LETO XX. — številka 23 Jstaauvitelji. občinski odbori SZDL Je-lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loja ia Tržič. — Izdaja Časopisno pod-etje »Gorenjski tisk« — Glavni in dg-vorni urednik SLAVKO BEZNIK .i L A S I L O SOCIA KRANJ, sobota, 25. III. 1967 Ceni 41 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sL-er ob sredah in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO gEMINAR ZA SINDIKALNA VODSTVA — Občinski sindikalni svet v Kranju je za novo Izvoljene predsednike in tajnike sindikalnih organizacij pripravil seminar na Jezerskem. Seminar je razdeljen na tri skupine. Najprej so se seminarja udeležili predstavniki sindikalnih vodstev iz industrije; v četrtek, petek in danes (sobota) je bil seminar za sindikalna vodstva iz storitvenih dejavnosti, prihodnji teden, v ponedeljek in torek, pa bo še seminar za predstavnike sindikalnih vodstev v družbenih službah. Na sliki predstavniki in tajniki sindikalnih organizacij iz industrije med odmorom. O seminarju bomo še pisali preložena seja skupščine V četrtek popoldan je napovedana 37. skupna seja 0beh zborov občinske skupščine v Kranju zaradi nesklepčnosti odpadla. Ponovno bodo odborniki o družbenem planu razvoja občine do 1970. leta, o resoluciji razvoja gospodarstva in družbenih služb v tem letu in o jetošnjom proračunu občine razpravljali v ponedeljek dopoldan. Pri nakupu ne pozabite na kavo I Kranj Pravočasne priprave za poletno sezono TD Bled je začelo opozarjati na pomanjkljivosti, ki se ne bi smele pojavljati v letošnji poletni turistični sezoni TD Bled je imelo sestanek, na katerem so se pogovorili o pri pravah za letošnjo poletno sezono. Poudarili so, da je sicer že prepozno za začetek večjih gradenj, vendar nikakor še ne za ureditev in izboljšanje tega, kar imajo na Bledu. Prav majhne pomanjkljivosti namreč vse prepogosto naredijo videz malomarnosti in nezaintereserinosti, kar odvrača turista. Ze sedaj je treba misliti na to, da bodo objekti, ki so v gradnji, pravočasno dokončani. V teh dneh je glede gradenj na Bledu precej živo in je res potrebno, da bo pred začetkom sezone vse pospravljeno (adaptacija objektov hotela Park, rekonstrukcija hotela Lovec, ureditev okolice hotela Jelovica, zaradi raziskav razkopan otok, komunalna dela ob novem Kompaso-vem hotelu itd.). Komunalno urejanje je letos prevzela krajevna skupnost od komunalnega podjetja. Cepra še ni znano, koliko denarja bo za to namenjeno, se vendar že sedaj postavljajo nekatera vprašanja. Bodo parki še naprej propadali? Nasadi se starajo in so bolj %criuuju poslovalnica URA Potrošnike obveščamo, da imamo vedno na zalogi veliko izbiro ZLATIH IZDELKOV zlate verižice že od 83,00 N din zlate obeske že od 20,00 N din zlate uhane že od 47,00 N din zlate zapestnice že od 90,00 N din Primerno darilo za vsako priložnost dobite v prodajalni URA Za obisk se priporoča kolektiv URE in bolj posejani le z najcenejšim cvetjem. Treba bo odstraniti številna javna smetišča v okolici in celo v samem središču Bleda. Potrebno bo urediti razsvetljavo nekaterih naselij, ki so v glavni sezoni vse preveč diskretno zatemnjena (na Rečici, Dindolu, Jermenki, Zelečah, Zagoricah, Mlinem itd.). Vsega gotovo ne bo mogoče narediti, vsaj nekaj pa bi bilo nujno. Posebno pozornost je treba v mednarodnem turističnem letu posvetiti tudi zunanjosti hotelov in njihovi okolici. Treba je vedeti, da enkratno čiščenje na dan ne zadostuje. Zabavno življenje na Bledu vse bolj zastaja. Kazina je izgubila nekdanji pomen centralnega zabaviščnega prostora, nočni lokali niso na nivoju velikega letoviščarske-ga centra. Vse prevečkrat se naštevanje težav ustavlja ob ugotovitvah, da ni denarja in se tako ostaja na začetku poti. Vedno jasneje se bo nujno tudi kazalo, da imajo gostinska podjetja ob tem največje izgube ter bodo tako tudi ona morala resneje poprijeti in odpraviti čim več pomanjkljivosti. - pc Uvoženo italijansko blago in diolene NOVOTEKS za ženske in moške obleke v modnih barvah prodaja trgovina Pri Kranjcu v Cankarjevi ulici trgovsko podjetje Kranj Spominska svečanost na Dobravi V ponedeljek, 27. marca, ob 9. uri dopoldne, bo na Dobravi pri Kropi spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Tako kot vsako leto organizira to komemoracijo tudi tokrat organizacija ZB Srednja Dobrava. V kulturnem delu programa bodo sodelovali: učiteljski zbor Stane Žagar iz Kranja, recitator-ji in pevska zbora osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja in Lipnice. obrazi in pojavi % obrazi in pojavi # obrazi in pojavi % obrazi in pojavi % obrazi in pojavi ( Strokovnjaki so izračunali, da smo v času, ko so hišni sveti imeli še več veljave, porabili občutno manj denarja za upravne-posle kot danes. Poprej smo za ta namen morali odmakniti približno 3 °/o od stanarin, sedaj pa so se te dajatve več kot potrojile in znašajo 10 %! V absolutnih številkah to pomeni, da smo poprej zapravili za ta namen samo v Kranju 60 milijonov S din, sedaj pa okoli 200 milijonov S din na leto. Ali v prispodobi: poprej je upravljanje »požrlo« 6 (šest), sedaj pa 20 (dvajset) stanovanj na leto. V okviru hišnih svetov se je marsikaj uredilo prostovoljno, po novem pa kaže, da je temu odklenkalo. S pristojnostmi vred je splahnela volja do dela in — gospodarjenja. Zato ne razpravljamo slučajno spet o tem, da bi hišnim svetom vrnili določene pristojnosti in status pravne osebe. V starih pogojih, ko je vsak hišni svet razpolagal s »svojim denarjem«, so bila sredstva razdrobljena. Po novem so centralizirana. Gospodarna poraba denarja pa ni zagotovljena ne v prvem ne v drugem primeru. To lahko dosežemo le s smotrnim združevanjem denarja, tako da ne krnimo samoupravnih možnosti vseh, ki žele prispevati svoj delež pri reševanju tega pomembnega družbenega problema. ABC 58 France Žvan z Jesenic tudi v bodoče politični sekretar PARKIRNI PROSTOR — Te dni urejajo v Radovljici ob avtobusni postaji ter pred Grajskim dvorom nove parkirne prostore. Na sliki: delavci med delom ob avtobusni postaji Foto: F. Perdan TOSO, tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj razpisuje javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva: — varilni transformator JUG 20-250 ' — brusilni stroj z gibljivo osjo — brusilni kozelj »MARELI« z elektromotorjem — brusilni kozelj z elektromotorjem — acetilenski razvijalec — moped »Tomos« izklicna cena 650.00 N-din 150.00 N-din 350.00 N-din 350.00 N-din 200.00 N-din 1500.00 N-din in več elektromotorjev in ostalih naprav. Licitacija bo v torej, 28. III. 1967, v podjetju TOSO Kranj, in sicer za družbeni sektor od 12.—13. ure in za privatni sektor od 14.—15. ure. Ogled strojev je 1 uro pred začetkom licitacije. Stanovanjsko podjetje Tržič (po pooblastilu Komunalnega podjetja Tržič) prodaja na javni dražbi naslednje stanovanjske hiše 1. Stanovanjska hiša Pristava št. 13 na pare. št. 484/3 k. o. Križe po izklicni ceni 47.657,00 2. Stanovanjska hiša Kovor 33 severovzhodni trakt na pare. št. 9/3 in 9/4 po izklicni ceni 43.766,00 3. Stanovanjska hiša Kovor 33 jugozahodni trakt na pare. št. 9/3 in 9/4 po izklicni ceni 83.495,00 Prodajni pogoji so: a) ob priglasitvi na dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10 % izklicne cene b) vse stroške, navezane na kupoprodajo, plača kupec c) sedanji stanovalci imajo predkupno pravico najboljšega ponudnika in se jim v kupnini obračuna vloženo delo Ostali kupci so dolžni znesek vrednotenega vloženega dela takoj poravnati d) ostali prodajni pogoji so v okviru pravilnikov o kreditiranju kreditne banke Dražba bo v soboto, 8. aprila 1967, ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja Tržič, Trg svobode 18. Mednarodno srečanje V sredo je bilo v Planici mednarodno srečanje učencev strokovnih šol železarskega izobraževalnega centra Jesenice in centra strokovnih šol v Trbižu. Prijateljskega srečanja v Planici se je udeležilo nad sto Italijanov, učencev in učiteljev ter profesorjev tamkajšnjih šol. Učenci so se pomerili v teku na 5 km dolgi progi in v štafeti, medtem ko je tekmovanje v slalomu zaradi slabega terena odpadlo. za leto 1967 V torek bo skupščina občine skofja loka razpravljala o predlogu odloka o občinskem proračunu. Med devetimi točkami dnevnega reda bo med najbolj zanimivimi še predlog o ustanovitvi sklada prispevka za uoorabo mestnega zemljišča in statuta tega sklada. V torek popoldne je bila na Jesenicah ustanovna seja občinskega komiteja, ki je bil izvoljen na občinski konferenci 17. marca. Za političnega sekretarja občinskega komiteja so ponovno izvolili Franceta Žvana in razdelili delo komiteja na tri skupine in osem komisij. Taka oblika dela komiteja se je uveljavila v zadnjem obdobju dela dosedanjega komiteja in so jo obdržali tudi za v prihodnje. V nadaljevanju je na novo izvoljeni občinski komite razpravljal še o izvrševanju programa reorganizacije ZK v občini. Sklenil je, da bo v prehodnem obdobju posvetil posebno skrb trem področjem dejavnosti: kulturi in prosveti, zdravstvu in socialnemu zavarovanju ter nekaterim osnovnim organizaci- jam na mestnem področju. Ze v aprilu bo izoblikoval novo organizacijo, v katero bodo vključeni komunisti, zaposleni v šolstvu, kulturi, tisku in muzeju. Po enakih načelih bodo izoblikovali tudi organizacijo, v katero bodo vključeni komunisti, zaposleni v zdravstvu in socialnem zavarovanju, ker so dosedanje osnovne organizacije kadrovsko zelo šibke in je njihovo področje dejavnosti močno zoženo. Ker se nekatere terenske osnovne organizacije na mestnem področju želijo združiti, je ta prizadevanja podprl tudi komite. Predvidevajo, da bodo z novimi organizacijskimi oblikami dosegli boljšo povezanost komunistov, boljšo prodornost in večjo aktivnost. J. P. Z zbora volivcev v Podnartu Samoprispevek za pokopališče Zbora volivcev v Podnartu, ki je bil pretekli ponedeljek sklican že drugič zaradi tega, ker so na prvem volivci zahtevali, da je navzoč tudi predstavnik občinske skupščine, se je udeležilo okrog 90 ljudi. Volivci so pretežni del razprave posvetili gradnji oz. razširitvi pokopališča. S predloženimi načrti in izračuni so se v glavnem strinjali, zataknilo pa se je pri zbiranju sredstev. Zahtevali so, da razen njihovega samoprispevka, 6000 dinarjev na hišnega lastnika za prvo leto, za katerega so se soglasno odločili, del stroškov nosi tudi občinsika skupščina. Veliko pri^pomib je bilo izrečenih na račun nepravih kriterijev za rade&itev sredstev na krajevne skupnosti. Tako dobi Podnart za krajevne potrebe iz občinskega proračuna taiko malo denarja, da ne zadostuje niti za vzdrževanje 18 km vaških cest, kaj šele za druge potrebe, ki jih je precej. Zato ni čudno, da so volivci vztirrrjno zaihtoval, ida občinska skupščina vsaj tokrat pri pokopališču, ko gre za precejšnjo investicijo, katere sama kljub samoprispevku vaščanov ne bo zmogla, da svoj delež. S. š. Proračunske težave v občini Škof ja Loka Denarja ni moč porabiti več kot ga je Odločitev, da v Jugoslaviji razvijemo komunalni sistem z vsemi samoupravnimi pravicami občanov, na osnovi ekonomike, ki jo neko področje zmore, je zahtevala združitev dosedanjih majhnih občin v večje teritorialno zaokrožene in gospodarsko dovolj močne politične enote. Tako se je sedanja občina Skofja Loka dokončno formirala v letu 1960 z združitvijo treh občin — Gorenje vasi, Železnikov in Škofje Loke. Področje nove občine obsega skoro 50.000 ha ozemlja ter šteje 25.700 prebivalcev. Nova občina je podedovala vse probleme dosedanjih treh občin, ki so se najbolj odražali v gospodarski nerazvitosti zaradi konfiguracije terena v razpredeni in zato silno dragi mreži osnovnih šol (27 šol), v neurejeni cestni mreži, ki j je obsegala 120 km cest III. reda in nad 320 km cest IV. reda, ter v vrsti ostalih nerešenih komunalnih problemov. Vse to naj bi občina reševala ob dejstvu, da je bil narodni dohodek na prebivalca v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami sorazmerno nizek, s tem pa tudi proračunska sredstva, katerih višina je od njega odvisna. Da bi se lahko reševali najnujnejši problemi, smo se odločili za politiko koncentracije sredstev. To je sicer imelo svoj pozitiven rezultat, je pa taka koncentracija in prelivanje sredstev za reševanje teh problemov ob pomanjkanju proračunskih sredstev preprečevala, da bi se izdvojila večja sredstva za redno de- j javnost krajevnih skupnosti j in vse bolj se razvijajočega i družbenega, kulturnega in športnega življenja. To, da so se s koncentriranimi sredstvi reševali določeni problemi, so občani odobravali, vendar so jim bile drobne potrebe in težave pač bližje in zato marsikdaj niso hoteli razumeti, da denarja za te stvari ni dovolj. Nekateri tudi niso hoteli razumeti, da ni več okraja in republike, ki bi dajala dodatni sredstva, in da je občina v resnici v mejah predpisov omejena na lastne dohodke, ki pa za vse potrebe niso zadostovali. Izhajajoč samo it tega, kako malo sredstev se daje za krajevne skupnosti in društva, in ne upoštevaje vsega ostalega, kar občina financira, se je marsikje, zlasti v Selški dolini pa tudi v Poljanski dolini, porodilo mnenje, da Sori tečeta le navzdol JOBOTA — 25. marca 1967 GOSPODARSTVO Hotel Prisank bo sprejel zadnje zimske goste Med zimo in poletjem v Kranjski gori 30-odstotna zasedenost — Zadnji gostje — Kmečka gostilna »Pri boru« — Javljajo se letni gostje pole pirektor hotela Prisank v Kranjski gori žarko šanca je povedal, da je bil njihov hotel letos zaseden okoli 80-odstotno. Poleg izredno dobrega obiska so zadovoljni tudi z gosti. Bili go to precej premožni ljudje, ki so v hotelu veliko potrošili... Te dni prihajajo v Prisank še zadnji zimski gostje. Najverjetneje bodo sezono zaključili smučarski skakalci iz Planice, ki bodo nadomestili člane filmske koproduk-cijske ekipe in tekmovalce flS I A tekmovanja. Pri obujanju spominov na preteklo sezono, so ostali v posebnem spominu vojni atašeji iz 25 držav, ki so bili V Prisanku v februarju. Kot vsi gostje so se izredno navduševali nad kmečko gostilno »Pri boru«, ki je bila v sklopu Prisanka odprta 24. decembra. Da so lahko domače speci-aiitete res atrakcija, je še enkrat pokazala ta domača gostilna. V lokalu, kjer strežejo v narodnih nošah in je opremljena v domačem slogu, s skrinjami, kolovratom, purkljami itd., gre najbolj v promet »kmečka pojedina« (kislo zelje, kruhov cmok, zabel j en krompir, pol pečenice, krvavica ter kos suhega mesa), ki stane 1300 dinarjev. S kmečko gostilno, v katero so vložili okoli 90 milijonov starih dinarjev, so pridobili poleg restavracije tudi 30 novih ležišč. Zimska turistična sezona mineva. Za hotel Prisank je značilno, da jim letna sezona ne pomeni zatišja, saj se že sedaj pismeno oglašajo nekateri stalni poletni gostje. Po dosedanjih stikih so v hotelu prepričani, da bo letošnja letna sezona prav tako dobra kot je bila zimska. Stalni gostje so že pohiteli z rezervacijami. Baioni Angelo iz Bologne je eden izmed takšnih. Prvo leto je prišel v Kranjsko goro sam, drugo je pripeljal s seboj starše, sedaj pa je pismeno rezerviral prenočišča za skupino 24 ljudi. Prav tako imajo v avgustu že rezervirano za skupino stotih Italijanov. Italijani, Francozi, Holand-ci, Angleži, Danci in Švedi so glavni poletni gostje. Skupine Dancev in Švedov prihajajo v Kranjsko goro že tri leta. Zanimivo je, da so se sem »preselili« z Bleda. To so ljudje, ki se ne navdušujejo nad kopanjem, ampak delajo izlete v gore. Prisank je kot vsako leto pripravil program štirinajstdnevnih izletov. Ker prihaja precej stalnih gostov, so letošnji program nekoliko spremenili. Vsak gost dobi napisane mogoče izlete, razen tega pa hotel še vsak teden organizira že tradicionalne piknike. Čeprav je bil v Kranjski gori zaradi ukinitve železnice močno prizadet izletniški turizem, beležijo pri hotelskih gostih veliko povečanje. Povečan promet in zima sta težko »zdelala« cesto ter lahko zato že sedaj pričakujejo veliko pritožb. 41 delavcev v hotelu Prisank kljub uspešnemu delu nima visokih osebnih dohodkov. Vzroki so največ v visokih anuitetah in obrestih, ki jih morajo vračati. V enem letu morajo vrniti 18 milijonov S dinarjev samo obresti, kar močno omejuje možnosti njihovega gospodarjenja. P. Čolnar Radovljica Za polovico boljši januarski izvoz Izvoz industrijskih podjetij v radovljiški občini je bil v letošnjem januarju kar za 56 % boljši kot januarja lani (letos so izvozili za 277.999 dolarjev, lani za 178.298 dolarjev). Visoke prekoračitve izkazujejo zlasti Plamen (za 211 %), Veriga (za 138%) in Elan (za 45%). Tekstilne tovarne, razen Vezenin Bled, v januarju niso izvažale, LIP pa je izvozil za 32% manj kot januarja lani. Skupen izvoz v področja s konvertibilno valuto je bil v januarju za 8% višji. Vrednost celotne industrijske proizvodnje pa je bila v januarju za 12 % višja kot januarja lani, vendar za 3% nižja od povprečne lanske mesečne proizvodnje. Taki rezultati so za začetek leta po oceni strokovnjakov ugodni. proti Skofji Loki. In prav to mnenje bi želel razčistiti. Proračunski dohodek na prebivalca v letu 1966 le 37.500 S din Očitki, ki so porodili mnenje, da teče Sora le navzdol, izvirajo prav iz te številke. S 37.500 S din proračunskih dohodkov na prebivalca (v letu 1967 pa 45.000 din) je Skofja Loka daleč na začelju ostalih občin Gorenjske, kjer 60 bili proračunski dohodki na prebivalca lani do 15.000 din višji. Ob enaki višini pri nas bi realizirali 400 milijonov več dohodkov ob slabi milijardi, s katero smo lani razpolagali. S temi denarji bi lahko financirali domala vse potrebe, če bi jih seveda imeli. In da bodo stvari jasne, kako so s« ustvarila lanska proračunska sredstva v znesku 966 milijonov S din. V bivši občini Gorenja vas 88 milijonov ali 9,2%, v Selški dolini 166 milijonov ali 17,1 % in na področju bivše mestne občine Skofja Loka 712 milijonov ali 73,7 %. Ali na prebivalca v Poljanski dolini 14.200 S din, v Selški dolini 25.600 S din in Skofji Loki 54.500 S din. Morda še en podatek. Od prispevka, ki so ga plačali v proračun kmetje (bivši davek) v znesku 70 milijonov S din je bilo vplačanega v Poljanski dolini 5 %, v Selški dolini 7,5 %, ostalih 87,5 % pa so plačali kmetje bivše loške občine. Voda teče navzdol, denar pa v obratni smeri Situacija pri proračunskih izdatkih v lanskem letu je bila pri teh treh področjih občine bistveno različna od dohodkov. Tako je Poljanska dolina s 6211 prebivalci dobila 327 milijonov ali 28% (všteta tudi sredstva za odpravo posledic poplav), Selška dolina s 6452 prebivalci 306 milijonov ali 27 %, Skofja Loka s 13.030 prebivalci pa 539 milijonov 45% sred- stev. Samo šolanje otrok Selške doline je stalo 159 milijonov, Poljanske pa 133 milijonov, kar v prvem primeru skoro dosega celotne dohodke tega področja, v drugem primeru pa jih izdatno presega. Seveda pa je tu še državna uprava, sodstvo, voljeni organi, sociala, zdravstvo itd. Te številke jasno kažejo na prelivanje sredstev iz Loke v manj razvito Selško in Poljansko dolino. Vsekakor bi z vidika ustvarjanja sredstev bilo za Loko mnogo bolje, če bi ostale občine v takem sestavu kot pred letom 1960. Vendar je treba upoštevati, da je pod-ročj3 sedanje občine z naravnimi mejami teritorij, ki zgodovinsko, a tudi gospodarsko tvori zaokroženo politično teritorialno enoto. Izhod iz skoro neznosne proračunske situacije bo treba poiskati v smotrnejšem trošenju sredstev, predvsem pa v krepitvi materialne osnove gospodarstva občine. M. Osovnikar Posebne vrste kruha Pekarna v Lescah, ki peče kruh že osem mesecev, je pred letošnjim turističnim letom sklicala sestanek predstavnikov trgovskih in gostinskih podjetij radovljiške in jeseniške občine, na katerem so se pogovarjali o dosedanji kvaliteti in asorti-mentu kruha, o pripombah potrošnikov in o načrtih za naprej. Pekarna je pripravila širši izbor različnih, predvsem trajnejših vrst kruha (ržen, koruzni in ajdov kruh, kruh z dodatkom ovsenih kos-mičev, bige, tartaruge, pletenke, polže itd.), ki jih bodo v letošnjih poletnih mesecih začeli peči, in sicer izmeno- ma vsak dan v tednu eno vrsto. Tak širši izbor bo nedvomno prispeval svoj delež k boljšemu uspehu turistična sezone, saj bodo tuji in domači turisti lahko izbirali. Na številne pripombe potrošnikov, posebno gostincev, so v Pekarni v Lescah tudi sklenili, da bodo v času turistične sezone (od maja naprej) uvedli tudi dežurne skupine za pečenje kruha v sobotah zvečer. Takrat bodo pekli samo boljše vrste kruha in pecivo, tako da bodo potrošniki lahko dobili v nedeljah svež kruh. -at Na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje Kmetijska zadruga Tržič naslednja prosta delovna mesta: I. DELOVODJA na lastni kmetijski proizvodnji pogoj: kmetijski tehnik z najmanj triletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu ali kvalificirani kmetijski delavec z dokončano nižjo kmetijsko šolo z najmanj pet let prakse na ustreznem delovnem mestu. II. TRAKTORISTA pogoj: dokončani traktorski tečaj z najmanj dve leti prakse v poljedelski proizvodnji. III. 3 DELAVCE (moške) za dela na lastni proizvodnji za določen čas, do 1. novembra 1967 pogoj, poznanje vseh kmetijskih del in dokazila, da je le-te že opravljal. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samska stanovanja so zagotovljena. Interesenti naj vložijo pismene prošnje z dokazili o izobrazbi na upravo Kmetijske zadruge Tržič, in se naj tudi osebno zglasijo pri Kmetijski zadrugi Tržič, sedež Križe do 15. 4. 1967. Delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega inženirja 2. ekonomista za analize in komercialo 3. imovinsko-pravnega referenta 4. gradbenega tehnika 5. nižjega knjigovodje 6. stenodaktilografke Pogoji: pod 1 — diplomirani gradbeni inženir s strokovnim izpitom pod 2 — diploma ekonomske fakultete pod 3 — diploma pravne fakultete in sodniški izpit pod 4 — gradbena srednja šola in 5 let delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo pod 5 — srednja ekonomska šola, 2-mesečna poskusna doba pod 6 — dvoletna administrativna šola, 2-mesečna poskusna doba. Stanovanja niso zagotovljena. Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA št. 6/V. KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 25. marca 1967 Razširili zgodovino . prekomorske brigade Kot v drugih prekomorskih enotah je tudi med borci nekdanje V. prekomorske brigade izražena pobuda, naj bi po skupni knjigi Prekomorci izšla še dokumentacijsko razširjena zgodovina te brigade. Razširili in dopolnili naj bi zlasti začetna poglavja, ki bi obravnavala razmere na štajerskem, Gorenjskem in Koroškem med nemško okupacijo, zaradi katerih se tudi mnogi zavedni fantje niso mogli izc-gniti mobilizaciji v nemško vojsko. Podrobneje bi bilo nadalje treba obdelati življenje in vedenje slovenskih fantov v nemških enotah, njihove takratne oblike odpora in, priprave na poznejši pobeg !k zaveznikom ob invaziji v Franciji. Zgodovina naj bi temeljiteje obravnavala priprave na ustanovitev brigade v Angliji in pozneje priprave na njen odhod v domovino. Razvoj brigade po prihodu v Dalmacijo in njena organizacija v Splitu sta sicer obde-]?.na sorazmerno dobro, manjkajo pa še podrobnejši podatki o številu in oborožitvi, o delu KP in SKOJ, o izobraževalnem delu, stikih s prebivalstvom itd., zlasti pa še nista popolna seznama ko_ mandnega kadra in tovarišev, ki so padli v Liki, Suhi Krajini in pred Ljubljano. Odbor V. prekomorske brigade pri občinskem odboru ZZB NOV Celje poziva vse bivše borce brigade, tudi tiste, ki so po prihodu brigade v domovino sodelovali v drugih enotah, naj na naslov »Odbor Pete prekomorske brigade pri obč. odboru ZZB MOV Celje, Gledališka 2« Čimprej pismeno sporočijo Življenje v novi šoli Davorin Jenko v Cerkljah Razmah izvenšolske dejavnosti vse, kar lahko dopolni doslej znano zgodovino brigade, še posebej pa poziva vse, ki hranijo kakršnekoli dokumente v zvezi z nemško vojsko, bivanjem brigade v Angliji in delom brigade v domovini, naj to gradivo pošljejo odboru. Dokumente bodo preslikali in razstavili v Muzeju revolucije v Celju, izvirnike pa bodo pošiljatelji dobili nazaj. Razstava slovnic in čitank V stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše te dni razstavlja Slovenski šolski muzej bogato zbirko slovnic in čitank za pouk slovenščine na gimnazijah od protestantizma do danes. Za razstavo je posodila 86 knjig tudi Studijska knjižnica v Kranju. Razstavljeno gradivo si s posebnim zanimanjem ogledujejo predvsem slavisti in učenci ter dijaki šol, za kar je poskrbel kranjski Zavod za prosvetno pedagoško službo. Spodbudno in obetajoče je sodelovanje več hulturnih institucij pri tej razstavi, ki bo odprta do 27. marca. Za poklicne šoferje C kategorije, ki so že 2 leti vozili tovorna motorna vozila celokupne teže nad 3500 kg. — priredi ZSAM podružnica Tržič 6-tedenski tečaj za D kategorijo. Prijave sprejema do 5. aprila in daje informacije tajnik podružnice Jože Goričan, Tržič, Trg svobode 9. 4. novembra lani so se učenci osemletne šole v Cerkljah preselili v novo moderno šolo, ki je bila zgrajena s samoprispevkom prebivalcev občine Kranj. Začudeni, zadržani so^ bili prve dni. Sedaj, ko se je njihovo vsakodnevno življenje ze uteklo, smo jih obiskali, si ogledali njihovo delo ter se pogovorili z ravnateljem Antonom Umekom. Nova šola ima 14 učilnic, 2 kabinetni učilnici, 3 kabinete, telovadnico z garderobami in dvorano s 150 sedeži. Okoli 570 učencev iz Cerkelj, Grada, Dvorij, Pšenične police, Vasce, Sp. in Zg. Brnika, dela Lahovč, Cešnjevka ter Trate in Zaloga se je prej stiskalo v 9 učilnicah v dotrajani in povsem neprimerni stavbi. »Učni uspeh je malenkostno boljši kot v stari šoli,« je povedal ravnatelj Umek. »Izdelalo je 68,89 odstotka učencev ter smo tako nekje v sredini v kranjski občini. Prav gotovo lahko računamo še na boljši uspeh, saj se otroci ne morejo tako hitro navaditi na novo okolje, vedeti pa moramo, da so pred njimi sedaj, ko imamo boljše pogoje za delo, tudi večje zahteve.« Ko je zazvonilo, so se iz razredov vsuli učenci. Prostorni hodniki so se napolnili z radostjo in veseljem. Pogovori, smeh in igranje namiznega tenisa. Cas malice. V Cerkljah imajo učenci najcenejšo malico — za 500 dinarjev mesečno. Do tega so prišli na precej samosvoj način. Vsako leto organizirajo po vaseh nabiralno akcijo. Vzamejo vprego in gredo od hiše do hiše. Nekje dobijo zelje, drugod krompir in tako se nabere. Odkar živijo v novi šoli, se je izredno razmahnilo njihovo bogato izvenšolsko živ- ljenje. Cela vrsta sekcij, ki jih vodijo posamezni učitelji, deli učence na različne interesne skupine. Te dni je izšla tretja številka njihovega literarnega glasila »Odmevi izpod Krvavca.« Jože Vari je človek, ki skrbi za kvaliteto tega glasila, ki je priljubljeno pri odraslih skoraj ravno tako kot pri učencih. Z novo telovadnico se je razživelo tudi delo šolskega športnega društva, ki ga vodi Avgust Perne, poleg tega pa izredno živo delujeta še planinska sekcija (vodja Julka Kokalj) ter foto krožek (Milan Ažman). Čeprav okolica šole še ni urejena, so začeli s sadjarskim krožkom, ki ga vodi Andrej Kalan. Učenci petih razredov bodo začeli s sajenjem, cepljenjem in negovanjem sadnega drevja, katerega bodo vzgajali vse do zaključka šolanja. Mlada drevesca, ki jih bodo vzgojili, bodo po zaključku šolanja vzeli domov in jih bodo tako še dolgo spominjala na njihovo novo šolo. P. Čolnar V nekaj stavkih Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Vse za gospodinjstvo industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino BLED: gledališka kronika — Danes (25. marca) bo v Festivalni dvorani na Bledu gostovalo gledališče Toneta Cufarja z Jesenic. V okviru abonmajskega programa bodo uprizorili komedijo Boter Andraž. Dovolj vstopnic je tudi v prodaji. — Preteklo soboto pa je na Bledu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane Za blejsko mladino in za učence sosednjih šol so uprizorili mladinsko igro norveškega pisatelja Razbojniki iz Kardemone. RADOVLJICA: gostovanje ljubljanske Drame — V torek, 28. marca, bodo igralci ljubljanske Drame uprizorili na radovljiškem odra komedijo Luigija Pirandclla Kaj je resnica. Po blejski predstavi v januarju je to druga predstava tega dela v radovljiški občini. Delo bo v okviru letošnjega abonmajskega sporeda, vendar pa je še nekaj vstopnic na voljo tudi za druge. BOHINJSKA BISTRICA: umrl je igralec in režiser Franc Grbec — V sredo, 22. marca, so v Bohinjski Bistrici pokopali znanega kulturnega delavca, igralca in režiserja Franca Grbca. Bil je desetletja član Svobode in kulturnega društva v Bohinjski Bistrici. Največ se jfi ukvarjal z igralstvom. Nastopal je zlasti v karakternih vlogah, ki jih je vedno dobro odigral. Njegovi sodelavci in domačini so ga v velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. PODNART: gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja _ V ponedeljek, 27. marca, bo ob 15. uri popoldne gostovalo v kulturnem domu v Podnartu Prešernovo gledališče iz Kranja z mladinsko igro Keke- in Mojca. Istega dne ob 18. uri bodo z istim delom gostovali v kulturnem domu v Podbrezjah. JESENICE: tudi letos spomladanski pevski koncert — Komorni zbor Svobode Jesenice bo tudi letos priredil spomladanski pevski koncert. Razen komornega zbora bosta na koncertu nastopila tudi pevski zbor jeseniških martinarjev in pevski zbor jeseniških upokojencev, ki je pričel delovati šele letos. Na koncertu bo nastopilo blizu 80 pevcev vseh treh zborov. TRŽIČ: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega — V petek prejšnji teden je v Cankarjevem domu v Tržiču gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z delom Pisalni stroj. iSll Slovenija IKiufi avto V naši novi trgovini na debelo in drobno v Kranju, Ul. JLA 10, vas bomo postregli z izbranim blagom avtomobilske stroke Priporočamo se za obisk! Slovenija avto Lado Mrak, kmet iz Ho-tovlje, nam je za današnjo rubriko postavil vprašanja, ki obravnavajo nekatere probleme, s katerimi se srečujejo prebivalci Poljanske doline. Odgovore nanja so nam posredovali predstavniki skupščine občine Skofja Loka in Kmetijske zadruge. CESTA POLJANE - VIN-HARJE - CRNI VRH ŠE V GRADNJI VPRAŠANJE: Cesta Poljane — Vinharje — Črni vrh je zelo slaba. Za sf.o jo vzdržujejo vaščani sami. Ali ni nikogar, ki bi cesto redno vzdrževal? ODGOVOR: Nekategorizirano cesto Poljane — Vimhar-je — Crni vrh so gradili postopoma oz. jo še gradijo. Približno 3 km ceste, to je od Poljan do Drnovškovega mlina je še stare, ki se je z leti širila, ostala pa je bila zgrajena v zadnjih letih. Do konca leta 1965 je občinska skupščina Skofja Loka deloma dotirala gradnjo in obenem vzdrževanje te ceste. Leta 1966 pa so bile, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vse cest« IV. reda in nekategorizirane ceste v občini, dane v upravljanje krajevnim skupnostim, občinska skupščina pa je prispevala finančna sredstva za vzdrževanje. Pri tem so se nekatere krajevne skupnosti pokazale zelo iznajdljive in so ceste na svojem področju dobro vzdrževale, druge pa seveda manj. Enako je tudi z omenjeno ce<*to. V okviru sredstev, ki jih je dobila KS Poljane, je cesta prilično dobro vzdrževana. V spodnjem delu, kar je stare ceste, je lepa, gladka in dobro utrjena. V srednjem delu skozi Vinharje in Kremenk je povsod na novo nasuta in kar dobro utrjena. Samo v zgornjem delu, približno 2 km, je cesta še slaba, ker je samo preorana in še ni tlakovana niti nasuta, torej sploh še ni dograjena. Tudi letos bo KS Poljane dobila določena denarna sredstva za vzdrževanje krajevnih cest in v okviru teh bo vzdrževana tudi cesta Poljane — Vinharje — Črni vrh. V POLJANAH BREZ KINO PREDSTAV VPRAŠANJE: V Poljanah že približno eno leto ni več kino predstav, čeprav je kinoprojektor nabavljen in tudi dvorana ustreza. Vaščani bi radi vsaj enkrat tedensko imeli eno predstavo, saj nimajo drugega razvedrila. Ali je možna kakšna rešitev? ODGOVOR: S predvajanjem filmov v Poljanah se je ukvarjalo kulturno prosvetno društvo Poljane. Na zadnjem občnem zboru so po izjavah vodje kino sekcije tov. Toneta Varla razprav-'iali tudi o nadaljnjem delu> kino sekcije. Ugotovili so, da je bil glavni razlog, da so prenehali s predvajanjem filmov preslab obisk. Tako predstave niso bile rentabilne in z izkupičkom ni bilo mogoče pokriti niti osnovne stroške. Eden izmed razlogov je tudi večkratni izpad električne energije na področju Poljan; pa tudi kino-aparatura je že stara in dotrajana ter potrebna te-me'jitejšega popravila. Kulturno prosvetno društvo v Poljanah pa nima potrebnih sredstev za kritje izgube pri predvajanju filmov in ne dobi nobenih dotacij. CESTA V POLJANSKO DOLINO ZELO SLABA VPRAŠANJE: Cesta v Poljansko dolino, po kateri je velik promet, je zelo slaba. Zakaj občinska skupščina nameni vsako leto za to cesto manj denarja kot za cesto v Solško dolino, ki ni toliko obremenjena. Ali bo za vzdrževanje te ceste letos kaj b«4$c poskrbljeno? ODGOVOR: Cesta Skofja Loka — Trebi ja je kot vsako zimo tudi letošnjo utrpela precej poškodb, saj ne vzdrži tako težkega prometa. Za njeno vzdrževanje je občinska skupščina vsako leto namenila precejšnja sredstva, ki pa so bila zaradi gostega prometa še premajhna. Zakaj je namenjenih več sredstev za vzdrževanje ceste v Selško dolino? Cesta v Poljansko dolino je III. reda in jo je do letos vzdrževalo Cestno podjetje Kranj s sredstvi, ki jih je prispevala občinska skupščina skofja Loka. Cesta v Selško dolino pa je II. reda in je denar zanjo prispeval republiški cestni sklad. Zato ne moremo govoriti o tem, da občinska skupščina cesti v Selško dolino daje prednost. Letos pa je republiški cestni sklad prevzel financiranje cest II. in III. reda. Na Cesitnem podjetju v Kranju so nam povedali, da bo za vzdrževanje ceste v Poljansko dolino republiški cestni sklad namenil približno 600.000 starih dinarjev za en kilometer ceste, za investicijsko vzdrževanje pa za letos ni predvidenih nobenih sredstev. S tem denarjem bo cestno podjetje začelo po-popravljati cesto kakor hitro bo suha in bo dovolj toplo ter cesto tudi vzdrževalo. ČEMU SLUŽI POSESTVO DOBJE? VPRAŠANJE: Zanima me, v kakšne namene služi Kmetijski zadrugi Skofja Loka obrat posestva Dobje. Objekt je prazen, za njegovo vzdrževanje pa skrbi uslužbenec, ki ga plačuje zadruga. ODGOVOR: Posestvo Dobje je nekaj let služilo kot p i tališče lastne živine KZ skofja Loka. V letu 1966 je zadruga to opustila in v kooperaciji z Agrokombinatom Emona v Ljubljani začela z vzrejo piščancev, vendar le za dva meseca. Sedaj je objekt prazen, zaposleni delavci, teh je bilo pet, pa so dobili drugo delo. Na obratu je le še kmetijski tehnik, ki je bil vodja tega obrata, vendar bo tudi on dobil drugo zaposlitev. Nekaj zemlje je zadruga dala v najem posameznim okoliškim kmetom, za objekt pa je bil prav tako dan razpis, da se odda v najem. Javilo se je že tudi nekaj interesentov. Seveda pa zadruga postavlja precej visoko najemnino, ker mora z njo pokriti vsaj stroške ta stavbe, tj. amortizacijo, obresti na poslovni sklad, tekoča popravila itd. Treba pa bo najti neko rešitev, da bo objekt bolje izkoriščen. KAJ BO Z VODOVODOM? VPRAŠANJE: Leta 1964 je podjetja Vodovod iz Kranja napravilo v Hotovlji zajetje za nov vodovod, ki bi bil speljan do Poljan in naprej. Narejeni so bili tudi že izkopi in pripravljene cevi. Zakaj se že od leta 1964 zadeva ne premakne z mrtve točke? ODGOVOR: Razlog, da so se dela pri gradnji vodovoda iz Hot ovije do Poljan ustavila, je predvsem v tem, ker občinska skupščina nima na razpolago potrebnih sredstev. Celotna investicija bi znašala 600 milijonov starih dinarjev. Občinski proračun denarja v takšnem znesku ne more zagotoviti, najetje kredita pa tudi ni možno oz. pride v poštev le, če bi Vodovod denar, pobran za vo-darino, namenil za odplačevanje anuitet. Seveda bi bilo v tem primeru potrebno tudi povišati vodarino. Priredila: Sonja šolar LTH Škof j a Loka razpisuje licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 1. Willus osebni voz, 5 + 1 sedežev, letnik 1956, nevozen 2. DKW-kombi, 8 sedežev, letnik 1961, vozen, karam-boliran 3. IMW-poltovorni, vozen, letnik 1962, nosilnost 1250 kg 4. Fiat Furgon 1100, vozen, letnik 1960, 8000 km po generalni 5. Fiat Furgon 750, vozen, letnik 1961, nosilnost 300 kg 6. Citroen AZU dostavni, vozen, nosilnost 200 kg 7. Rezervni stroj TAM Pionir komplet z menjalnikom, letnik 1960 8. Lokomobila Breda, delovni pritisk 9 atm., premer valja 450, dolžina 2000 mm, 15 dimnih cevi 0 50, kurišče 400 X 550 X 550 9. Lokomobila nemške izvedbe, potrebna manjšega popravila, kapaciteta ca 200—250 kg h pare, za delovni pritisk do 4 atm. 10. Stružnica Heinemann, model 185, stružne dolžine 1000 mm, višina od glave do postelje 200 mm, višina med suportom in konico 80, stružnica je v pogonu. 11. 2 selenska usmernika suhi, popolnoma novi, tip UD 0303 za omrežje 220 V — 4 A - 50 Hz, enosmerni tok 12 V — 50 A 12. Balansirni stroj »Gebr Hofmmann« do 15 kg 13. Kopirna hidravlična naprava za večje stružnice 14. Transformator III. fazni za priključno napetost 380 V z večjim številom sekundarnih izvodov. 15. Ventilator z elektromotorjem 0.8 KW, 1380 o min. 16. Elektro motor RK PZ, 34 KVV, 2940 o/min., 380 V, z varjenim litoželeznim podnožjem, motor skoraj nov 17. 4 stari pokvarjeni elektromotorji 18. Dinamo stroj brez nastavkov za krtačke, išto-smerni tok 24 V, 150 A 19. Ročna sirena na podstavku 20. Električni radiator 2 KW, pokvarjen 21. 2 induktorska telefonska aparata Licitacija bo 29. 3. 1967, in sicer za predmete, navedene od točke 1 do vključno 8 v obratu Vincarje od 7. do 9. ure za družbeno pravne osebe in od 9. do 14. ure za zasebni sektor. , Licitacija od točke 9 do 21 bo v obratu Poljane od 11. do 13. ure za družbeno pravne osebe in od 13. do 14. ure za civilni sektor. Ogled navedenih predmetov je možen 28. 3. 1967 od 12. do-14. ure v navedenih obratih. Licitanti polože pred licitacijo za licitirana sredstva 5% kavcijo v čeku ali gotovini, ki se po prodaji li-citiranega predmeta vrne. Na podlagi 107. člena statuta podjetja Veletrgovina Živila Kranj razglaša kadrovska komisija prosta delovna mesta za določen čas (od 1. 5. do 15. 9. 1967): 1. Poslovodja bifeja — Zaka — Bled 2. Poslovodja bifeja — Potrošniški center »Za-gorice« Bled 3. Poslovodja Marketa »Zaka« — Bled 4. Dve kuharici za prodajalno »Delikatesa-Bi-fe« in bife Zaka — Bled 5. Dve pomožni kuharici za bife Delikatesa in Zaka Bled 6. Več pomožnih delavk za delo v kuhinji, več točajk, servirk, blagajničark in prodajalk ter čistilk za prodajalne in bifeje na Bledu 7. Perico za pranje delovnih halj in kuhinjskih servietov 8. Dva nočna čuvaja za Market »Zaka« Bled 9. Skladiščim delavec za skladišče »Koloniaie« Bled Pogoji za sprejem so naslednji: — Pod L, 2. in 3. točko — visoko kvalificirani trgovski delavec ali kvalificiran trgovski delavec z ustrezno prakso na podobnem delovnem mestu. — Pod točko 4. — kvalificirana kuharica. — Pod točko 5., 6., 7., 8. in 9. se zahteva delovna praksa v ustrezni stroki. Interesenti naj se javijo na naslov: VELETRGOVINA »ŽIVILA« KRANJ, Poslovna enota »Koloniaie« Bled. SLOVENSKI PAR: Tatjana Turna in Peter Kla- vora ŠVEDSKI PAR: Birgitta in Mats Aurusell SLOVAŠKI PAR: Maria Hlavata in Miroslav Paško ITALIJANSKI PAR: Marisa Allegri in Luciano Chitolina Tatjana Turna in Peter Klavora sta rekla svoj DA Gorenjska ohcet gorenjskega para Med mnogimi urbanističnimi variantami je ena, o kateri so govorili pred leti, predvidevala, da bi v bližini Bleda začeli graditi naselje za Jesenice. Blejci so k temu načrtu odločno rekli NE. Tako je tudi ostalo. Blejec Peter Klavora in Jeseni-čanka Tatjana Turna sta se odločila vseeno za sožitje med obema mestoma in sta prejšnjo soboto na ljubljanskem magistratu odločno rekla svoj DA. Tako je tudi bilo. Zakonsko zvezo sta sklenila v tradicionalni gorenjski ohceti. AVSTRIJSKI PAR: Kahrin Rohner in Leopold Dohnal Organizatorji gorenjske ohceti so imeli srečno roko, ko so se odločili za takšno obliko oživljanja domačih običajev. Poročila govore, da je bilo v soboto v Ljubljani okoli 80.000 gledalcev. Menda bo držalo, kajti že uro pred začetkom so bile vse ulice zabasane s »firbci«. Nekateri izmed njih so vzeli celo dan dopusta, da so lahko prišli v Ljubljano. Pločniki so bili neprehodni, celo nad podvozom ob Gospodarskem razstavišču se je ob železniških tirih kar trlo ljudi... Nič preveč preprosto ni v teh dneh organizirati miren razgovor z mladim parom Klavora. V ta namen smo odšli v torek v Planico, kjer si je pet mladih parov ogledovalo Bloudkove mojstrovine ... V Planici vlada še prava' zima. Ko sva se s folorepor-terjem pripeljala v bližino skakalnice, sva zagledala par v narodni noši. Objeta sta se sprehajala. Po čudnem naključju sta dobila malo miru. Kar žal nama je bilo, da sva ju zmotila. »Dober dan! Tatjana, ta dva sta pa od Glasu,« naju je predstavil Peter. S Petrom smo že stari znanci, saj je zvezni trener državne veslaške reprezentance ter je tudi občasni sodelavec Glasa. Rada sta se odzvala, da povesta nekaj besed za Gorenjce. — Ali se hočete predstaviti? Tatjana: »Rojena sem 22. 12. 1945 lela in sem študent tretjega letnika prava.« Peter: »Rojen sem 17. 9. 1939 leta in sem leta 1963 diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani.« — Kako dolgo sta hodila pred poroko? Kdaj sta se spoznala? Peter: »Bilo je to v sredini avgusta lani, ko se je gospa Klavora kopala v bikiniju na Bledu ...« Tat jana: »No, no. To je resna stvar in me ni treba tako predstavljati.« — Gledalci ob televizorjih so bili soglasni, da sta najbolj postavna. Znano je, da imata za seboj tudi vsak svojo športno kariero . .. Tatjana: »Ni tako hudo, vsaj pri meni ne. Nekaj let sem res igrala košarko. Ta krat so nam govorili, da dobro igramo ...« Peter: »Z veslanjem se bavim od leta 1956 ...« — Kateri šport vama je najljubši. Katerega bodo gojili vajini otroci? Tatjana: »Tenis.« Peter: »Tenis, ne, ne — veslanje seveda. Gojiti morajo »resen« šport. Sicer pa sedaj lahko govoriva, nazadnje pa bodo igrali harmoniko ...« — In koliko otrok bosta imela? Tatjana je bila kar malo v zadregi, Peter pa se je zasmejal in brez pomisleka odgovoril: »Sest.« Poroka je za vama. Kako bosta živela sedaj? Peter: »Aprila bom odšel v Vancouver v Kanado, kjer bom do olimpijskih iger treniral njihovo državno veslaško reprezentanco ...« Tatjana: »Najprej bom do-študirala, potem pa bom odšla k Petru ...« — Kaže, da si bosta lahko uredila življenje pravzaprav šele po olimpiadi? Peter: »Rad bi se zaposlil v gostinstvu na Bledu, tako bova verjetno živela na Bledu. — Peter, lahko poveš bralcem še to: si bil ob poroki res malo »okrogel«? »To pa ne bo držalo, pa čeprav drži, da mi je bila od vseh razkazovanj v teh dneh najbolj všeč poskušnja vin. Zelenega silvanca sem si najbolj zapomnil...« »Pa četudi si bil, Peter,« sem si mislil. Poroka je le resna stvar in prava gorenjska ohcet res ne more iti brez pijače. £ V imenu bralcev Glasa O sem Tatjani in Petru za-O želel vso srečo v življe-® nju. Zahvalila sta se, po-% tem pa je Tatjana prijela Q svojega Petra pod roko in % pridružila sta se ostalim % parom, ki so se nam med-% tem približali. TEKST: P. Čolnar SLIKE: F. Perdan Vodovoda ni, voda pa je, vendar V Stražišcu 6 hiš nima Saje in ogorki letijo po strehah, zato voda iz kapnic ni dobra — Tovarna Sava ima pogodbo s komunalnim servisom, temu pa je vseeno, kam odvaža smeti — Stanovalci so pripravljeni prispevati 2 milijona S din za vodovod — S tem predlogom zaenkrat še niso uspeli — Bo nekdo moral resno zboleti? Konec februarja smo v uredništvo dobili pismo, ki so ga podpisali stanovalci 6 hiš v Hafnerjevi ulici v Stražišcu. Citiramo nekaj stavkov iz pisma. »Prašimo uredništvo Glasa, da se novinar in fotoreporter oglasita v Hafnerjevi ulici (bivše Bantole) in si ogledala naš vodovod, ki ni vodovod, ampak umazama kap-nica, včasih podobna gnojnici. V bližini je tovarna Sa- va, ki 200 metrov od naših hiš odvaža v odpadno jamo smeti, papirnate vreče od surovin itd. Te odpadke potem nekdo zažge, saje in ogorki pa letijo na naše strehe. Krajevna skupnost je bila s tem senzanjena, vendar se ni zavzela za to. Zavod za zdravstveno varstvo je februarja lani vzel vzorce pri vseh šestih hišah in ugotovil, da voda ni pitna. Le- ni pitna vodovoda tos smo se dogovorili, da sami prispevamo nekaj denarja, izkopi jemo jarek za vodovod in ga potem zasuje-mo. S tem bi prispevali okrog dva milijona S dinarjev. Na zadnjem zboru volivcev v Stražišcu pa so nekateri menili, da se vodovod v Stražišcu ne sme širiti, dokler se za vse ne zagotovi nemotena preskrba z vodo. Najbrž pa se zaradi 6 hiš razmere ne bi poslabšale. Ali bo moral ob uživanju kapnice nekdo resno zboleti, aH morda celo umreti, da se bo začel reševati naš problem?« »Dokler ni bilo tiste jame,« so nam pripovedovali, »je bila voda še kar dobra. Vendar pa ne bi bilo dosti bolje, če bi jamo zasuli, ker pride precej saj tudi od tovarne Sava. Najbolje bi bilo, če bi imeli vodovod. Pripravljeni . št i KOROŠKI KVINTET — Mladi kvintet s Koroške, ki je Igral na kmečki ohceti v Ljubljani se je ob prihodu k nam na meji na Ljubelju predstavil z nekaterimi Avsenikovimi pesmim Foto: F. Perdan Člouk ni zvina (pa tud z zvina se žiher lepš dela) Pod tem naslovom je pisec »OSA« v Glasu, dne 11. marca 1967, napisal članek, v ikaterem na neobjektiven način prikazuje intervencijo miličnikov zoper vinjenega razgrajača Rafaela POTREBU-JEŠA, ki je 4. 3. 1967 okrog 15. ure v restavraciji Krona razgrajal, razbijal in pretepal goste. Netočne trditve v tem članku, ne glede na slog pisanja, ustvarjajo med ljudmi vzdušje, ki le otežkoča delavcem javne varnosti uspešno delo pri vzdrževanju javnega reda in miru. Zato menimo, da je potrebno javnost obvestiti o resničnem poteku dogodkov. Navedenega dne ob 15. uri je blagajmčarka restavracije Krona telefonično zaprosila PM Skofja Loka za intervencijo s pojasnilom, da v lokalu razbija močno vinjen gost. Na intervencijo sta odšla s službenim vozilom miličnika MEDVED Milan in VUČKO Franc. Na trgu pred restavracijo Krona sta zagledala žensko, ki je bežala pred pijanim in okrvavljenim moškim. Slednji je imel v roki ženski čevelj, s katerim je hotel udariti bežečo žensko. Miličnika sta P0-TREBUJEšA povabila v službeni avto in mu obljubila, da ga bosta obvezala, ker je krvavel iz rane na roki. (To je dobil v restavraciji pri razbijanju!) Takoj nato se je POTREBUJEŠ pognal v miličnika VUČKA in gmo sami nekaj prispevati. Če bomo čakali na vodo iz Škofje Loke, potem je najbrž še nekaj let ne bomo imeli. Do takrat pa ... Lahko ee zgodi najhuje. V hišah brez vodovoda je šest manjših otrok. Težko je, ker otroci ne razumejo, da nepreku-hane vode ne smejo piti. Lani je neki delavec hudo zbolel, ker je pil to vodo in ni vedel, da ni dobra. HoteLi smo narediti že motorne črpalke, da bi imeli vodo v hišah, vendar bi bila potem še bolj umazana. Bili smo na zadnjem zboru volivcev, kjer smo ponovno načeli to vprašanje. Ce bi bila krajevna skupnost pripravljena prispevati nekaj denarja, potem bi nekaj prispevalo tudi podjetje Vodovod v Kranju. S tako zbranim denarjem pa bi lahko zgradili vodovod. Predlagali smo že, da bi vodovod potegnili od zadnje hiše, kjer že imajo vodo, ali pa od vrtnarije. Morda bi nekaj lahko prispevala tudi tovarna Sava. Vendar za sedaj ka- že, da s tem predlogom ne bomo uspeli.« V eni uri se je v posodi, v katero so nalili vodo, da bi jo nam pokazali, nabralo na dnu precej usedline. Nehote sem se zamislil, kaj bi bilo, če bi se odžejal s to vodo. Če pa se nekdo, ki gre mimo teh hiš želi odžejati, pa to niti ni tako težko. Stopi samo na vrt pred hišo in si natoči vodo. Potem pa ...? In kaj pravijo v tovarni Sava v Stražišcu? »Mi smo v filtrirne in druge naprave vložili že precej denarja. Storili smo vse, kar se z današnjo tehniko da narediti. Tista jama pa ni naša, oziroma ne vozimo odpadkov vanjo mi, ampak smo s Komunalnim servisom sklenili pogodbo za odvaža-nje naših odpadkov. H gradnji vodovoda pa ne moremo ničesar prispevati, ker imamo sami precej težav in podobnih potreb za svoje delavec.« Predstavniki Komunalnega servisa so nam povedali, da MEDVEDA. Ker ga oba spričo fizične moči in podivjanosti nista uspela obvladati s fizično silo, sta uporabila gumijevki. POTREBUJEŠ je bil tako podivjan, da je mahal z rokami in brcal miličnika. Ko je miličnikoma uspelo, da sta ga pripeljala do avtomobila, se je z rokami prijel za avto in se odločno uprl, da bi vstopil vanj. S ponovnimi udarci po rokah sta ga končno spravila v avto in odpeljala. Fizično silo in gumijevko sta torej miličnika uporabila samo za to, da sta obvladala vinjenega razgrajača in ga spravila v službeno vozilo. Zato so trditve član-karja o tem, da sta miličnika pretepala POTREBUJE-ŠA, ko je ta ležal na tleh, bil nezavesten in podobno, povsem izmišljene. Številni očividci, ki so opa- zovali dogajanje in so bili o zadevi izprašani, so soglasno mnenja, da je bil postopek miličnikov pravilen in glede na ravnanje POTREBUJEŠA edino mogoč. Ker gre v omenjenem prestopku za enostransko pri- kazovanje dogodka, želi UNZ Kranj, da bi v prihodnje tisti, ki pišejo o negativnih pojavih, le-te temeljiteje proučili in tako tudi sami prispevali h krepitvi družbene discipline. Iz pisarne UNZ Kranj Združena lesna industrija Tržič razpisuje javno ustno licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 5 mizarskih skobeljnih miz 1 klubska »pah« mizica 1 peč »LUTZ« — večja 2 kompresorja »TRUDBENIK« - 250l/m 1 brusilni stroj »TOPHAN« 1 dvovaljčna brusiika 1 stiskalnica s 4 vijaki 1 vodna turbina »FRANCIS« Licitacija bo 30. marca 1967 ob 11. uri. Državni sektor ima pri nakupu prednost. Osnovna sredstva se lahko ogledajo eno uro pred začetkom licitacije. jim je vseeno, kam odvažajo smeti in odpadke. »Nas so zaprosili, da bi tisto jamo zasuli. Imamo pa že več prošenj, da bi zasuli še nekaj takšnih jam ob cesti proti Bitnjam. čc nam bo zavod za zdravstveno varstvo prepovedal, da bi še naprej odvažali odpadke v to jamo, jo bomo pač opustili. Pripominjamo le, da tistih odpadkov mi ne zažigamo.« O problemu stanovalcev 6 hiš v Hafnerjevi ulici v Stražišcu smo obvestili (po telefonu) tudi načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini v Kranju. Povedal je, da bo o sklepih zborov volivcev razpravljala občinska skupščina. Omenil pa je, da je o tem problemu že slišal in, da ga bo treba čimprej rešiti. Zbor volivcev v Stražišcu pa je 13. februarja letos pod točko sedem sprejel naslednji sklep: .Urediti je treba vodovod na Hafnerjevi poti in dokončno zgraditi pot.' Podoben sklep so na zboru volivcev v Stražišcu sprejeli tudi lani februarja. Takratni odgovor občinske skupščine pa je bil: ,Ob napeljavi vodovoda k novemu pokopališču naj se izvedejo tudi priključki do hiš na Bantolah, ki še nimajo vod?'. In končno, kaj menijo v podjetju Vodovod? »Prizadeti prebivalci iz Stražišča, ki še nimajo vode, so bili že pri nas. Mi smo si tudi že ogledali teren, naredili okviren predračun za podaljšanje vodovoda in se udeležili zbora volivcev v Stražišcu. Problem pa je, ker pri nas nimamo denarja, če bi bili prizadeti pripravljeni sami nekaj prispevati in če bi pridala kaj še krajevna skupnost ali pa kdo drug, bi nekaj prispevali tudi mi. Vsega pa ne moremo.« Povedali so nam tudi, da bi za nemoteno preskrbo prebivalcev Kranja z vodo bilo potrebno zaraditi še en rezervoar s 700 kubičnimi metri prostornine v Stražišcu. Prav tako bi bilo treba na Zelenem hribu pri Srednji Beli zgraditi podoben rezervoar s prostornino 1000 kubičnih metrov. Nekaj načrtov za ta dva objekta in druge naprave je že narejenih. Če pa bi še pred zgraditvijo teh dveh rezervoariev potegnili vodovod do hiše v Haf- nerjevi ulici, se preskrba z vodo v Stražišcu in Kranju ne bi prav nič poslabšala. Čakati, da bi potegnili vodovod iz škofje Loke pa je najbrž nesmiselno. Povedali so tudi, da bi bilo najbolje, če b; potegnili vodovod do teh hiš od vrtnarije v Stražišcu. To bi bila dokončna (vendar malo dražja) rešitev, ker bi istočasno lahko uredili tudi protipožarne-naprave, če pa bi potegnili i'odovod od zadnje hiše, ki že ima vodo, pa bi bilo to le začasno. Na podjetju so obljubili, da bodo ponovno premerili ta teren, naredili načrt in izdelali točen predračun stroškov. In kaj sedaj? Problem vodovoda je še vedno odprt. Kljub temu pa so nekateri pripravljeni, da bi vso stvar Čimprej rešili. Vprašanje je, kaj misli o tem krajevna skupnost in če je res kot navajajo prizadeti v pismu, da dokončno rešitev morda ovirajo nekateri prebivalci v Hafnerjevi ulici? Morda bi pri vsem tem lahko nekaj ukrenil tudi zavod za zdravstveno varstvo? Najbrž ne bi bilo prav, da bi sedaj vse skupaj padlo y (nepitno) vodo. Sicer se res lahko zgodi najhuje ... A. ža'ar Takole izgleda jama, kamor odvažajo smeti In odpadke. Ko začne to goreti, se dim in saje valilo daleč naokrog — Fq,to: F. Perdan Po ugodnih cenah vam nudimo gradbeni material: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložne in terazzo ploščice, parket, vrata, vodovodni material; kompletno opremo za kopalnico; opremo za kuhinjo; vse vrste železa in pločevino ter cevi; iverice, foča in panel plošče, vezane plošče, pohištveno okovje; vijaki, žičr.iki in žični izdelki; razno orodje; električni aparati in elektro instalacijski material; pisalni stroji ir. računski stroji. Navedeno blago lahko nabavite v naših poslovalnicah v Radovljici in na Bledu. Grosistično skladišče v Radovljici je odprto od 1. marca dalje od 7. do 18. ure neprekinjeno. Se priporoča kolektiv trgovskega podjetja »Železnina« Radovljica Saša; Dobil m H o iT ———— "— gorenjski kraji In ljudje • gorenjski kraji to ljudje • gorenjski kraji ta ljudje ♦ gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ' Šranga v Podnartu PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA PANORAMA O PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • P RAZPISNA KOMISIJA HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS, Ljubljana, Resljeva 18 III Razglaša prosto delovno mesto meteorološkega opazovalca na visokogorski meteorološki postaji Kredarica. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da je končal osnovno šolo — osemletko 2. da je samski in ne starejši od 25 let 3. da ima urejeno vojaško obveznost 4. da je izurjen planinec Prednost imajo kandidati, ki imajo nekaj prakse pri meteoroloških opazovanjih in so vešči dela z radiosprejemniki in oddajniki. Nastop službe je predviden 1. V. 1967. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o šolski izobrazbi naj pred-lože kandidati do 5.4. 1967 na nan'ov: Hidrometeorološki zavod SRS, Ljubljana, Resljeva 18/111. Razpisna komisija Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric Alojz Hafner železniški upokojenec iz Kranja, Delavska c. 57 (Gorenja Sava) Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v soboto, 25. marca 1967, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Francka, sin Zdravko z ženo in ostalo sorodstvo Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega moža in zlatega očka Tončka Rotarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnemu kolektivu Komunalni servis Kranj, g. župniku, pevskemu zboru ter tov. Vrečku za poslovilne besede ob odprtem grobu. žalujoči: žena Marta, hčerka Barbka ter ostalo sorodstvo Zg. Besnica, 21. marca 1967 Bilo je letos na pus::^ ^ boto. Na ljubljanskem Magistratu so imeli polne dela, saj se je ta dan čilo okrog 100 parov. ^uCjj kovač iz Podnarta je bi'. med njimi s svojo nevesto Angelco. Poiskal jo je na od koder so se skupaj; pri-čama odpeljali na mafi$trat. Po končanem obredu ^ sg dobro razpoloženi vra&lj na ženinov dom. Približno 400 metrov pred njegovo hišo, ki ji pogače pravijo Festnga, pasoj^v0. poročencema fantje i* p^-narta pripravili šranr«. j^er je ženin kovač, je bi'1 ^j šranga vsa v duhu njW>yega poklica. Čez cesto n» ^ojvcu mostu so dali najprf l^en drog (rampo), na sredAj ceste pa je bila pobijena poljska kovačnica (^mit-na), polomljene oju*- am-pos, macola in konj. •fbrav-ljen za podkovati. N^mpi je bil pritrjen lepak. ^ katerem je bil upodobi?" tnoi, ki nese križ na rami, in žena, ki gre za njim s palico v roki. In še podpis: »Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš«. Hupanje taunusa, v katerem sta bila ženin in nevesta, ter ostalih avtomobilov, v katerih so bili svatje, ni pomagalo. Podkovanje konja in tolčenje po nakovalu se je nadaljevalo. Svatom ni preostalo drugega, kot da izstopijo in začno protestirati. »Kaj naj to pomeni!? Ovirate cestni promet!« je dejala ženinova družica. »Nič ne pomaga. Iskali smo kovača, ker bi moral nekemu kmetu podkovati konja, pa ga nismo dobili doma. Zato smo tu odprli delavnico. Ce hočete naprej, morate plačati delavce, da bodo vse skupaj pospravili!« je odvrnil eden od šrangarjev. Pa spet drugi: »Plačajte cestno pristojbino in carino za robo, ki jo pe- ljete v ženinovo ,državo' pa vam odpremo pot.« Postregli so jim celo s pijačo, vendar so bili svatje dobro poučeni, da ne smejo piti prej, dokler ni določena končna cena za prehod. Cez kake pol ure so se dogovorili. Priči sta plačali delavce, da so odstranili rampo, pa še cestno pristojbino in carino. Sranga je bila pri kraju. Pred taunusa se je postavil konj šimelj, že podkovan, in njegov gospodar. Prva, pred kolono neštetih avtomobilov, ki so hupali in s katerih je bilo slišati strele plašilnih pištol, sta tekla vse do ženino-vega doma. S. Šolar POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila NSU — PRETIŠ 1000 L, leto izdelave 1966, s 6000 kilometri Začetna cena 14.700,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 27. marca 1967 do 29. marca 1967 od 10. — 12. ure pri Zavarovalnici Kranj Pisimene ponudbe sprejemamo do 29. marca 1967 do 12. ure ZAVAROVALNICA KRANJ S šrange v Podnartu; kovač pripravlja podkev za podkovanje konja Kranjske opekarne Kranj Kadrovska komisija razpisuje tri prosta delovna delovna mesta nekvalificiranih delavcev v obratu Bobo.vk. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop dela takoj. Miha Klinar: Mesta, ceste in a/cestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Domovina III. DEL 15 Zahvala Ob smrti našega ljubega moža, očeta in starega očeta Jakoba Maslja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, darovali vence, duhovščini iz Šenčurja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Petriču za ves trud, sosedom in vsem, ki so ga počastili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sin Ivan, svakinja Mari, vnuka Boris in Ivanček Prebačevo, 23. marca 1967 ,Tam pod Kraguljevim gnezdom, k^> pravijo Kraguljevi domačiji, se je poslovila od Lehmanna. To je bilo prvo, a mora biti tudi slovo! »Mora biti! Zaradi Slavka!* Toda ta refren je nemočen pred s:'%i, ki se prižgo, brž ko jo objame sen: Morje je tu. Obala kakor pod Sesljanom. Plava, oblečena v kopalno obleko i* Maškib let. Plava daleč. Tam nekje je osamljena čer. Gol moški jo vabi. Tudi sama je gola. Prav nič čudno ne zdM> aa J> JG morje, sama ne ve kdaj, slekl? kopalno obleko. In prav nič se ne sramuje, ko ji i2 ^orja nežno pomaga gol vitek moški, svetlokostanjevih las in sivo modrih oči, razbeljenih kakor poletno nebo. Njegovo zagorelo telo jo privije k s*K — Ljubim te, — ji šepetajo njegove v^ice. — Tvoja sem. Samo tvoja, — ga srcv^ sprejema. — Moja pesem si. Moja sreča. — Tvoja, Fric! Samo tvoja. Ko se prebudi, je soba polna sonca. V;sok dan je že zunaj. A ona ne vstane, marveč sanjari. »Ne smela bi!« Glas vesti pa je prešibak. Valovi brnenja in sanj ga odplavijo. »Nisem drugačna kakor druge. SsiV) ženska sem. Samo ženska ...« TRETJE POGLAVJE Stefi je zaljubljena. Zato počne vse i • kar počno zaljubljeni ne glede na to, ali so stari sedemnajst iS dvajset ali trideset ali še več let, sami in svobodni ali poročen ■ nesvobodni, kajti zaljubljenost ne pozna razlike v letih ne rakiv,kih prstanov in poročnih listov, ki bi jo moeli preprečiti thtft takrat, kadar postane zakon človekoma, ki sta si prisegla »večno ljubezen«, ječa in okovi zakona, težki, obteženi z razočaranji, razkritimi utvarami, z razkritimi lažmi. Toda pustimo žalostne in nesrečne zgodbe ljudi, ki zaradi svoje resnične ljubezni niso imeli poguma, da bi pobegnili iz zakonskega pekla in so raje izgoreli v njem in pobegnili v smrt. Pozabimo nanje, čeprav so marsikomu izmed nas podobni in blagrujmo tiste, ki so našli novo ljubezen in ki lahko upajo (o, tudi takih je mnogo!), da bodo z njo začeli novo življenje. Morda bo med njimi tudi Stefi? Štefi, ki že ves dan brska po hiši in išče pentlje iz svojih dekliških časov v Trstu, Radgoni in Grazu, pentlje, ki niso več v modi, a ki jih vseeno išče, da bi našla »najlepšo« in si jo pripela v lase, da bi bila čim bolj podobna dekletu, ki ga ji je Lehmann pokazal na sliki. Stefi, ki že celo uro stoji pred ogledalom in se ogleduje, če je zares »popolnoma podobna« nesrečni medicinki Perzini, neznanemu dekletu iz neznanega daljnega Schwerina, ubogi Lehmannovi sestrični, ki mu jo je tako »po nepotrebnem« in zaradi privzgojenega »nespametnega patriotizma« iztrgala zločinska vojna. Stefi, ki bi bila rada temu ubogemu, že v okostnjak strohnelemu bitju zares »podobna« na las, samo da bi ugajala njemu, ki ga je včeraj spoznala, in da bi jo ljubil prav tako kakor nekoč svojo lepo sestrično. Tako se lišpa in niti za trenutek ne pomisli, da jo njene želje po »popolni podobnosti« odtujujejo sami sebi in jo spreminjajo v »predmet«, kukršen je že bila v Francovem objemu in kakršen bi lahko postala tudi v Lehmannovih očeh. Tako mineva Brvi dan. Ne zmeni so za Rozi, ki ji pravi, da ji taka pentlja v laseh pri njenih letih ne pristoja. Potem pride drugi dan in z njim rahlo pričakovanje, da bo prejela prvo I.ehmannovo pismo in v pismu prvo pesem. Ne posluša Marije, ki se zgraža, da je sinoči neki vojak posilil trinajstletno gluhonemo Kraguljevo paslirico. Sosedova ga je zalotila nad vasjo; dekle ni niti jokalo, saj je baje tudi malce bebasto in ni prav nič razumelo. Reva ni kriva, kakor sta krivi tisti dve štirinajstlelnici iz sosednje vasi, ki je z njima, z obema hkrati, počel svinjarije neki vojak (»Celo Primorec, baje doma iz B.d,« se Marija zgraža) in ki jih je zalotil učitelj Grjup, a je moral potem bežati, ker sla »pokvarjenki« naščuvali vojaka, da bi učitelja pretepel. »Take svinjarije se dogajajo. Prava Sodoma in Gomora!« Vse to leti mimo štefinih ušes. Kakor da ne vidi starejše sestre ne Rozike ne matere ne babice ne niknrrir, marveč samo strmi na cesto in čaka na pismonošo, da bi Lehmannovo pismo, ki ga priča- kuje, ne prišlo v roke materi ali sestrama. Noče, da bi domači zvedeli za njeno ljubezensko skrivnost. Toda pisma ni. Jutri bo prav gotovo, odganja otožnost, ki se je polašča. Ne sme biti nestrpna. Potem ta »jutri« postane danes. »Nič. Zopet nič,« se skrije v svojo sobo, ker postaja njena otožnost globlja, taka, da bi jo lahko opazili tudi drugi. Toda tega noče. Danes je četrtek, a zopet nič. Loteva se je že vzdražljivost in prvi dvom, če Lehmannove obljube niso bile samo besede. Vse, česar se loti, ji je odveč. Ne more delati. Z jedjo se sili, da bi je ne vpraševali, ali ni bolna. Potem hodi po hiši kot ujeta. Tesnijo jo stene. Duši jo zrak. Na dvorišče gre, pa ji ni prav, ker zagleda babico na babičini stalni klopi. »Kajne, dolgčas ti je po možu? O, jaz poznam vse to,« vzdihne babica, štefi pa bi najraje revsknila, se vrne v hišo, ker se boji, da ji bo babica začela zopet pripovedovati svojo zgodbo, ki jo pozna že do zadnje besede, in svojo zgodbo primerjati z njeno. Njo mučijo druge misli in ne preteklost. Zakaj molči? Zakaj ji ne piše? Ni treba, da bi ji pisal pesmi. Pismo naj ji piše. Eno samo besedo! Besedo: Tvoj! Ali dve besedi: Mislim nate! V mislih ji je blizu, da ga tika. In zato naj tika tudi on njo! Ne, tega molka, njegovega molka ne vzdrži več! V Kobarid bo šla. Sama ga bo poiskala. In res se nališpa, obleče in v lase zaveže pentljo. »Kakor Perzina sem,« si pravi, ko se gleda v ogledalo. Toda v Kobaridu postane plaha. Ogleduje si vojake. Zato jo nekateri ogovarjajo, a nekateri celo stresajo umazane šale na njen račun. Noče jih slišati. Z nobenim vzgibom ne pokaže, da jih sliši in razume njihova namigovanja. Samo Lehmannov obraz išče med njimi, a vprašati po njem se ne upa. Morda si ni zapomnila njegovega obraza? Morda ga je videla drugačnega, kakršnega ima v resnici? Tudi to se zaljubljenim dogaja. Morda je tudi z njim tako? Morda je bil celo med vojaki, ne da bi jo prepoznal? Pa bi jo moral? Ali ni podobna Perzini? »Mogoče pa ga je prav to motilo? Ni me prepoznal. Nisem bila taka, kakor zadnjič v Trstu.« Tako bo, si misli in se napo-led vsa plaha opogumi in vpraša nekega vojaka, če pozna Lehmanne '