na deželo, zaplenili upokojencem težko prigarane hiše itd. Obla-stva so morala izdati pomirjujočo izjavo zoper to »psihozo«, v kateri med drugim navajajo, da se popis vrši le zaradi statističijih podatkov: da je pa sicer znano, da selijo iz mesta neproduktivne ljudi, da pa ne more biti seljen noben Ljubljančan, ki je vključen v delo, kakor je to storila tudi večina naših u-pokojencev...
Slovenci!
Voznina med Trstom in zaledjem
Železniške vojznine med Trstom in Češkoslovaško bodo v kratkem občutno povišane. Povišanje je bilo sklenjeno na železniški konferenci prizadetih držav na Dunaju. Tranzitne države, to sta predvsem Avstrija in Madžarska, so namreč izjavile ,da bodo morale znatno omejiti olajšave, katere so dosedaj nudile prometu Trsta in Reke z zaledjem. Nove tarife bodo stopile v veljavo 1. januarja 1950.
Studebaker v Trstu
Milansko časopisje potrjuje vest, ki smo jo svoječasno že prinesli. Avtomobilska tvrdka Studebaker (USA) se je odložila, da postavi v svobodnem industrijskem področju Trsta velike montažne delavnice, ki bodo zaposlile okrog 500 delavcev. Tvrdka bo pristopila k uresničenju svoje namere čim dobi nekatere davčne olajšave, za katere se sedaj pogaja s pristojnimi oblastmi.
Po končani vojni poskušajo tržaški iredentisti speljati 4. november vsako leto na svoj priključit-veni mlin. V zadnjih letih se jim je to deloma tudi posrečilo. Komunistične poplave na obeh straneh Morganove, črte so nudile več ko dovolj rdečega mokrega elementa, ki je vlival v kosti upravičen strah in grozo.Italija se je uradno že otepata Togliattijevega blagoslova, zato je izbira pri Tržačanih med enim in drugim zlom, podzavestno in z gorjupimi prizvoki padala na stran Italije. Lega Nazio-nale in z njo vse šovinistične organizacije so triumfirale ob cenenih zmagah tržaškega »italijan-stva«.
Casi pa se v atomskem stoletju hitro spreminjajo. Te spremembe z enakimi svedri vrtajo tako komunistične kakor italijanske šovinistične želodce.
Cenene komunistične zmage so povodenele. V Jugoslaviji je komunizem v tihi likvidaciji.
S skopnelim komunizmom je tudi Trst našel samega sebe. Z vsemi topovi je italijanski šovinistični tisk streljal salve v čast »praznika jeseni« in s presladkimi besedami, ki so se kar sproti topile, obujal spomine na leto 1918. Novega sicer niso povedali ničesar vsi ti poklicni kronisti, saj jim je pretekli fašizem polizal prav vse zveneče fraze z jezika — in Tržačani tudi niso čisto brez spomina, saj jih je končno Italija sama skozi četrt stoletja dnevno spominjala, kaj so prinesle s seboj italijanske torpedovke pred
31	leti. Tudi legini in demokri-stjanski aktivisti so zaman brusili podplate od nadstropja do nadstropja — italijanske zastave so na »praznik jeseni« ostale v naftalinu...
»Ja, burja je vsega kriva!« — nam je odvrnil vneti legin aktivist,
—	ko smo ga podražili zaradi zastav. »Burja, ki je zbistrila tržaške glave, tista burja, ki je tudi zadnjemu avtohtonemu Tržačanu za vedno odpihala še poslednjo skomino po vrnitvi k Italiji. Priključit-veni mlin ne melje na burjo po nizozemskem vzorcu; burja pa je simbol tržaškega mesta in zato ga nikoli ne zataji!« S temi besedami smo se poslovili od leginega aktivista, ki mu je burja odnesla klobuk, seveda, ker ni Tržačan...
® ® V soboto 12. novembra 1949 ob 20.30 priredi ONDM v prostorih SDZ, ulica Machiavelli 22-11,
Q7Iartinovanje s plesom
Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo po poljudnih cenah. Igral bo plesni orkester.Med zabavo bodo prijetna presenečenja! Izvoljena bo kraljična večera
Odbor
Fritalux pred ustanovitvijo
Medtem ko naletijo vsa stremljenja za ustanovitev skupnega gospodarskega področja vseh zapad-noevropskih držav na vedno nove težkoče in se posebno Anglija vedno znova skuša izogniti kateri koli tesnejši obvezi, sta se Italija in Francija odločili, da skleneta tesnejše gospodarske sporazume s carinsko zvezo Beneluxa, ki jo tvor rijo Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Nova zveza se bo imenovala Fritalux.
Francoski veleposlanik je na nekem zborovanju v Združenih državah izjavil, da se pripravljajo imenovane države na sklenitev dogovora, ki ihi zajamčil svobodno medsebojno izmenjavo denarja in bi obenem odstranil čim več ovir, ki danes ovirajo medsebojni blagovni promet. Okrog 20. novembra se bodo verjetno v Parizu sestali strokovnjaki Francije, Italije in držav Beneluxa, da sklenejo prve konkretne dogovore.
Nov organizem bi postal važen sestavni del zapadnoevropskega gospodarstva in bi užival polno podporo Združenih držav.
RAPALLO
Ze je preteklo skoro 30 let od onega 12. novembra 1920, ko je po dolgih in mučnih pogajanjih med jugoslovansko in italijansko delegacijo na ligurski obali prišlo do podpisa rapalske pogodbe.
Glavni italijanski državniki so se držali v ozadju. Jugoslovani so se morali zaradi tega pogajati z drugo garnituro podeželskih nacionalistov. Toda v trenotku, ko so ti mislili, da lahko zmagovalno proglase svoj uspeh nad jugoslovanskimi delegati, sta nastopila Gio-litti in Sforza, da bi s tem dala jugoslovanski kapitulaciji predzadnjo sankcijo.
Čudno je moralo biti pri duši Trumbiču onega znamenitega dne. Kajti ni še „ poteklo mnogo časa, odkar je koroški plebiscit po prizadevanja italijanske diplomacije prinesel Avstriji slovenske glasove... Sedaj.je pa pol milijona Slovanov moralo upogniti glave pred ■ premočnim tujcem.
In koliko obljub pravične velikodušnosti nam tedaj niso dali? Kralj, senat, parlament, Giolitti in Sforza so obljubljali, da bodo spoštovali Slovane in jih v šoli in u-pravi, v zasebnem in javnem življenju napravili enakopravne Italijanom. Trdili so, da se bodo Slovani pod vplivom 'blage italijanske zakonodaje v Italiji počutili kot doma.
Pa vehdar je izkušnja prav kmalu pokazala varljivost takih nad. Verjetno !je sicer, da so tedanji ■oblastniki vsaj do neke mere mislili iskreno, enako kakor je povsem verjetno, da s podobnimi obljubami tudi danes De Gasperi in Sforza mislita iskreno .Ali kolikokrat je oblast s svojo odsotnostjo v primerih nasilja in izgredov pokftzala, da je njena dobra volja omejena po stvarnih in prestvarnih ovirah. Ali ne vidimo sličnih prizorov tudi danes? Ali se tudi danes ne javlja prepad popolnega protislovja med službenimi obljubami in svečanimi izjavami po eni in dejanji ter njihovim izpolnjevanjem na drugi strani? Skozi kakšno Kalvarijo se pelo pred očmi vsaj ■ navidezno . nevtralnih angloameriških obla stev — in tudi ta videz je spričo izjav generala Aireva zelo sumljiv — prerivajo slovenske šole in pravica tržaških Slovencev do lastnega jezika, kateremu je celo na po kopališču samo milostno dovoljena prikazen.
Vendar izkušnja teh trideset let ni za nas poučna le v negativnem, temveč je poučna tudi v pozitivnem pogledu. Italija je tedaj dobila Trst, Istro, Reko, zapadno Kranjsko in celo Goriško ter je polnih dvajset let dala čutiti našemu slovenskemu življu, da mu je obstoj omogočila slučajno ne morda pravica, temveč samo koncesija, ne nepreklicno načelo, temveč samo trenoten pristanek milostnega, ali tudi le trenotno milostnega gospodarja. In skozi dvajset let je žvižgal bič po hrbtih podložne raje, dokler končno ni nastopil dan, ko je tudi temu bilo konec. In Ne-meza zgodovine je prišla do svojega izraza. Istra, Reka, zapadna Kranjska in pol Goriške so izgubljene za državo, ki je pokazala tako malo smisla za pojem narodnostne strpnosti. Neizprosno besni u-soda nad istrskimi begunci, slabo pripravljenimi na to, da bi prenašali od drugih, kar so sami drugim prizadejali. Krvavi zakon akcije in reakcije, plime in oseke, krivice in osvete je enako žalosten in usoden skozi vsa človeška pokolenja; različno gledajo nanj oni, ki pod njim tepe, in oni, ki drugim nastavljajo »voj jarem.
In zato velja zapomniti si Rapallo ne le kot spomin na neusmiljenost zmagovalca, temveč kot c-pomin našemu pa tudi italijanskemu narodu.
Svet je v toliki meri poln klicev po svobodi, po enakopravnosti, po vzajemni strpnosti in po pravici! Zato ni napačno, ako se poglobimo v rapalsko preteklost, ki je usodno prekinila razvoj našega narodnostnega vzpona, kajti, ako to zgodovinsko preteklost resno presodimo, se morejo nam pa tudi Italijanom iz nastalega spoznanja odpreti novi in svetlejši vidiki. Oni bi mogli u-videti, da s preganjanjem naših ljudi in z uničevanjem slovanske zdrave klice te naše skupne zemlje, danes ponavljajo svojo rapalsko zmoto, kajti danes so na Tržaškem oni, ki to naše skupno torišče zdravega dela in sporazuma zopet pretvarjajo v strupeno leglo desničarskega in levičarskega ekstremizma.
MS
mmmmm
TRŽAŠKI POMOL SV.' KARLA V ZAČETKU PRETEKLEGA STOLETJA
Poslanstvo S D Z v
Slovenska demokratska zveza, ki so ji prerokovali nasprotniki že ob rojstvu neizbežno naglo smrt, je šla zmag.ovito preko vseh težav, ,vseh preganjanj, žuganj in strahovanj. Danes , stoji SDZ med našim narodom ne samo k,ot prvoborilka za naše narodne pravice in za naš obstoj, marveč tudi kot voditeljica in prvoboriteljica za slovenski preporod na' podlagi stvarne socialne pravičnosti in vzajemnega Sodelovanja' vseh slojev našega naroda po načelih prave demokracije in človečanskih pravic.
Delo SDZ je bilo in je spojeno z ogromnimi težkočami. To delo je podrobno. Od osebe do osebe, od družine do družine, s .prepričevanjem. in poučevanjem. Le kdor misli s svojo glavo razume in spozna pravilnost načel slovenskega demokratskega gibanja, njegov zgodovinski pomen in vlogo, ki jo bo to gibanje imelo v bližnji bodočnosti, , ne samo na STO-ju, temveč pri vseh jugoslovanskih narodih. Zato zasluži naše slovensko demokratsko gibanje ne samo moralno ampak tudi materialno, gmotno podporo vseh onih, ki jim je ža zmago svobode nad suženjstvom demokracije nad fašizmom in, komunizmom, ki jim je za obstoj in preporod našega naroda.
Ali še vedno se najdejo ljudje, ki se ne morejo sprijazniti z nesebičnim požrtvovalnim delom m zgodovinskim poslanstvom Slovenske demokratske zveze. Ljudje, ki bi hoteli njen razdor in njeno propast. Zato širijo med našim narodom že nekaj časa vedoma neresnične, izmišljene govorice. To so glasovi in vesti, ki jih širijo naši sovražniki. Zato prosimo svoje člane, prijatelje in somišljenike, naj ne verujejo tem lažnjivim glasovom in jim ne nasedajo.
Nesebičen program, katerega smo si postavili zahteva popolno slogo in zaupanje. Vodstvo, v popolni zavesti svoje odgovornosti, ostaja zvesto zaupnemu delu in trdno pri čakuje, da ga bo članstvo pri teh naporih podpiralo. Ob tej slogi se bodo razbili vsi sovražni nahlepi in naš program bo zmagal.
Zato poziva SDZ vse zavedne Slovence, da doprinesejo svoj delež k složnemu delu in skupnim žrtvam za uresničenje zgodovinskega poslanstva SDZ. — TAJNIŠTVO SDZ
Svo b odn a
o b o
ln sv
trgovina
da dela
MIMOGREDE
Babilon
Dne 9. oktobra 1949 je sklicala Vidalijeva frakcija Slov. hrv. prosvetne zveze izredni občni zbor in si izbrala nov glavni odbor.
Dne 6. novembra 1949 pa se je na stadionu 1. maja vršil 'redni občni zbor Slov. hrv. prosvetne zveze, katerega so sklicala Babiču zvesta prosvetna društva. Tudi ta so si izbrala svoj glavni odbor.
Pred tem so v namenu, da preprečijo izredni občni zbor, babi-čevci izključili iz Slov. hrv. prosu. zveze 21 društev. »Delo« piše, da so babičevci te izključitve izrekli šele po objaui izrednega občnega zbora, datirali pa so jih z majem 1949.
Podobnega sredstva so se sedaj poslužili tudi vidalijevci. Njihovo razsodišče je dne 3. novembra, torej tri dni pred občnim zborom Babičevih prosvetarjev, izdalo razsodbo, s katero izključuje vse člane bivšega glavnega odbora zveze in dva člana starega razsodišča zveze iz vseh forumov zveze. Tako ne veš več, kdo pije in kdo plača'.'... Zveza pa je samo ena! Vidalijevci kriče na babičevce, da so si protipravno prilastili premoženje in arhiv zveze, babičevci seveda skušajo rešiti; kar se rešiti da. Izgleda, da bo končno sodbo o zadevi moralo izreči sodišče, ki se bo pa verjetno znašlo v istem položaju kot večina pristašev teh društev, ki skoro ne vedd, kaj so in kaj niso.
Odkar se je končala druga svetovna vojna prisostvujemo-neprestanim naporom za vzpostavitev svobodne-ga blagovnega in denarnega prometa. Izkiistvo je namreč pokazalo, da vodijo predvojna avtarkična stremljenja nujno-do znižanja življenjske ravni poedinih narodov in da vnašajo v razbito svetovno gospodarstvo vedno večji nered.
Ako opazujemo, potek vsega dela, izvršenega v tej smeri, pa moramo obenem ugotoviti, da posebno v mednarodni trgovini in gospodarstvu še prav posebno velja ono staro pravilo, ki pravi, da je' mnogo laže rušiti kot-pa 'graditi. Laže in kar samo od sebe se je svetovno gospodarstvo pod vplivom avtar-
... .ih stremljenj razbilo v poedi-
na državria 'gospodarstva, o‘d kate-ih je vsako hotelb živeti zase, pridelati vse doma, pa čeprav je tak domač proizvod stal desetkrat' več kot pa na svetovnem trgu. Danes, ko je treba te drobce na poedina državna gospodarstva razbitega svetovnega gospodarstva zopet sestaviti v harmonično celoto, gre to zelo težko od rok.
Pogo’j za svobodno mednarodno trgovino je v prvi vrsti obstoj takega odnosa med denarnimi veljavami posameznih držav, ki temelji na stalnosti in stvarni vrednosti. Denarni tečaji se morajo ravnati po zakonu ponudbe in povpraševanja, ako želimo da se bo tudi blagovni promet lahko ravnal po istem zakonu. Uradno določeni tečaji evropskih držav poznajo lahko samo uradno vodeno zunanjo trgovino.
Z razvrednotenjem angleškega funta, ki se je na ta način približal svoji stvarni vrednosti, in z razvrednotenjem ostalih valut, ki so sledile njegovemu zgledu, je bil napravljen pomemben korak naprej. Evropske valute nimajo v medsebojnih odnosih več takih tečajev, ki bi se znatno razlikovali od njihove stvarne vrednosti in nakupne moči. Tudi razmerje do dolarja je postalo mnogo realnejše.
,Za ureditvijo denarnega prometa napreduje z vsemi svojimi težavami tudi ureditev mednarodnega blagovnega prometa, trgovine, turizma itd. Veliko smo že slišali o raznih načrtih za carinske zveze.
Prvi tozadevni poizkus, ki smo ga v tem pogledu doživeli v povojni Evropi, je tako imenovana »Be-nelux«, carinska zveza Belgije, Ni-iozemiske' in Luksemburga. Velikemu začetnemu navdušenju za to carinsko združitev je sledilo iztrez-njenje v trenutku, ko jo je bilo treba uresničiti. Prav pomanjkanje potrebnega stalnega in stvarnega denarnega tečaja v poštev prihajajočih valut je dosedaj. imelo za posledico, da. so navedene države <>-stajale samo pri pripravah. Sedaj, po izvršenem razvrednotenju belgijskega franka in nizozemskega goldinarja, ki sta zgižala svojo vrednost v različni meri in sta se na ta način približala vsak svoji stvarni kupni moči, je pa ta carinska zveza dobila svojo potrebno’ podlago
Mnogo se je govorilo o francosko - italijanski carinski zvezi. Tg-da začetna pogajanja so naletela na znatne težkoče in do danes se vprašanje še ni premaknilo s svoje študijske točke. Nasprotno, v novejšem času se veliko bolj govori o združitvi carinskega področja Be.neluxa s carinskim področjem Francije in Italije v novo carinsko zvezo, ki naj bi se imenovala »Fri-talux«.
Za to carinsko zvezo se ogreva posebno francoska vlada. V tej zvezi vidita Francija in Italija uspešno orožje, s katerim bi se Evropa ubranila pred posledicami, ki bi nastale .za evropsko gospodarstvo v primeru, ako bi se Anglija omejila na Britansko Skupnost narodov ter prepustila Evropo samo sebi. Obsežno gospodarsko področje, kakršnega bi predstavljale Francija, I-talija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, katerim bi se. naknadno pridružila morebiti še ■ zapadna Nemčija, bi vsekakor pomenilo veliko evropsko moč.
Tega se je na zadnji pariški konferenci Evropske organizacije za gospodarskp sodelovanje zavedal tudi angleški delegat minister Cripps. Potem, ko je predstavnik Marshallovega načrta za Evropo Hoffman v svojem govoru na zborovanju pozval vse zborovalce, da je skrajni čas, da preidejo evropske države od besed k dejanjem in da do začetka leta. 1950 pripravijo
načrte "za večjo povezavo evropskega gospodarstva ter da tudi obenem takoj pristopijo k izvedbi teh načrtov, je Cripps proti priča kovanju, z nekaterim omejitvami zelo aktivno sodeloval pri izdelali končnih Sklepov. S 'svojim postopkom je Anglija pokazala, da se ne bo prenehal^ zanimati za razvoj evropskega gospodarstva, obenem pa je odbila ost francosko - itali anski potezi. Ustanovitev »Frita lux«-a kot izven angleške in čisto evropske ustano've s podporo Zdru-Ženih držav ,bi namreč ne odgovar jala angleškim koristim.
Na obnovi evropskega 'gospodarstva je danes posebno iskreno in širokogrudno interesirana Amerika Predstavnik Marshallovega na črta Hoffman je tudi na tem zad njem zasedanju Mednarodne uprave za evropsko obnovo poudaril da je glavni namen Združenih držav ustvaritev gospodarsko enotne Evrope.
-Pri vsej veličastnosti teh načrtov pa smo še vedno šele v področju svobodnega denarnega in blagovnega prometa. Prerado in prelahko pa se pozablja na osnovni vzrok, ki je svoječasno dovedel do avtarkičnih stremljenj. In to je vprašanje- zaposlitve. Prepričani smo ,da tudi danes ne more priti do resnično svobodnega mednarodnega prometa dobrin in kapitalov, ako ne bo istočasno tudi uveljavljeno načelo svobodnega preseljevanja in zaposlitve delovne sile. Nobena država ne more dovoliti svoboden vstop tujemu blagu in u-staviti lastne, pa naj bodo še tako nedonosne industrije, ako nima jamstva, da bodo novi nezaposleni v najslabšem primeru lahko prosto poiskali delo v kateri koli drugi državi.
Tudi v tem pogledu bo moralo zmagati stališče, da je edino svobodno mednarodno kroženje delovne sile sposobno omogočiti dokončno izvedbo dalekosežnih in plemenitih načrtov mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kdor zapira vrata delovni sili, zapira tudi vrata svobodni trgovini!
To je tretja točka programa, ki ga mora svetovno gospodarstvo u-resničiti, ako želi resnično ozdraveti.	Dr.	Z.
Duce
»Delo« pravi, da nam je žal za Mussolinija. O blažena resnica, ki se, razliva iz njegovih vrstic! Kdor ne bi čital naših tozadevnih vrstic bi morda še mislil, da ima »Delo« prav. Pri njem velja pač staro načelo: ».čim bolj debelo boš lagal, tem bolj ti bodo verjeli!« Ce je pa po mišljenju »Dela« pravilno, posebno pravično, junaško in človeško, da so mrtvece, pa naj bodo kateri koli za pete obešeni na trgu Loreto izpostavili občudovanju progresivnega obginstva in če potem s takim koncem, ponovno grozi celd svojim dovčerajšnjim zaveznikom iz Babičevega tabora, potem mu prav radi prepuščamo to moralno izpričevalo. Hvala za tako progresivno demokracijo, pravo-* sodje in izvrševanje smrtnih kazni! Najbrže bodo celd v Sovjetski zvezi težko našli sodnika, ki bi se skladal z' njihovimi posurovelimi nazori. Zal nam je, ne -za mrtve-, temveč za tiste žive, ki se puste s takimi nazori pitati!...
Leninova smrt
Ernst Junger je imel med. vojno v Parizu pogosto priliko, da je raz-govarjal z bivšim Leninovim osebnim zdravnikom. Vprašal je zdravnika, na kateri bolezni je prav za prav Lenin umrl.
»Mislim«, — je pojasnil zdravnik — »do je umrl iz dolgočasja. Ko je dosegel z uresničenjem ruske revolucije vse, kar si je v življenju želel, ni, videl starajoči se Lenin v svojem življenju nobenega smisla več. In to je pravi vzrok, kako to, da je dobesedno umrl od dolgočasja.«	(Weltwoche)
Komorni pevski zbor „Škrjanček“ pod vodstvom Ludvika Klakočerja priredi v petek, 25. nov. ob 20. uri
KONCERT
slovenskih narodnih in u-metnih pesmi
v kinu na Opčinah
George Orwell
LETO
Ministrstvo Iza resnico je imelo baje 3.000 sob nad zemljo in enako Število pod zemljo. V Londonu so bile še tri druge stavbe slične zu-»artjos-ti in velikosti. Poslopja okoli ■jih iso presegale v -tolikšni meri, si s strehe Doma zmage lahko ■videl istočasno vse -štiri. Te stavbe *o trile sedeži štirih ministrstev, ki so predstavljala vlado Oceanije. Ta ministrstva so bila: MINIRES, ki je skrbelo za vesti, zabavo, vzgojo in lepe umetnosti, MINIPAX - ministrstvo za mir, ki se je ukvarjalo
* vojno, MINAMOR - ministrstvo ljubezni, ki je skrbelo za zakone j* vzdrževanje reda ter MiINIZOB -ministrstvo za izobilje, ki je bilo •dgovorno za gospodarske zadeve.
Ljudje so se bali predvsem Ministrstva ljubezni. Tudi Winston se mu ni nikoli približal na več kot pol kilometra. Predstavljalo je ■g rad bo brez oken, v katero si lahko prišel samo v uradnih zadevah,
• še takrat si moral skozi pregraje te bodeče žice, jeklena vrata in mi-
1984
mo strojniških gnezd. Cel6 ceste, ki so vodile do zunanje obrambe ministrstva, so bile polne stražnikov v črnih uniformah, katerih obrazi so bili podobni obrazom goril.
Winston se je sunkovito okrenil. Nadel si je izraz pokojnega optimizma, kar je bilo priporočljivo vedno, kadar si stal pred telekon-trolorjem. Stopil je do majhne kuhinje. Ker je odšel z ministrstva ob tej uri, je moral žrtvovati kosi-
lo	v menzi. V kuhinji pa je imel samo kos črnega kruha, ki pa ga je moral prihraniti za zajtrk naslednjega dne. S police je vzel steklenico brezbarvne tekočine z napisom ELIKSIR ZMAGE. Tekočina je imela oster duh po pokvarjenem olju, toda Winston si je kljub temu nalil skoraj polno skodelico, se pripravil na vse hudo in jo pogoltnil.
Obraz se mu je v trenotku pordečil. Zadeva je bila podobna dušikovi kislini. Ce si jo pogoltnil, se
ti je zdelo, kot da te je zadaj po glavi nekdo udaril z gumijastim kladivom. Ze naslednji trenotek pa se je pekoči občutek v trebuhu polegel in svet se ti je zazdel bolj rožnat. Iz zmečkanega zavojčka z napisom CIGARETE ZMAGE je Winston potegnil cigareto, pri čemer pa jo je po nerodnosti podr-žal pokonci, zaradi česar se je tobak iztresel na tla. Z naslednjo cigareto je imel več sreče. Vrnil se je v dnevno sobo in se vsedel za mizico, ki je stala v plitvi vdolbini na levi od telekontrolorja. Tz predala je vzel peresnik, steklenico črnila in debelo prazno knjigo z rdečim hrbtom in marmornatim ovojem.
Vdolbina v steni je bila name-nejna knjižni polici in je telekon-trolor ni mogel nadzirati. Ce se je Winston vsedel dobro nazaj, je bil izven njegovega območja. Lahko so ga seveda slišali, toda dokler je o-stal v sedanjem položaju, ga niso mogli videti.
Knjiga, ki jo je vzel iz predala, je bila čudovito lepa. Nežnega papirja, ki je bil zaradi starosti že nekoliko orumenel, niso izdelovali najmanj že štirideset let. Knjigo je odkril v izložbi majhne umazane starinarne v predmestju, kjer so prebivali proletarci (ali PROLES -
kakor so jim rekli). Takoj ga je popadla nepremagljiva želja, da bi jo imel. Članom stranke je bilo sicer prepovedano, da bi obiskovali navadne trgovine (ki so obratovale na tako imenovanem »svobodnem trgu«), toda prepoved ni bila tako ostra, posebno še, ker nekaterih stvari, kot na primer vezalk za čevlje in britvic drugače sploh nisi mogel dobiti.Tako je smuknil v trgovino in kupil knjigo, ki jo je na-^ to iz zavestjo krivde odnesel domov. Čeprav je bila prazna, bi ga vendarle lahko spravila v nevarnost.
Winston je sklenil, da bo pisal dnevnik. To ni bilo ilegalno (ilegalno sploh ni bilo ničesar, ker že davno ni bilo več nobenih zakonov), toda če bi te dobili, si bil lahko gotov, da te bodo obsodili na smrt ali pa vsaj na 25 let prisilnega dela v taborišču. Winston je nataknil na peresnik pero. Peresnik! Kakšna predpotopna naprava, ki so jo redko uporabljali cel6 za podpisovanje, ki pa si jo je Winston vendarle nabavil s precejšnjo težavo. Z roko. prav za prav niti ni bil več navajen pisati. Z izjemo popolnoma kratkih beležk s svinčnikom je bilo običajno, da je vse narekoval v posebno napravo, kar pa seveda za to stvar ni pri-
hajalo v poštev. Pomočil je pero in z majhnimi nespretnimi črkami zapisal:
4.	april 1984.
Naslonil se je nazaj. Prevzel ga je občutek popolne nemoči, ko se je prvič zavedel pomembnosti stvari, katere se je lotil. Predstavljal si je, da bo na nek način ohranil svoj dnevnik za bodoči rod, Ea še nerojene. Toda kako naj se človek pogovarja z bodočnostjo? Bodočnost bo bodisi podobna sedanjosti in ga seveda v tem primeru bodoči rod ne bo hotel poslušati, ali pa bo drugačna. V tem primeru bi bi-
li	njegovi prispevki brezpomembni. Ali je to, kar zdaj poskuša, v bistvu nemogoče? Nekaj časa je sedel popolnoma nepremično in bedasto strmel v -papir. Potem pa je z odločnostjo, da bi prelil na papir brezkrajni samogovor, ki ga je že tako dolgo nosil v glavi, nenadoma začel pisati:
»4. april 1984. Sinoči v kinu. Sami vojni filmi. Eden izmed njih zelo dober — film o ladji, polni beguncev, ki so jo bombardirali nekje v Sredozemlju. Gledalce je zelo zabavalo streljanje na velikega debelega moža, ki je poskušal splavati v stran, toda za njim je bil helikopter. Najprej si ga lahko videl, kako se je premetaval kot morski
prašiček, nato si ga videl skozi he-likopterjevo topovsko napravo za merjenje, potem pa vsega pretaknjen ega in morje okrog njega popolnoma rdeče. Gledalci so vpili od smeha, ko se je potapljal.
Potem si lahko videl rešilni čoln, ki je bil poln otrok, nad njim pa je hrumel helikopter. Na fcrnu je sedela žena srednjih let in držala v naročju okrog tri leta starega o-troka. Dečko se je jokal od strahu in skrival glavo na njene prsi, tena pa ga je tolažila, čeprav je bila sama vsa bela od strahu. Ščitila ga je, kot bi mislila, da ga njene roke lahko obvarujejo pred kroglami. Potem je helikopter spustil sredi med nje 20 kg težko bombo. Strašno se je posvetilo in čoln je šel na drobce. Potem pa se je pokazal čudovit posnetek otroške roke, ki jo je neslo navpično v zrak. Helikopter s filmskim aparatom jo je spretno ujel in jo verjetno spremljal na tem poletu kvišku. S strankinih sedežev so navdušeno ploskali...«
Winston je prenehal pisati in se čudil, zakaj je iznašal te nepomembne podrobnosti. Nenadoma se je namreč spomnil popolnoma nekaj drugega, nekaj, kar se mu je tisto jutro pripetilo na ministrstvu.
(Se nadaljuje)
Prosvetni urad ZVU pripravlja ukinitev 23 slovenskih osnovnošolskih razredov
Zvedeli smo, da se pripravlja šef Prosvetnega urada pri ZVU Andri ukiniti 23 razredov slovenskih o-snovnih šol, češ da nima za njihovo nadaljnje vzdrževanje potrebnih finančnih sredstev. Vedeti pa moramo, da ZVU plačuje kar 340 italijanskih stalnih učiteljev, ki po večini ne poučujejo na nobeni šoli! Ne tglede na te »brezposelne« pa je bilo letos nastavljenih tudi 50 su-plentov!!!
Slovenska šolska uprava ni samostojna in slovenske učitelje je imenovala ZVU ipo svojem Prosvetnem uradu, ki mu načel ju je prof.; Andri. Sedaj pa vali prof. Andri krivdo za imenovanje na Slovensko šolsko upravo, češ, da ta ni prej preučila dejanskega stanja in števila učencev na slovenskih osnovnih šolah in da je nastavila preveliko število učiteljev.
Kako torej poslujejo pri ZVU, da se more kaj takega ugoditi?
Sef Prosvetnega urada bi torej rad natrpal po nad 30 slovenskih otrok v poedini razred: Ali naj si . mislimo, -da želi s tem uničiti lepo tavern slovenske šole? Do .sedaj sp bili pni na« običajni raeredi z okoli SO učenci. Preteklo šolsko leto- je imelo na Proseku 18 italijanskih otrok 2 učitelja, na openski italijanski strokovni šoli pa <20 učencev kar 7 profesorjev. Lansko leto sta imela 2 italijanska ljudskošplča v Stivanu učitelja in celd posebno šolsko kuhinjo samo zase!,,. Letos so odprli na Katinari italijansko osnovno šolo za 20 učencev; medtem ko ni Prosvetni urad ZV.U dovolil slovenske cenovne šole v SV. Kolčmbanu, katero bi posečalo več kot 20 slovenskih otrok! '
Kje je pa tu štednja? Ce ni financ za vzdrževanje naših razredov, kje jih torej dobijo za italijanske enakomočne razrede? Ubogi jflovepski človek, kam gre tvoj de-**r?
Kljub vsemu pa smo hvaležni prof. Andriju za znak »neprtstra-nosti«, ki ga hoče dokazati z ukinitvami razredov in odpustitvami učiteljev. Sedaj vsaj lahko vemb, kaj naj pričakujemo Od njega |v bOdOčnašti.
Depotacija SDZ pe je zglasila pri ZJftJjJh prosila; za preklic nameravanih ukinitev 23 razredov. Pred-
stavniki ZVU pa so prošnjo odbili in navedli za to sledeče razloge;
1) Finance ZVU ne dovoljujejo vzdrževati slovenskih razredov, ki imajo manj kot 20 učencev.
2) Italijanske šole po deželi imajo ponekod manj otrok, ali tam poučujejo učitelji »di ruolo«, ki jih plačuje Italija (?!).
3) Tudi slovenske šole izven Trsta ne bodo prizadete, ker ostanejo tam vsi razredi ne glede na število otrok (trn v peti so torej nekaterim le slovenske šole v mestu!!).
4) Prosvetni urad ZVU je kriv, da je imenoval* onih 23 . učiteljev preden so sestavili in odobrili razrede.
Deputaeija je tem razlogom ugovarjala z naslednjimi ugotovitvami:
1) Ze v prejšnjih letih je bil o-bičaj, da so bili slovenski razredi z manj kot 20 učenci, zato ni Prosvetni urad ZVU letos uvedel ni-kakih novotarij.
2) Pedagoško je priporočati uvajanje razredov s čim manj učenci,' posebno še, (ker je pri 30 učencih nemogoče vzdržati vzorne discipline.	...	j
.$). Ce ,imajo italijanske šole, v Trstu ali na deželi, razrede z manf kot 20 otroki, ni mogoče razpustiti slovenskih enakomočnih razredov^
4) Ker-,je v .Trstu, mnogo itali-f janskih učiteljev »di ruolo«, ki rk’ nimajo zaposlitve, zakaj so potem imenovali 50 suplentov, da vzdržujejo -italijanske razrede z manj kot 10 učenci? ,
5) la humanitarnega ozira je u-krep obsodbe vreden, ker hoče med letom odsloviti 23 učiteljev, ki .jih je imenovala sama Šolska uprava (prof. Rubini in prof. Andri).
6) Vse izgleda, da je ukrep le člen verige italijanske ofenzive proti slovenskemu življu na Tržaškem.
,To so gola dejstva, ki mečejo čudno luč na demokratičnost postopanja ZVU z našimi šolami. Naši demokratični javnosti, zlasti pa staršem naših šoloobveznih otrok, ki si tako ^prizadevajo, da bi naše šole res vzorno napredovale, javljamo, da se bomo Za naše ogrožene osnovnošolske razrede še dalje zanimali; pri tem pa računamo seveda na pomoč vseh prizadetih demokratičnih tržaških Slovencev!
Za prvo kakor tudi za drugo komisijo so se volitve vršile tajno z listki. Izvoljen je bil naslednji odbor:	1. Kralj Otokar 13 glasov
(SDZ), 2. Colja Josip Devin 13 glasov (SDZ), 3. Pertot Ludvik 13 'glasov (Ljudska fronta), 4. Pogac-cini Giovanni 12 glasov (ital. skupina), 5. Zandomeni Tomaž 11 glasov (ital. skupina).
Ker so bili k tej seji povabljeni zastopniki jusarjev iz Vižovelj, se je prešlo na šesto točko dnevnega reda: »odstopitev zemljišč, podvrženih jusarskemu pravu za okraj Sesljan - Vižovlje«. Razne osebe so namreč naprosile občino, da bi prodala razne kose zemljišča v Se-sljanu za zidanje stanovanjskih hiš in trgovin. Da bi ne prišli navzkriž z jusarji iiz Vižovelj, so bili ti slednji povabljeni k tej razpravi, da so lahko tudi oni povedali svoje mnenje. V tej zadevi se je vnela še precej dolga in živahna debata, v katero so posegli zastopniki jusarjev, župan, tajnik in skoro vsi občinski svetovalci. Končno je občinski svet Sprejel sklep, da se to zemljišče proda osebam, ki so za-
edino obljube, s katerimi hočejo jačati pri ljudstvu svoje položaje, da bi tako onesposobljali svojega demokratičnega nasprotnika.
Naša osnovna težnja je, da nudimo slovenskemu ljudstvu svetlo luč, katero bomo nosili v bodočnost, da z njo osvetljujemo pot našemu narodu in mu tako pomagamo na pravo pot, da ne propade.
Kdo more v bodočnosti preprečiti našim ljudem, da si v narodni skupnosti kulturnih, gospodarskih in socialnih koristi gradijo svoje novo življenje? Kdo more preprečiti našim ljudem, da vnesejo v odnos do slovenske skupnosti vero naše zgodovinske usode na tem ozemlju? In kdo more preprečiti Slovencem, da ne bi sanjali o demokraciji in svobodnega človeka vrednem življenju? Takšni cilji naših vaških internacionalnih gospodov so pa naperjeni proti lastnemu narodu, ker se z njegovimi koristmi ne ujemajo!
Moramo biti v stalnem napadu do nenarodnih osvajalcev in govoriti narodu o pravilni poti ter od-
Odškodninske prijave
Z ozirom na dogovor med Jugoslavijo in Italijo glede odškodnine za jmovino ali jmovinske pravice itajijanskih državljanov, ki so na peniju Jugoslavije in ki so bile nacionalizirane ali zasežene z a-grarno reformo ali na kateri koli način ,omej eno razpolagajo z nji-obveščamo prizadete, da dobč Vsa, potrebna pojasnila glede prijav
pisarni SDZ, ul. Machiavelli 22, Pjyu,,t(adstr. Opozarjamo prizadete, čta poteče rok prijave 30. nov. 1949.
Knjižnice za daše osnovne šole
.z* slovenske knjige na Svobod-■em.irž; ozemlju je precejšnja su-•a. ^Otroci naših osnovnih šol zdaj imajo čitati, bi radi čitali, pa nimajo kaj. Ze večkrat so prečitali šolska berila. Tudi odrasli so se **čeli zanimati za slovensko čtivo, ko vidijo pri mladini tako željo in veselje po slovenski besedi. Prišel je trenotek, ko moramo zadostiti hrepenenju mladine, pa tudi odraslih, posebno pa mladih staršev, ki go izšli iz italijanskih fašističnih pptujčgjtalnic. Nuditi ‘ jim moramo zdravo slovensko čtivo, da ne bodo sedali po tuji pustolovski navlaki.
Slov,enako dobrodelno društvo si je zastavilo nalogo, da začne z zbiranjem slovenskih knjig in z ustanavljanjem vsaj skromnih potujočih' šolskih knjižnic. Tudi naše u-čijeljstvo se je začelo zanimati za sijvar, saj je knjiga neprecenljiv pripomoček pri njihovem poklicnem delu. Otroci, ki radi čitajo, so dovzetnejši .za pouk. Zato je dobra knjiga nenadomestljiva. Za uspeh težke naloge, ki si jo je zastavilo dobrodelno društvo, pa je potrebno- sodelovanje vseh, ki se zavedajo velike važnosti knjige pri splošni in narodni vzgoji našega ljudstva.
Po vaših omarah se valjajo že davno prečitane knjige, pa tudi take, ki so vam v napotje, pa ne veste, kam z njimč. Drugod spet leže po kaščah v prahu in pozabi. Gre za lepe »Večernice« Mohorjeve družbe, za knjige Goriške matice, za 2ibirko »Biblioteka za pouk in zabavo«, »Zenski svet«, »Mladiko«, »Ljubljanski zvon«, »Dom in svet« itd. itd.' Prezračite nekoliko vaše omare in darujte te knjige Slovenskemu dobrodelnemu društvu, ki
jih bo poslalo tja, kjer je potreba po lepi književni slovenščini največja. Storili boste lepo narodno dolžnost,!
Knjige pošljite ali prinesite v naš urad, ki posluje vsak torek od 15. do- 16. ure in vsak petek od 10. do 11. ure v ulici Machiavelli, 22.
Prvo zasedanje obč. sveta v Nabrežini
Dne 7. t. m. se je pričelo v Nabrežini jesensko zasedanje občinskega sveta občine Devin - Nabrežina. Navzoči so bili vsi občinski svetniki, nekaj časnikarjev iz Trsta in še precej domačega občinstva.
Zupan Otokar Kralj je najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini pozdravil navzoče in pozval občinske svetovalce, naj pri važnem delu za dobrobit naše občine pustijo ob strani vse strankarske in politične spore.
Nato je občinski uradnik Franjo Gruden prečrtal zapisnik zadnjega zasedanja, najprej v slovenščini, a nato še v italijanščini. Ker ni imel nihče k temu nobene pripombe, je občinski svet prešel takoj na prvo točko dnevnega reda, t. j. na izvolitev občinske volivne komisije. Ta komisija obstoji za našo občino iz štirih članov in štiVih namestnikov. Ker je volitev te komisije nekoliko zapletena in ker ima vsak svetovalec razen župana na razpolago le dva glasova, se občinski svetovalci niso takoj znašli. Izid volitev je bil sledeči:	redni	člani:	Pertot	Lam-
bert 8 glasov (SDZ), Pertot Ignac 8 glasov (Ljudska fronta), Rukin Ferdinand 7 glasov (komunist), Falpris Carlo 8 glasov (italij. skupina) ;
namestniki: Blason Mario 14 glasov (komunist), Legiša Jožef 8 glasov (SDZ), Fuks Jožef 8 glasov (Ljudska fronta), Rubieri 8 glasov (italij. skupina).
Po tej izvolitvi šo prešli takoj na drugo točko dnevnega reda: izvolitev petčlanske komisije občinske podporne ustanove (ECA). Ta izvolitev se je zavlekla še precej na dolgo, ker so po čitanju tozadevne uredbe ZVU nastala med svetovalci različna mnenja o tolmačenju te odredbe. Razvila se je daljša debata o stvari, v katero so posegli tajnik Gerbini, župan Kralj, svetovalci Ado Visintin, Fabris, Terčon in dTUgi. Po daljši izmenjavi misli so 'svetovalci pristali na predlog tajnika Gerbinija in prešli na volitve.
^Prijatelji slovenske pesmi/ Jadranaši vas vabijo na
kSlladinski kcncerf
o kinodvorani v Nabrežini o nedeljo, 13. nos vembra 1949, ob 17. uri.
So d dajejo :
Moški zbor A. K. ,?Jadran“
Operni baritonist prof/ Marjan Kos Sopranistka Milena Čeku to v a	1
Na klavirju ju spremlja prof. L. Klakočer Mladi harmonikarji
Vstop prost
to vprašale, a s pobojem, da ne bo to zemljišče kupljeno v špekulativne namene, marveč da se bodo morali vsi kupci, obveaatir da bodo res zidali na kupljenih zemljiščih. Izkupiček te prodaje se pa naloži v poseben fond v neko banko,'kjer bo na razpolago vasi Vižovlje za razne, vaške potrebe.Sklenilo se je tudi, da se bo v bodoče zelo gle-dptb pri nadaljni prodaji, da bi ne bilo oškodovano kmetsko gospodarstvo prizadete vasi. Nato je svet predel k pregledovanju posameznih prošenj za‘nakup zemljišč, pri čemer je občinski svet določil ceno' za kvadratni meter za vsakega prosilca posetoe.
Ko je bil§ ta točka dnevnega reda ižčrpaha, je župan 'zaključil sejo in določil sporazumno s svetovalci, da bo prihodnja seja v ponedeljek dne 14. t. m. ob 14 uri. Kot prva točka bo na dnevnem redu poročilo o občinskem preračunu za leto 1950.
Iz Doline
3.	t. m. je bila v naši občini seja občinskega sveta, na kateri se je razpravljalo o sprejemu občinskega preračuna jn drugih zadevah.
Iz poteka seje je razvidno ponašanje totalitaristične večine komin-formistov, kateri ne zasledujejo slovenskih koristi, »čeprav so ko-minformistični občinski svetovalci z županom na čelu Slovenci«. Naši kominformisti so taki nepopravljivi internacionalisti, da zasledujejo vse druge cilje — kot pa pomir-jevanje in celjenje zadanih nam narodnih ran po italijanskem fašističnem raznarodovanju.
Pri vsem tem pozabljajo, da je naš narod doprinesel ogromne žrtve v borbi za svoj narodni obstanek in uveljavljanje narodnih koristi, nikakor pa se ni boril — pa če je to kominformistom prav ali ne — za slovenskemu narodnemu pojmovanju nepoznani tuji in uvoženi internacionalni totalitarizem.
S	tem pa se postavljajo kominformisti na stališče uvoženega italijanskega fašizma in germanskega nacizma, ki sta hotela ravno tako žreti slovenski narod do njihove popolne narodne onemoglosti.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti poteka občinske seje, ker so zato merodajni predvsem občinski-svetovalci, da povedo »županu« Lovrihi in ostalim kominformistom, kaj je narodna pot in kaj politična kominfbrmistična konjunktura za dosego njihovih kominfor-mističnih političnih ciljev. Predvsem poudarjamo, da se razgalja »režim dolinske občine« v svoji ko-minformistični taktiki pri našem ljudstvu, katero zna pravilno oceniti zgrešeno politično pot, po kateri hodijo ti vaški »kominformi-stični politični veljaki«.
Spoznavamo metode, katere se poslužujejo kominformisti na vsakem koraku. Tudi pri teh se Vidi končni cilj — diktatura proletarija-ta, za kar je po njihovem mišljenju dovoljeno vsako sredstvo. Njih vodijo vedno in povsod njihove komunistični koristi in njihova pomoč skupni stvari je prožena toliko, kolikor je to komunistom v korist.
In kaj so kominformisti stvarnega dali našemu ljudstvu? Samo in
krivati vse one, ki zasledujejo peklenski cilj, da x doišego bblas:i delajo totalitaristične eksperimente na .tvojemu narodu! Pri tem vse-
&
kakor ne vidijo bolečin svojega naroda, saj njihov cilj je le oblast, po kateri naj izvedejo totalitarni internacionalistični kolektiv, kateri nima nikake zveze z narodno dušo in narodnim dviganjem tržaških Slovencev.
Plavje
Izredna seja občinskega sveta miljiske občine 2. t. m. ni mogla zadovoljiti občane slovenske narodnosti v tej občini v pogledu dvojezičnosti v občinskem svetu. Saj i-majo na občini vodilno besedo kominformisti in italijanski nestrpneži! Prvim so vsemogočni intema-cionalizem vse in drugim italijanski šovinizem, pa naj je ta v fašistični ali celd »demokratski« obliki...
Niso namenjene te vrste interna-cionalistam ali šovinistom, saj nam je poznano njihovo stališče, da je kominformističnim intemacionali-stom vseeno, da-li žive na tem o-zemlju Slovenci ali ne; zanje so lahko tudi Kitajci, saj tako so govorili komunisti med vojno pri pobijanju nacionalnih Slovenčev! Tudi italijanskim šovinistom, ki niso nikdar priznavali slovenstva v teh krajih in živijo še vedno v dobi »rimskih osvajevalcev«, smo zelo boleč tim v peti.
Naše besede so namenjene našim rojakom, Slovencem,' ki so dali glasove kominformistom v dobri veri, da jim bodo oni kot internacionalisti priznavali tudi slovenski jezik, priznavali slovensko skupnost in branili Slovenske interese. Ta akt v naši občini naj pa bo Slovencem opomin za bodočnost, da Slovenci ne morejo pričakovati obrarrtbo svojih koristi od kakršnih koli internačtonalistov, ker so jim bolj pri srcu italijanski nestrpneži, saj se' žnajdejo vedno ba skupni italijanski liniji! Zato pa si, morajo Slovenci krojiti svojo hsp-do sami! V to svrho je predvsem potrebno, da izvedemo slovensko demokratično politično organizacijo, ki bo v stanju zagovarjati vse naše narodne koristi- na STO-ju.
Nevredni učenci velikega Mazzinija
Goriški odbor italijanske republikanske stranke je dal v javnost FVjoj protest proti zahtevi našega občinskega svetovalca g. Rudija Bratuža, da se vrne slovenskim šolskim zavodom v Gorici njihov prvotni in izvirni napis »Novi dom«, »Mali dom«, »Šolski dom« in »Gregorčičev dom«. Gospodje republikanci zmdtno trdijo v njihovem protestu, da jim taka zahteva vzbuja spomin najbolj divje-
§a nacionalizma, ki so ga goriški lovenci v pretekli dobi pod Avstrijo izvajali nad italijanstvom Gorice, ko so na škodo tega ltalijan-stva gradili nove stavbe in postavljali svoje šolske zavode. Takrat — trdijo omenjeni gospodje — so se goriški Slovenci drznili celO v pesmi ponavljati: »Ker Gorica je slovenska...« In po besnem in neukem slogu šovinističnega »Lune-dl«-ja se tudi oni zaletavajo v »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča, misleč, da je g. Bratuž zahteval vrnitev njegovega imena na šolsko poslopje. Ob konou smešno in prav otročje pravijo, da se na tak način, kot nastopa g. Bratuž s svojo zahtevo, ne pripomore k pomiritvi duhov, na katero stalno Slovenci v Gorici tolčejo.
Resnici na ljubo in gospodom republikancem v pouk in pojasnilo smo dolžni povedati, da so bili in bodo goriški Slovenci skozi in skozi miroljubni in demokratično strp-ljivi in da niso nikoli v njihovi zgodovini izvajali nobenega nacionalizma proti Italijanom, s katerimi delijo skupno usodo! Le ko jim je sedaj že propadla Avstrija nudila trohico Svobode, so si na lastne stroške postavili nekaj lepih stavb in šolskih zavodov, ne da bi pri tem niti najmanj motili mirnega razvoja italijanski skupnosti v Gorici, ki je imela po zakonu iste
pravice kot ostali narodi habsburške rrtonarhije, todia 2 vičjimi privilegiji od Slovencev.
V	svojeih protestu pravijo italijanski republikanci; da je g. Bratuž stavil »predlog, da se omenjene šole imenujejo« 'Itd'. Ne, gospodje, svetnik' Bratuž je zahteval, nbj se omenjenim šolskim ' Zavodohi »urne« njihov prvotni naziV, ki ga je fašizem izbrisal, ko je mislil, da bo s tem’ izbrisal tudi slovenski živelj v Gorici in na Primorskem sploh, ,pa se je usoda tudi nad njim bridko maščevala.
2alostno, toda resnično je drugo dejstvo: da naši soobčinarji italijanske narodnosti ne znajo razlikovati dr. Anton Gregorčiča, ki je bil duša obnavljanja slovenskega življenja na Goriškem od pesnika Simona Gregorčiča! Simon Gregorčič, gospodje republikanci, ni sovražil prav nikogar. In taki bi morali biti tudi Italijani, da bi lahko ,z Mazzinijem vred potem rekli, da je njihova država pravična ib poštena, demokratična in miroljubna!
Za pomiritev duhov so Slovenci vedno bili in bodo! Pri tem pa je treba, da smo si nekoliko bolj na jasnem in da vprašamo gospode republikance: ali mislite, da bomo mi Slovenci žrtvovali našo zgodovino, našo kulturo in naše domove in ustanove vam v korist, kakor da bi bili mi česa krivi? Ce morate s kom račune poravnati, obrnite se do njega! Naš narod ima kot tak čiste roke in pošteno srce!
Končno moramo povedati, da plačuje goriška občina le najemnino za poslopja slovenskih šol, kakor za poslopja italijanskih šol. Na drugi strani pa plačujejo Slovenci davke, kakor Italijani, in morda tudi višje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nam je goriška občina dolžna dobrih dvajset let davkov, ki smo jih plačevali, ne da bi imeli svojih šol in pičice dru
gih pravic!
Citajte velika dela Mazzinija, gospodje republikanci, in spoznali boste, da je ljubil vsako bitje ha svetu, tudi tujca sodržavljana. Spoznali boste, da je treba dati vsakemu, kar mu gre. Sicer bomo trdili, da ste njegovi neverni učenci.
Razmejitvena komisija
■Te dni je zopet zasedala baje v Fari jugoslovanska - italijanska razmejitvena • komisija. Predmet razgovora ni bil objavljen. Sodimo, da bodo kmalu dokončno uredili nekaitere sporne točke na meji pri Jenkovem in pod Medano.
Vdrašanje državljanstva
Tistim, ki se mislijo poslužiti zakona o podelitvi državljanstva, to je čl. 4. točke 4. zakona od 13. 6. 1912 št. 555 v zvezi s čl. 1. zakona od 1. 12. 1934, kakor je pisala »Demokracija« od 21. oktobra t. h, sporočamo, da morajo k prošnji predložiti potrdilo, da so bili 15. sept. 1947 italijanski državljani in izpričevalno listino, da govorijo italijanski odnosno italijanski in slovenski jezik. Omenimo naj, da potrjujejo jug. oblastva italijansko državljanstvo tudi tistim optantom, ki govorijo oba jezika. Primere lahko navede vsakomur uredništvo »Demokracije«.
Tisti, ki so imeli 10. junija 1940 svoje bivališče, tudi samo začasno, v tedanjih mejah Italije, naj .to v prošnji še posebej poudarijo in prosijo, da se Državni svet (»Consf-glio di Stato«) tozadevno izreče, ker čl. 19. mirovne pogodbe ne zahteva stalnega bivališča, marveč samo »domicil«, ki ga tudi samo začasno bivališče laihko vsebuje. Prošnjo na kolkovanem papirju za
32	lir je treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve v Rimu po pristojni prefekturi.
Falistični podvigi v Gorici
Pred par večeri je goriška' policija v neki gostilni V ulici Morelli, aretirala petorico že starejših Lahov, ki so prepevali fašistično himno in tudi druge prepovedane pbpevke. Fašističnim zanesencem je bilo njabrže dolgčas po oni izprijeni dobi, ko se je s polltičfiiml sinekurami udobno živelo. —‘ Po poročilu ponedeljkarja »Lunedi« so na praznik 4. nov. nekatere osebe pozdravljale krste 'padlih vojakov, ki so bile prenesene v kostnico na OSlavje, s fišištičnim flmskim^jpo-ŽdiSvom. List dostavlja, da je to izzivanje neprijetno motilo slavje. Pa njegovi izpadi proti Slovencem, zlasti‘proti Slovenskim šolam, "ali ne bnferriogočajb vsako sožitje?
Naj večjo izbiro
ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelliae)
po brezkonkurenčnih cenah
dobite pri
Magazzini del Corso
Trst - Corso, 1
Knjižni dogodek
Dotiskana je knjiga akad; slikarja Bogdana Groma »SLOVENSKI ORNAMESTt kot prvi zvezek predvidene folklorne zbirke. O knjigi, ki je za tržaške Slovence pomemben doprinos o njihovem kulturnem uveljavljanju, bomo obširneje poročali v naslednji številki.
Odgovorni urednik; dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »ADIKA«, d. d. v Trstu
Zima je pred durmi!
Kje dobil toplo perilo in obleke kakor tudi npgaolce in vse potrebščine ?
V modni trgovini
„Pri soncu"
boga! Ni2za. Rismondo 1.
Priporoča se Lupše Ivan
Mizarji I kmetovalci V podjetniki •
Deske smrtm kooe, mačet snooe in trt dih l e s o o, trame, oezat ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
TEL. gA!-E» 90441 T
R S T
Vlala Sonnino, 2 4
Mizarsko podjetje J
Emilij Pertot Barkovijo, ul. BouedoiS-tel. 39-08 izdeluj e:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne _________
Tržaško krznarstvo - Peilicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU