ISSN 0040-7712 Letnik Ll Januar 20 I 3 Cena: 3,75 EUR Hi-start »G-24« RV-maketa jadralnega letala MDM-I fox Na 34. pokalu Ljubljane nastopili raketni modelarji iz I4 držav Muzejska lokomotiva SB I09.I3 TIM os www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. ■ Poštnina plačana po pogodbi Netopir Redna cena: 19,99 € Cena za naročnike revije TIM: 15,99 € www.tzs.si narocila@tzs.si V knjigi je predstavljenih več kot 60 zanimivih izdelkov in preizkušenih iger. Ob vsakem izdelku so narisane šablone in opisani postopki za izdelavo. Tehniška založba Slovenije Tehniška založba Slovenije Tomaž vrgHnAleiSila ideje brez meje X M male ustvanalce Uporabni namigi za ma KAZALO REPORTAŽA 2 NA 34. POKALU LJUBLJANE NASTOPILI RAKETNI MODELARJI IZ 14 DRŽAV MODELARSTVO 5 RV-MAKETA JADRALNEGA LETALA MDM-I FOX 12 UNIVERZALNI RAKETNI MODEL ZA NOVO TEKMOVALNO SEZONO 16 4. TIMOVO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN TEKMOVANJE Z MODELI DRSALCEV - MEMORIAL FRANKA ZAICA MAKETARSTVO 18 MUZEJSKA LOKOMOTIVA SB 109.13 20 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (7. DEL) 22 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (5. DEL) 24 SUPERMARINESTRANRAER 26 MESSERSCHMITT BF 110 NA SREDOZEMSKEM BOJIŠČU PRILOGA 8 HI-START »G-24 32 NEOBIČAJNA STENSKA URA 38 JELEN RUDOLF NOVO NA TRGU 17 NOVO NA TRGU RAČUNALNIŠTVO 28 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (5. DEL) ZA SPRETNE ROKE 36 OBLIKOVANJE BROŠK IZ FILCA IN BLAGA Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohmjože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. Naklada: 3.000 izvodov Izid publikacije je finančno p za knjigo Republike Slovenije £'nasl"o agencija piša za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Model visoko sposobnega dvosedežnega akrobatskega Jadralnega letala MDM-I fox v merilu I : 3 poljskega proizvajalca Margariski & Myslowski vzleta v aerozapregi z vlečnim motornim modelom. Foto: Luka Kralj januar 2013 | I REPORTAŽA Na 34. pokalu Ljubljane nastopili raketni modelarji iz 14 držav ANTON ŠIJANEC Foto.Jan Prpič Pokal Ljubljane in memorial V. M. Ko- marova, finale svetovnega pokala raketnih modelarjev FAI, je tekmovanje raketnih mo¬ delarjev z najdaljšo tradicijo na svetu, ki se neprekinjeno izvaja že 34 let. Tudi letos je preseglo vsa pričakovanja in po številu sode¬ lujočih držav tudi vsa sorodna tekmovanja. Na poljih Agroemone na Kamniško-Men- geškem polju se je na začetku oktobra zbralo prek 120 ljubiteljev raketnega modelarstva iz kar 14 držav, med katerimi velja posebej iz¬ postaviti novinko Libijo, ki sicer še ni članica mednarodne aeronavtične organizacije FAI, a je za sodelovanje na tem tekmovanju dobila posebno začasno dovoljenje. Tekmovalci iz Bolgarije, Češke, Hrvaške, Libije, Makedoni¬ je, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slove¬ nije, Srbije, Švice, Turčije in Velike Britanije so tako tri tekmovalne dni merili moči in si prizadevali čim uspešneje zaključiti tekmoval¬ no sezono svetovnega pokala in še v zadnjem trenutku izboljšati svoj seštevek točk. Pome¬ rili so se v skupno šestih tekmovalnih katego¬ rijah: S3A, S4A, S6A, S7, S8E/p in S9A. Pokal Ljubljane že vrsto let velja kar za malo evropsko prvenstvo, saj ga po številu držav udeleženk že praktično dosega in je priljubljeno finalno tekmovanje, ki ga mnogi tekmovalci radi izkoristijo tudi za krajši oddih v Sloveniji. Člani ARK Komarov, ki že skoraj 35 let neprekinjeno organizirajo to tekmova¬ nje, se trudijo tudi za to, da se gostje iz tujine pri nas tudi dobro počutijo, ne samo na te¬ kmovanju, temveč tudi v prijetni družbi. Pokal Ljubljane je vzor prizadevnosti in povezanosti množice posameznikov, tako čla¬ nov ljubljanskega ARK Komarov kot njihovih kolegov ter prijateljev iz domovine in tujine, ki vsako leto enkrat strnejo moči, da izvedejo to izjemno raketno-modelarsko prireditev. Letošnja je zaradi svojih razsežnosti potekala na poligonu s kar desetimi lansirnimi mesti, kjer je bilo ves čas angažiranih več kot dvajset časomerilcev z glavnim sodnikom in njegovim pomočnikom. Poleg teh je za nemoten potek tekmovanja neprestano skrbela še tričlan¬ ska ekipa za overjanje in kontrolo modelov pred vsakim poletom, dva člana za zbiranje in obdelavo rezultatov ter prizadevno ose¬ bje v bifeju. Seveda tekmovanja tega ranga ni mogoče izpeljati brez tričlanske mednarodne ekipe sodnikov za makete, treh članov žirije FAI in številnega osebja za tehnično podporo. Vse skupaj sta tudi letos brez posebnih težav vodila Jože Čuden, predsednik organizacij¬ skega odbora tekmovanja, in Anton Šijanec, direktor tekmovanja. Skupno je na pokalu Ljubljane čez vikend tako delalo prek 45 pro¬ stovoljcev. Številni vtisi z letošnjega svetovnega pr¬ venstva na Slovaškem na začetku septembra se še niso prav dobro polegli, ko se je kara¬ vana raketnih modelarjev znova in še zadnjič v sezoni zbrala v petek, 5. 10., na poligonu, ko se je točno opoldne začelo tekmovanje v klasični kategoriji v trajanju leta raket s pa¬ dalom S3A. Boj je bil hud, konkurenca kljub delavniku kar velika in tekmovanje je v lepem vremenu potekalo brez težav. Po treh turnu¬ sih sta se na koncu v dodatnem letu še enkrat pomerila naš mladinski reprezentant Žiga Pukšič in Poljakinja Evva Dudziak-Przybytek. Slednji se je dodatni let bolje posrečil in tako je lahko slavila zmago ter se veselila svojega prvega zlatega »zmajčka«, tradicionalne pla¬ kete pokala Ljubljane. Sobotno dogajanje se je, kot je za ta let¬ ni čas že v navadi, začelo z jutranjo meglo, ki pa je letos povzročila le krajšo zamudo. V soboto so bile na programu kategorije, ki so bile v okviru mednarodne organizacije FAI iz¬ brane za tekme svetovnega pokala raketnih modelarjev, in kot prva je bila na sporedu ka¬ tegorija prostoletečih raketoplanov S4A. Na prizorišču so bili sami mojstri in po pričako¬ vanjih je slavil letos nepremagljivi Srb Zoran Katanič, ki je svojo tekmovalno kariero v tej sezoni kronal s skoraj neponovljivimi dose¬ žki, saj je na nedavnem svetovnem prvenstvu osvojil kar štiri medalje. Sledila je kategorija Zmagovalka kategorije raket s padalom S3A, Polja¬ kinja Ewa Dudziak-Przybytek, med zadnjimi pripra¬ vami modela v »fly-offu« Letos nepremagljivi dvakratni svetovni prvak Zo¬ ran Katanič iz Sremske Mitroviče, zmagovalec v ka¬ tegoriji raketoplanov S4A. raket s trakom S6A. Nebo so zastrli trakovi s pristajajočimi modeli, saj je v tej kategoriji nastopilo daleč največ tekmovalcev. Izid je bil Veliki vojaški štabni šotor postane med tekmovanjem skupna modelarska de¬ lavnica vseh udeležencev, v katerem na polete pripravljajo svoje modele in načrtujejo tekmovalno taktiko. Tekmovalci morajo pred vsakim štartom na obvezno kontrolo modelov. 2 | januar 2013 REPORTAŽA do konca nepredvidljiv, slavil pa je Alexander Kozlov, Rus s prebivališčem na Češkem. Kot zadnja je bila na sporedu kategorija modelov žirokopterjev S9A. Na tekmovanju, polnem presenečenj in razočaranj največjih asov, se je najbolje znašla mlada neobremenjena Bolgar¬ ka Maryana Savova in presenetljivo osvojila zlatega zmajčka. Rus Alexander Kozlov, prvouvrščeni v kategoriji raket s trakom S6A Mlada Bolgarka Maryana Savova se je veselila prve¬ ga mesta v kategoriji žirokopterjev S9A. Kot je na pokalu Ljubljane že v navadi, so si tekmovalci zvečer najprej privoščili počitek in se sprostili z vsem, kar ponujajo terme v Snoviku. Nato je sledila še slovesnost, na ka¬ teri so najboljši prvih dveh tekmovalnih dni prejeli zaslužena odličja. Pri tekmah svetov¬ nega pokala FAI gre za tekmovanja posame¬ znikov, na pokalu Ljubljane tako najboljši trije posamezniki v vsaki kategoriji prejmejo tra¬ dicionalne ročno izdelane plakete z motivom ljubljanskega zmaja, ki so med raketnimi mo¬ delarji postali zelo zaželena in cenjena trofe¬ ja. Poleg tega se na pokalu Ljubljane tekmuje in podeljuje nagrade tudi v ekipni konkurenci, kjer pa so ekipe običajno precej nenavadne. Niso sestavljene iz posameznikov po klubih ali državah, temveč bolj naključno po prija¬ teljskih vezeh ali trenutnem navdihu. S tem se krepi povezanost in prijateljski duh med tekmovalci, kar je tudi svojevrstna poseb¬ nost pokala Ljubljane. Tokrat sta bili uvedeni še dve novi tekmovanji, in sicer razglasitev s podelitvijo nagrade najboljšemu mladincu v vsaki kategoriji ter odprto tekmovanje, kjer lahko sodelujejo tudi posamezniki, ki uradno niso vključeni v tekmovalni sistem FAI, a bi vseeno radi nastopili na največjem tovrstnem tekmovanju v sezoni. S tem je organizator omogočil sodelovanje na tekmovanju prav vsem, ki jih zanima ta dejavnost in jim je to lahko vzpodbuda, da se organizirano pridru¬ žijo tej tehniško-športni panogi. Po podelitvi je sledila seveda še tradicionalna zabava in druženje ob koncu sezone. Nedelja je bila tretji in zadnji dan pokala Ljubljane. Zjutraj so stvari v roke prevzeli pi¬ loti radijsko vodenih raketoplanov kategorije S8E/p. To je kategorija, nabita s precejšnjo mero adrenalina, saj je uspeh neprestano in dobesedno v rokah tekmovalcev. Zaradi nji¬ hovega velikega števila je tekmovanje poteka¬ lo v kar petih skupinah. Urnik je bil skrbno načrtovan, vse je potekalo hitro in dosledno, vseeno pa je tekmovanje trajalo skoraj štiri polne ure. Konkurenca je bila izredno močna, vsaka napaka je bila takoj kaznovana, na kon¬ cu pa se je najbolje odrezal Bolgar Valentin Valchev. Vmes so se v dogajanje vključili tudi tekmovalci z maketami pravih raket v katego¬ riji S7, »kraljevski« kategoriji raketnega mo¬ delarstva. Tekmovanje v tej kategoriji poteka tako, da sodniki dan prej ocenijo natančnost in kakovost izdelave maket, naslednji dan pa morajo modelarji z maketo še čim bolj vero¬ dostojno prikazati let prave rakete. Oboje skupaj je najbolje izvedel Čeh Zdenek Kolar in zmagal z maketo rakete ariane. Spremljali smo lahko še polete maket raket taurus to- mahvvk, nike apache, sonda, Viking, mercury redstone in vesoljske ladje Apollo 13 v kom¬ binaciji z lunarnim modulom. Tekmovanje se je počasi končevalo in na vrsto so prišle še bolj zabavne reči, t. i. šov modeli. To je priljubljena in na pokalu Ljubljane vedno tudi povsem resno izvedena kategorija. Gre za to, da tekmovalci pripravijo kar se da izvir- Čeh Zdenek Kolar (levo), zmagovalec v kategoriji maket raket S7, v zaključnih pripravah na start svo¬ je makete ariane ne konstrukcije nečesa, kar pa mora čim bolj stabilno poleteti kot raketa in varno pristati z zaviralnim sistemom. Sodnike je najbolj pre¬ pričal Anglež John Jacomb z modelom Sponge Bob, priljubljenim likom iz risank. Tekmovalni del pokala Ljubljane je bil tako končan, vse¬ eno pa so vsi prisotni z napetostjo čakali še Anglež John Jacomb z modelom Sponge Bob, ki so mu sodniki prisodili največ točk v kategoriji šov modelov. Spektakularni pristanek najboljšega v kategoriji RV-raketoplanov S8E/p, Bolgara Valentina Valcheva januar 2013 | 3 REPORTAŽA Navdušenje po pristanku letečega WC-ja Anton Šijanec, direktor tekmovanja (na sredini), in Jože Čuden, predsednik organizacijskega odbora (desno), z vodjo moskovske ekipe, Vladimirjem Khok- hlovom Švicar Arthur Hunziker v pogovoru s starosto ra¬ ketnega modelarstva, Čehom Milanom Jelinekom, ki je zaslužen za razvoj in proizvodnjo raketnih motorjev Adast (ZVS) v Dubnici nad Vahom. Novinec na tekmovanju, Libijec Ibrahim Rafaa, s kolegom iz nacionalno mešane ekipe, Jankom Rup¬ nikom, med tekmo v kategorijo raket s padalom S3A na veliki finale, tradicionalni start letečega WC-ja, ki oznani konec tekmovalne sezone. Sliši se morda čudno in tudi smešno, kar vse skupaj tudi je, vendar gre ob tem za tehnično izredno zahteven polet nenavadne rakete. Po eni strani gre za posebej izdelano preprosto kabino poljskega stranišča, ki je na tekmova¬ nju tudi dejansko v uporabi, po drugi strani pa za vrhunsko izdelan amaterski raketni motor, ki poganja nenavadno konstrukcijo. Spekta¬ kularen štart in polet letečega WC-ja je vsa¬ kokrat pospremljen z gromkim aplavzom in predvsem z velikim občudovanjem vseh, ki vedo, kako resen projekt je to. Prihodnje leto bo pokal Ljubljane doča¬ kal novi okrogel jubilej, 35-letnico nepreki¬ njenega izvajanja. Ob tem si lahko želimo le, da energija pri članih AR.K Komarov in njiho¬ vih sodelavcih nikoli ne bi presahnila in da bi tekmovanje še dolgo in uspešno živelo. Več informacij o pokalu Ljubljane, rezultatih in utrinkih s tekmovanja lahko najdete na www. komarov.vesolje.net. 4 1 Štart makete rakete taurus tomahavvk mladega srbskega tekmovalca Dejana Stančeviča Štart makete rakete Viking 10 češke mladinke, Vik- torke Tržilove Slovenski mladinski reprezentant Žiga Pukšič med dodatnim letom v kategoriji S3A v družbi s klubski¬ ma kolegoma Dragom Percem in Mitjo Žgajnerjem 4 | januar 2013 MODELARSTVO RV-maketa jadralnega letala MDM-I fox LUKA KRALJ in PETER STEGOVEC MDM-I fox Leta 1992 so poljski letalski konstruktorji Margahski, Dunowski in Makula združili moči ter izkoristili izkušnje, pridobljene pri projek¬ tih Kobuz, Jantar in Svvift SI, ter z ekipo zače¬ li konstruirati novo dvosedežno akrobatsko jadralno letalo z imenom Fox. Projekt so za¬ stavili novembra 1992, prototip pa je poletel že 9. julija 1993. Istega leta je Jerzy Makula s foxom že zmagal na svetovnim akrobat¬ skem jadralnem prvenstvu na Nizozemskem. Vse od takrat so piloti letal fox redni dobit¬ niki medalj na vseh velikih tekmovanjih. V obdobju do leta 2005 so izdelali 36 letal tega tipa, v letu 2011 pa je podjetje Margahski & Myslowski objavilo namero o izdelavi nove manjše serije teh letal. RV-maketa letala Akrobatsko letenje je pomembna zvrst jadralnega letalstva, eden glavnih predstavni¬ kov katere je tudi visoko sposobno dvosede¬ žno jadralno letalo MDM-I fox poljskega pro¬ izvajalca Margahski & Mystowski. Glede na to, da sva oba avtorja tega prispevka ljubitelja akrobatskega letenja, je bila odločitev o izbi¬ ri prototipa akrobatskega jadralnega letala za izdelavo makete nekako samoumevna, saj je fox legendarni predstavnik te kategorije. Težja je bila odločitev glede merila. Odločila sva se za pomanjšavo v razmerju I : 3. Tehnični podatki o letalu MDM-I fox: Razpetina kril: 14 m Dolžina: 7,38 m Masa praznega: 345 kg Največja dovoljena masa: 525 kg Površina kril: 12,3 m 2 VNE: 293 km/h Minimalna hitrost: 84 km/h Najmanjše upadanje: ~l m/s pri 110 km/h Največja obremenitev (I oseba): +9 G, -6 G Največja obremenitev (2 osebi): +7 G, -5 G Tehnični podatki o RV-modelu letala MDM-I fox v merilu I : 3: Razpetina kril: 4,66 m Dolžina: 2,46 m Masa: —14—16 kg Površina krila: 1,367 m 2 Načrtovanje Tako kot pri vsakem projektu, smo se najprej posvetili zbiranju pomembnih podat¬ kov, obstoječih risb in pregledu že dokonča¬ nih podobnih projektov. Ker risbe, dostopne na internetu, niso v pravih proporcih, smo morali izdelati svoje. Temu so sledili izbira profilov, aerodinamični in statični preraču¬ ni, vzporedno s tem pa smo iskali najboljše konstrukcijske rešitve za doseganje maksi¬ malne trdnosti brez nepotrebnih pribitkov mase. Odločili smo se za preverjeni profil Helmuta Quabecka, in sicer HQ 1,5/12, ki je dober kompromis med jadralnimi in akrobat¬ skimi lastnostmi, ob tem pa model še vedno ohranja prijazne letalne lastnosti. Na višin¬ skem krmilu smo konservativno izbrali pro¬ fil NAGA 0009, ker je tanek in ne povzroča nepotrebnega parazitnega upora, ob tem pa s svojo debelino v zadnjem delu še vedno omo¬ goča togo gradnjo. Na smernem krmilu smo za osnovo vzeli HQ z 0-% ukrivljenostjo, ki smo ga prilagodili našim potrebam. Izdelava orodij Kmalu za tem se je začela izdelava pra- modela trupa, kabine in smernega krmila. Ker nismo imeli možnosti strojne obdelave pramodela, smo se tega lotili ročno. Najprej smo iz vezane plošče izrezali stranski ris tru¬ pa, ki smo ga ojačali z aluminijastimi profili. Nanj smo prilepili več reber, mednje pa vsta¬ vili bloke ekstrudiranega polistirena, s čimer smo začrtali osnovne linije letala. Zdaj je bilo na vrsti oblikovanje penastega gradiva. V ta namen smo izdelali več šablon, s katerimi smo sproti preverjali točnost in simetričnost pra¬ modela. Ko smo bili z obliko zadovoljni, smo Risba foxa (Vir: http://www.marganski.com.pl) januar 2013 | 5 MODELARSTVO Modela avtorjev članka na modelarskem letališču v Ligojni Pramodel v delilni ravnini Barvanje pramodela Smerno krmilo, izdelano v sendvič tehniki v kalupih Izdelava kril Nato smo se lotili izdelovanja ka¬ lupov za karbonske pasnice in pozneje izdelave le-teh. Kot zanimivost naj po¬ vemo, da smo za en model porabili okoli 350 m rovinga. Ko so bile pasnice kon¬ čane, smo se lotili iz¬ delave stojine, izreza reber, ki služijo za prenos sil z bajone- pramodel oblekli v stekleno tkanino, ga povr¬ šinsko obdelali, pobarvali in spolirali. Temu je sledila izdelava delilnih ravnin ter kalupov. Za izdelavo kalupov smo k sodelova¬ nju povabili klubskega kolega Marka Lemuta, ki ima veliko izkušenj na tem področju in nam je nesebično priskočil na pomoč. Trup Ko so bili kalupi končani, smo takoj začeli izdelavo prvega trupa, kjer nam je znova po¬ magal Marko. Odločili smo se, da za material uporabimo stekleno tkanino, na izpostavlje¬ nih mestih pa dodamo ojačitve iz vezane plo¬ šče in karbonske tkanine. Trup smo spajali na mokro, saj se s tem kakovost spoja bistveno poveča. Ker trup ni izdelan v tehniki sendvič, smo vanj že ob laminaciji vgradili več reber, ki zagotavljajo potrebno trdnost trupa. Izkazalo se je, da je bil trup predimenzioniran, toda vseeno uporaben. Pridobljene izkušnje so nam bile pozneje v pomoč pri načrtovanju in izdelavi naslednjega trupa, s katerim smo bili že povsem zadovoljni. Smerno krmilo Smerno krmilo je prav tako izdelano v ka¬ lupih v tehniki sendvič s pomočjo vakuumske tehnologije. V sendvič smo vstavili steklena vlakna in rohacel debeline 1,5 mm, kritična mesta pa okrepili s karbonskimi vlakni. Prav tako smo že pred zapiranjem kalupa vgradili ojačitev in matico za pritrditev komande ter dve rebri iz rohacela in textrema. Izdelava drugega trupa ta na pasnico (saj ta ne sovpadajo z bajone¬ tom), ter sestavljanja glavnega nosilca križa. Izdelan vzdolžnik smo vgradili v stiroporno sredico, ki nam jo je na CNC-stroju odli¬ čno izrezal Luka Peternelj - Lupek. Ko smo pripravili opiate iz abahijevega furnirja, smo lahko pristopili k prešanju kril. Že na začetku smo se odločili, da modelov ne bomo prekri¬ vali s folijo, pač pa barvali. Poleg tega smo se želeli izogniti šarnirjem iz hrapalne tkanine (»abrajze«), V ta namen smo uporabili kla¬ sične šarnirje, ki so močnejši in pripomorejo k bolj verodostojnemu videzu, vendar pa je gradnja s tem zamudnejša. Po enakem principu smo izdelali tudi višinski rep. Dela so se nadaljevala s prila¬ gajanjem sestavnih delov in končno sestavo modela. Ko sta bila modela v tej fazi gradnje, Servomehanizem in povezava krilca 6 | januar 2013 MODELARSTVO Vgradnja zavor in izdelava krmilnih površin tornim akrobatskim 3D-modelom z raz- petino okoli 2 metra. Različnim kitajskim pogonom smo se že na začetku odpove¬ dali. Odločili smo se za preverjene pro¬ izvajalce in od opre¬ me izbrali zunanje vrteči se motor AXI 5330/18, krmilnik jeti spin 77 pro opto, za napajanje z energijo pa 10 celic Li-po SLS smo že začeli z nabavo vse potrebne elektro¬ nike. Zaradi enostavne vgradnje in nastavitev smo se odločili za električne zavore. Na vseh krmilnih površinah smo uporabili Hitecove servomehanizme HS-7954 SH, ki se napajajo prek Emcotecovega sistema za dvoj¬ no napajanje DPSI RV mini 6 magic iz dveh akumulatorskih baterij Li-po 2S 2200 mAh. Krstni polet Ob prvem poletu modela nam je na pomoč z vlečnim modelom priskočil Matej Puntar. Prvi polet smo v vetrovnih razmerah izvedli na modelarskem letališču v Ligojni. Glede na vremenske razmere in trud, vložen v gradnjo modela, je bilo pred poletom prisotne precej treme, vendar je bil trud poplačan, ko se je model prvič dvignil proti nebu, lepo letel ter brez poškodb prestal testne polete. Izdelava kabine S tem pa projekt še ni bil zaključen, saj je še vedno manjkala prozorna zasteklitev kabine. Z njeno izdelavo je bilo veliko dela, predvsem pa poskusov, preden smo dognali pravi postopek, s katerim smo dosegli zado¬ voljive rezultate, na katere smo lahko pono¬ sni. Da smo prišli do tega, smo morali izdelati peč ter vakuumsko mizo, ki sta doživeli veli¬ ko dodelav in modifikacij, ki so pripeljale do ponovljivosti postopka in izdelkov, ki se zdaj lahko kosajo z najboljšimi v tej panogi. Elektro pogon Glede na to, da v klubu trenutno nimamo primernega vlečnega modela, smo se odločili, da drugi model opremimo z električnim pogo¬ nom, ki bi omogočal neodvisno letenje. Iskali smo pogon, ki bi bil uporaben tudi za druge modele, če bi se odločili za predelavo nazaj na čisti jadralni model. Ugotovili smo, da bi foxu ustrezal pogon, namenjen elektromo¬ Vidni so Emcotecov sistem za dvojno napajanje, ser- vomehanizem za kljuko, sprejemniške baterije, po¬ gonske baterije, krmilnik, ventilator za hlajenje krmil¬ nika ter motor v ozadju. 5000 mAh 25C. Ta pogonski sklop trenutno vrti krake Aeronautovega propelerja 18,5 x 12. Z izbiro kakovostnejših komponent smo se želeli izogniti dodatnim zapletom in nevše¬ čnostim, ki jih pogosto povzročajo izdelki vprašljive kakovosti. Pogonski sklop je name¬ ščen v nosu modela ter tako nič ne doprinese k skupni masi modela, saj obtežilo ni potreb¬ no. Kraki propelerja so pobarvani belo, zato ne kazijo videza modela. Ker je propeler pre¬ cej blizu tal, je za polet potreben voziček. Do zdaj se je pogon izkazal za zanesljivega in več kot dovolj zmogljivega, dviganje je primerljivo aerozapregi s 100-150 cm 3 vlečnim modelom, ali celo za odtenek boljše, če jih celo ne prese¬ ga. Nekaj več previdnosti je potrebne poleti, Zasteklitev kabine; v načrtu je tudi izdelava zadnjega okna ter oken na kabini. ko so zunanje tem¬ perature 35 °C in več. V takih razme¬ rah se je pogon se¬ grel tudi čez 80 °C, vendar smo te teža¬ ve zdaj že omilili. Med vzletanjem tok dosega ~68 A, v letu pa pade na ~45 A. Na mestu se prope¬ ler vrti s ~7880 vrt¬ ljaji, kar je precej čez predpisano mejo, vendar v praksi s tem razen neprijetnega zvoka nismo imeli težav. Seveda je pri takem početju po¬ trebna skrajna previdnost. Letalne sposobnosti Za oba graditelja je bil to prvi velik ja¬ dralni model, kljub temu pa lahko že po kar precej poletih napiševa tudi nekaj opažanj o letalnih sposobnostih. Prva dobra lastnost je stabilnost v ravnem letu, h kateri delno pripomore tudi velikost in masa modela. V primerjavi z maketami drugih jadralnih letal v tem merilu je fox opazno hitrejši, kar se za tovrsten model tudi spodobi. Doslej smo z njim izvajali naslednje figure: luping, valjček, raversman, vrij, dinamični valjček na vertikal¬ ni liniji v spustu, hrbtni let, let na nož, več izvedb kubanskih osmič, immelman, split S in še nekatere druge. Pri tako velikih in težkih modelih je med letenjem nujno razmišljati podobno kot pri pravem letalu ter figure izvajati premišljeno in z občutkom. Za luping ni treba izgublja¬ ti besed, model valja zelo lepo in aksialno, brez težav izvaja tudi štiritočkovne role. Raversman je za model brez motorja prese¬ netljivo enostaven za izvedbo ter zadosti kri¬ terijem tekmovalne figure. Dinamični valjčki na negativnih izhodih so resnično dinamični in presenetljivo podobni dinamičnim valjčkom, ki jih lahko vidimo na posnetkih s prvenstev pravih akrobatskih jadralnih letal. V hrbtnem letu fox potrebuje minimalno podporo, hoda za negativne figure ne zmanjka. Presenetljiv je let na nož, ki je za jadralna letala nestan¬ dardna figura, vendar jo fox pri višjih hitro¬ stih izvede zavidljivo. Druge figure so bolj ali manj samo izpeljanke opisanih in je pri njiho¬ vi izvedbi edina omejitev sposobnost pilota. Ostaja še nekaj prostora pri iskanju optimal¬ nih mas in raziskovanju vpliva mase na izved¬ be figur. Poskušali smo tudi jadrati in ugotovi¬ li, da bi ob primernem vremenu, na primer ob pogojih, o kakršnih smo lahko brali v poroči¬ lih iz Livna, tudi to šlo brez težav. Kroženje je lahko precej ozko, treba se je samo nava¬ diti na nekoliko višje hitrosti. Tudi če model »vlečemo nase« čez mejo, ta ne omahne ne¬ sramno v vrij, pač pa samo nazorno pokaže, da pretiravamo. Pristanki niso težavni, so pa precej hitrejši kot pri drugih modelih v aero- zapregah. Razlog za to je tudi dejstvo, da fox nima zakrile, zračne zavore pa so zelo učinko¬ vite. Kljub temu bo treba razmisliti o vgradnji zavore na kolesu, saj model tudi po pristanku ohranja energijo. Zelja za prihodnost je čim več letenja, udeležba na prireditvah, kjer se leta v aerozapregah po Sloveniji, upava in želi¬ va pa si tudi obiska Livna ter morda sodelova¬ nja na kaki tekmi Contest Eurotoura. Povezave, kjer si lahko ogledate več o projektu: Tema na forumu Modelarji.com: http://forum. modelarji.com/viewtopic.php?f=29&t=55470 FB-stran: http://www.facebook.com/pages/ Mdm-I-Fox-I3/I830630984578l6 Youtube: http://www.youtube.com/user/luka kraljl99l/ http://www.youtube.com/user/peteS57777 http://www.you tu be.com/watch ?feature=pla yer_detailpage&v=pwihXeh7T9A januar 2013 | 7 PRILOGA Hi-start »G-24« ALEKSANDER SEKIRNIK Naslednji model, ki ga objavljamo v nizu člankov, s katerimi želimo bralce spomniti na stoto obletnico rojstva Franka Zaica, se imenuje Hi-start »G-24«. Njegov naziv raz¬ kriva namen uporabe in velikost modela. Gre za jadralni model ali drsalec (G je kratica za glider - jadralno letalo), ki je namenjen do¬ seganju večjih višin in posledično tudi daljših časov jadranja. Dolgi leti so gotovo največja nagrada za trud, ki ga je bilo treba vložiti v izdelavo in sestavljanje modela. Hkrati pa so tudi odlična motivacija za gradnjo novih, še zmogljivejših modelov. Poleg tega je iz na¬ ziva razvidno, da ga je mogoče v višave dvi¬ gniti s pomočjo tehnike visokega štarta (Hi- start) ter da razpetina njegovega krila znaša 24 palcev oziroma 610 mm. Model je name¬ njen modelarjem začetnikom, ki obiskujejo osnovnošolske tehnične krožke ali modelar¬ ske tečaje, organizirane v okviru aeroklubov. Tej starostni skupini otrok sta prilagojena tako konstrukcija kot tudi način sestavljanja delov. Za izdelavo delov zadostuje osnovno modelarsko orodje. Predlagam vam, da si pred začetkom del podrobno ogledate načrt in navodila za izdela¬ vo, ki so priložena tokratnem prispevku. Spet lahko vidite, kako dober inženir, konstruktor in ilustrator je bil naš rojak Frank Zaic. Ugoto¬ vili boste, koliko pozornosti je namenil drob¬ nim rešitvam in detajlom. Frank se je zavedal, da mora biti model, ki je namenjen mladim, konstruiran tako, da ga je mogoče izdelati v čim krajšem času. Če se gradnja in sestavlja¬ nje delov vleče predolgo, mladi hitro izgubi¬ jo zanimanje za model. Predvidel je kritična mesta, kjer bi lahko neizkušen modelar med sestavljanjem modela utegnil napraviti napako. Morebitne napake pri gradnji je preprečil ozi¬ roma je z ustreznim oblikovanjem sestavnih delov zmanjšal možnost, da pride do njih. Deli krila so izdelani iz balze debeline 1,5 mm. Tanek material je izbral zato, da bi bil model aerodinamično čim bolj zmogljiv, njegov zračni upor pa čim manjši. Vendar samo to zanj ni bilo dovolj. Želel je, da bi model kljub preprosti obliki in gradnji jadral vrhunsko. S tem namenom je krilo opremil z zakrilci. Dodani elementi krila navadno za¬ pletejo postopek sestavljanja, a Frank je našel čudovito rešitev. Sestavljanje zaključkov krila - ušes in zakrile - je rešil z uporabo peres in utorov. Tako se omenjeni deli sestavijo po¬ dobno kot kocke Lego. Sestavljanje krila je poenostavil tudi tako, da je pripravil šabloni za določanje V-loma krila. V pomoč pri nameščanju krila na trup je na sredini razpetine krila izdelal utor. Med opisovanjem številnih odličnih re¬ šitev posameznih detajlov konstrukcije velja izpostaviti še trikotno zarezo na sprednjem robu višinskega repa. Zareza je široka prav toliko, kot meri širina letve trupa. Omogo¬ ča natančno nameščanje repnih površin med lepljenjem na smrekovo letev trupa. Z detaj¬ lom na višinskem repu je preprečil morebitne napake in nerodnosti, ki rade spremljajo po¬ stopek spajanja smernega in višinskega repa. Modelar vstavi smerni rep v v ta namen pred¬ videni utor višinske- Poleg opisanega je pri načrtovanju modela zelo pazil na ceno izbranih gradiv. Modele je v okviru družinskega podjetja JASCO tržišču ponujal v gospodarsko težkih časih. Takrat je, podobno kakor danes pri nas, v svetu vladalo pomanjkanje. Njegova največja želja je bila, da bi letalsko modelarstvo tudi cenovno približal čim večjemu številu mladih. Sestavljanje modela je Frank nazorno ilu¬ striral v priloženih navodilih. Slog njegovih ilustracij je znan po vsem svetu. Z njimi je drugim proizvajalcem letalskih sestavljank postavil visok standard. Oglejte si jih. Velika razpetina, hkrati pa tanek material sta inženirju predstavljala izziv pri zagotav¬ ljanju ustrezne trdnosti krila. Kakor veste, je krilo najbolj obremenjeno med visokim štartom. Posebno, če je vlečna vrvica vpeta v kljuko, ki je nameščena blizu masnega sre¬ dišča modela. Takrat obremenitve dosegajo večkratnike vzletne mase modela. Problem trdnosti je rešil z manjšim lesenim nosilcem krila. Ta je lahek in nameščen tako, da ne kva¬ ri aerodinamičnih lastnosti. Na koncu bi rad izpostavil še pozornost, ki jo je Frank namenil letalnim sposobnostim svojih modelov. Podrobno je proučeval fizi¬ kalne zakonitosti, vezane na let prostoletečih modelov v različnih fazah leta. Svoje ugotovit¬ ve je ilustriral v navodilih za nastavljanje kr¬ milnih površin. V njih je predvidel vse mogoče napake in načine za njihovo odpravljanje. Ne nazadnje je poskrbel še za droben de¬ tajl oziroma svoj zaščitni znak. Navodila, pri¬ ložena njegovim modelom, krasi njemu lastna maskota - mali Jasco, vrstnik starostne sku¬ pine otrok, ki jih nagovarja Frank Zaic. Frank je poskrbel za vsak, pa čeprav droben in na videz nepomemben detajl. Upam, da mi je s svojim prispevkom med bralci naše revije uspelo vzbuditi zanimanje za delo in pomen Franka Zaica v svetu letalskega modelarstva, kjer je Frank zapustil ogromno dediščino. V tujini so ga znali ceniti, v domo¬ vini ga šele spoznavamo, vendar nikoli ni pre¬ pozno. Meni je to bilo v veselje. ga repa. Poskrbeti mora le za pravokot- nost zlepka. Pri tem si pomaga s priročno šablono. Izdelava modela Poleg smrekove letve prereza 3x5 mm za izdelavo delov potrebujete še dve plošči balze debeline 1,5 mm ter eno ploščo balze debeline Za izdelavo modela potrebujete prikazano orodje, pribor in barve. Na sliki je prikazana tudi posoda s plastelinom. Tega boste morda uporabili za uravnote- ževanje in reglažo modela. Način je opisan v navodilih. Model je sestavljen iz vsega 15 delov. Vsi glavni deli so pobarvani. Pred barva¬ njem sem s svinčnikom označil meje barvnih polj in jih zaščitil s samolepilnim trakom. Pri sestavljanju modela sem si pomagal s šablonami. 8 | januar 2013 3 mm. Sestavne dele, prikazane na načrtu sre¬ dinske priloge revije, je treba najprej prerisati na plošče balze. Sledi rezanje delov z mode¬ larskim nožem in ravnilom. Svetujem vam, da najprej izrežete vse zunanje obrise delov. Iz¬ reze naredite v ravnih in neprekinjenih linijah. Nazadnje oblikujte oziroma izrežite različne okrogline, izreze, utore in peresa. Med izre¬ zovanjem peres bodite posebno natančni. Od njihove kakovosti bo odvisno, kako se bodo kritični deli modela sestavili v celoto. S slik je razvidno, da sem pred sestavlja¬ njem delov krilo, repne površine in kabino trupa pobarval z nerazredčeno akrilno barvo na vodni osnovi. Med sušenjem sem naštete dele z bucikami pritrdil na s plastično folijo zaščiteno ravno desko. S tem sem preprečil zvitje tanke balze. Zviti deli zelo pokvarijo le¬ talne sposobnosti modela. Dele sem lepil s srednje gostim sekund¬ nim lepilom. Čas sušenja sem skrajšal z upo¬ rabo utrjevalca (aktivatorja) v pršilki. Lahko bi uporabil tudi belo lepilo za les, a sem bil med sestavljanjem preveč neučakan. Model sem sestavil v manj kot eni uri. Vlečno kljuko nameravam vgraditi spo¬ mladi, ko se vreme ustali. Takrat bom model preizkusil tudi na visokem štartu. Zanimivo si je ogledati prodajni katalog po¬ djetja JASCO, ki je poleg sestavljank ponu¬ jalo tudi ves potreben modelarski material. Obliko kataloga, vključno z ilustracijami, še danes povzemajo proizvajalci modelov. Spremenila se je le tehnologija objavljanja. Na srečo sta »Frank Zaic« in družinsko podjetje »JASCO« na spletu dovolj dobro opisana. Zainteresirani lahko na spletu o tem izvedo še mnogo zelo zanimivih po¬ datkov. Odebeljena gesla vpišite v spletni brskalnik. Sestavljena modela sem opremil s pisarniškima sponkama. Uporabil sem jih namesto plastelina. Sponki je mogoče vzdolž trupa premikati na zelo preprost način in s tem spreminjati položaj masnega središča. Sponki hkrati služita kot pristajalno podvozje in ščitita trup pred poškodbami. Spletne knjigarne, vezane na temo članka: http://www.hrunway.com/shop/contents/en-us/d27.html http://www.freeflightmodels.com/pages/publications.htm http://www.amazon.com/s/ref=nb_sb_noss/l79-4111559-8386904 ?url=search-alias%3Daps&field-keywords=frank%20zaic Jon je takoj preizkusil, kako leti novi model. Start mu je šel lepo od rok. Model je švignil visoko v zrak. Po nasmehu na obrazu lahko sklepamo, da je bil zelo navdušen. Jon in Dan sta predstavnika starostne skupine otrok, ki ji je Frank Zaic namenil predstavljeni model. Da bi bil test čim bolj temeljit, sta model preizkusila vsak na svoj način. Najprej sta nam želela prikazati velikost modela. Naprodaj je še nekaj njegovih knjig in zbornikov. Najdete jih s po¬ močjo gesla: »Frank Zaic model publications«. Število se zara¬ di zanimanja, ki vlada zanje, vztrajno manjša. Vse, ki jih zanima, o čem vse je pisal Frank, pozivam, naj pohitijo. Frank je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začel zbirati podatke o najboljših modelih časovnega obdobja. Njihove skice v treh pogledih je urejal v zborni¬ kih. Pozneje je vsebino zbornikov obogatil s teoretičnimi prispevki na temo aerodinamike, nastavljanja krmil modelov, izdelave prope¬ lerjev ipd. Frank je želel modelarje tudi izobraževati. Njegove zbor¬ nike so posnemali v zbirkah Aero Modeller. Medtem ko je Dan svoj model zalučal tako močno, da je ta v trenutku zletel iz vidnega polja, se je Jon že pripravil na naslednji štart. V vsakem trenutku je bil v zraku vsaj en model. Fanta sta bila z modeloma zelo zadovoljna. Zaupala sta nam, da se bosta kmalu vpisala v modelarski tečaj. januar 2013 | 9 10 | januar 2013 DRČA- STRANICI TRUPA SMERNI REP POKROV KABINE SREDICA TRUPA STABILIZATOR- KOTLOMA KRILA OBTEŽI, DA BO SPOJ PORAVNAN. ZAKRILCE ROB MIZE 'ŠESTA VLJANJE KRILA: SPREDNJI! ROB ZAKRILO A ELASTIKE- KRILO KOVINSKO RA VNILO OKREPI SPOJ. B0X 135 • NORTHRIDGE»CAL 19324 SAMOLEPILNI TRAK 24 in GLIDER FOR HI-START 8 TOW LAUNCH POKROV KABINE TANEK TRAK Z LEPILOM PREPOJENE NA SPREDNJI ROB PRILEPI SAMOLEPILNI TRAK, KI GA- ODREŽEŠ POD KOTOM. ZADNJI 1 ROB KRILA STRANICE TRUPA UTRDI Z DODATNIM SLOJEM LEPILA. ŠT. 1 - OB SPOJU BALZE IN SMREKOVE LETVE ŠT. 2 - PRIBLIŽNO 7 mm PRED ŠT. 1 UPORABI SEKUNDNO LEPILO SREDNJE GOSTOTE. SPOJ OJAČAJ Z DODATNIM SLOJEM LEPILA NAZADNJE NA KRILO PRILEPI ŠE ZAKRILCE. KOT ODKLONA JE DOLOČEN Z OBLIKO ZAKLJUČKOV KRILA. ZAKRILCE SE ZAKLJUČKA KRILA DOTAKNE V TOČKI “X". SPOJ MED LEPLJENJEM UTRDI Z BUCIKO. MED LEPLJENJEM REPOV Sl POMAGAJ S PRA VOKOTNO ODREZANIM KOSOM BALZE. MED SUŠENJEM LEPILA SPOJ UTRDI Z BUCIKO. UTEŽZA ' DOLOČANJE MASNEGA ~ SREDIŠČA KRILO PRILEPI NA TRUP POD PRA VIM KOTOM. GLEJ DETAJL "A". ROB SMERNEGA REPA NAMESTI NA SREDINO SMREKOVE LETVE TRUPA. SMREKOVA 'LETEV TRUPA DESKO ZAŠČITI S TANKIM SLOJEM PVC FOLIJE. KRILO BREZ ZAKRILO NAMESTI NA RA VNO DESKO TAKO, DA BO ZADNJI ROB KRILA PORA VNAN Z ROBOM DESKE. POLOŽAJ UTRDI Z BUCIKAMI. MED LEPLJENJEM ZAKLJUČKOV KRILA (UŠES) Sl POMAGAJ S ŠABLONAMA KOTA LOMA KRILA. SAMOLEPILNI TRAK PREPREČI POŠKODBE SPREDNJEGA ROBA KRILA NAJPREJ PRA VILNO NAMESTI IN PRILEPI KRILO, NA TO ŠE REPNE POVRŠINE. TRIKOTNO ZAREZO VIŠINE NAMESTI NA SREDINO SMREKOVE LETVE TRUPA. DODAJ STRANICI TRUPA. MED SUŠENJEM LEPILA JU PRITRDI Z ELAS TIKAM L ŠABLONA KOTA LOMA . NAMESTITEV VLEČNIH KLJUK: ZAKLJUČEK KRILA (UHO) DA SE KRILO NE BI DEFORMIRALO, Z 'LEPILOM PREMAŽI LE SPODNJO PLOSKEV NOSILCA KRILA. NOS TRUPA ZAŠČITI S TANKO TKANINO, PREPOJENO Z LEPILOM. PRI REZANJU UTOROV IN PERES BODI ZELO NA TANČEN. MODEL LAHKO ZAŠČITIŠ S PREMAZOM PROZORNEGA LAKA IN RAZREDČILA V RAZMERJU 1:1. PRILEPI TANKO BAKRENO^ ŽICO, KI OHRANJA ODKLON SMERNEGA KRMILA. NOSILEC / KRILA ■ VIŠINSKI REP MORA BITI VZPOREDEN S KRILOM. P. L. - ŠRAFIRANO. P. L. - PRIKAZANO PLOSKEV S SVINČNIKOM OZNAČI POLOŽAJ NOSILCA KRILA IN POKROVA KABINE. P. L - OZNAČENA MESTA. SKY~HI DESIGN BY Frank Zale PRIREDIL: Aleksander Sekirnik 2012 P. L. -ZGORAJIN SPODAJ P. L. - SAMO SPODAJ MED LEPLJENJEM KRILA Sl POMAGAJ S PRAVOKOTNO [L ODREZANIM KOSOM BALZE. SPOJ MED SUŠENJEM LEPILA UTRDI Z BUCIKO. ZAKRILCE JE ZEL O POMEMBNO. KRILU ZAGOTAVLJA VEČ . VZGONA, KI JE POTREBEN ZA USPEŠNO IZVEDBO visokega Starta. S"' P. L.-PREDHODNI PREMAZ Z LEPILOM , _^f^LAMEN "P. L.' JE, DA SE PRVI X NANOS LEPILA VPIJE V LES^^Č ^^^^^^TAKO SE ZAGOTOVI BOLJŠO / >6 VEZA VO L EPILA. s .X MED SESTAVLJANJEM DELOV MODELA. s' DOVOLI, DA SE "P. L.’PREJ POSUŠI. S'" Junior Aero Space Co. PRILOGA januar 2.01 3 | II KROŽENJE V LEVIH ZAVOJIH ČE MODEL MED VLEKO UHAJA V DESNO: 'JASCO' SMERNO KRMILO ODKLONI V LEVO. TEME VISOKEGA STARTA for flying Mode/s " DRSNI LET NARAVNOST STRMOGLAVI LET KROŽENJE V DESNIH ZAVOJIH DESNI ZAKLJUČEK KRILA <* MODEL MED VLEKO.UHAJA V_ LEVO: UTEŽ NA ZAKLJUČKU KRILA: SMERNO KRMILO ODKLONI V DESNO. ŽELENO KROŽENJE: PLOSKI DRSNI LET DOSEŽENA VIŠINA LETA: ZVITO KRILQ. OBLIKA STARTA: 1 m VISOK DROG 3 m DOLGA, 3 mm DEBELA GUMA START V MOČNEM VETRU: W 4| 3 m DOLGA; 3 mm DEBELA GUMA 15 m TANKEGA LAKSA Start s pomočnikom: REVIJA TIM IN MALI JASCO VAS POZDRAVLJATA V ČUDOVITEM SVETU PROSTO LETEČIH MODELOV. NI ODVISNA OD DOLŽINE VRVICE, TEMVEČ OD NJENE TEŽE IN ZRAČNEGA UPORA. TANEK LAKS JE RAZTEGLJIV IN POVEČA SILO VLEKE MODELA. ČE MODEL PO NEKAJ METRIH LETA PREIDE V LUPING, TO POMENI, DA GUMA NI BILA DOVOLJ RAZTEGNJENA OZIROMA NAPETA. JE ZAŽELEN MED ISKANJEM TERMIČNIH VZGORNIKOV. ZAGOTOVIŠ GA Z ODSTRANJEVANJEM UTEŽ! Z NOSA TRUPA AL! Z DODAJANJEM UTEŽ! PRED REPOM VIŠINE, ČESEJEPRED TEM ZMANJŠAL RADU KROŽENJA. UČINKOVITOST DELOVANJA SMERNEGA KRMILA JE PREMO SORAZMERNA S HITROSTJO LETA. DELOVANJE UTEŽ! NA ZAKLJUČKU KRILA JE NEODVISNO OD HITROSTI LETA. SMERNO KRMILO JE ZELO UČINKOVITO MED VISOKIM STARTOM IN PREVLADA DELOVANJE UTEŽI. MED DRSNIM LETOM OZIROMA JADRANJEM DELOVANJE UTEŽ! PREVLADA * $ MOČ SMERNEGA KRMILA. / MODEL SE MORA VZPENJA Tl STRMO IN NARA VNOST NAD ŠTARTNI DROG. ČE MED VZPENJANJEM ZAVIJA LEVO AL! DESNO POPRA VI SMER Z ODKL ONOM SMERNEGA KRMILA. V TEJ FAZI NE IZVAJAJ DRUGIH POPRA VKOV POLOŽAJ MODELA MED JADRANJEM BOŠ DOLOČAL POZNEJE. NAPETA GUMA HKRATI TEKAČU POMAGA DOSEČI USTREZNO HITROST TEKA, K! JE POTREBNA ZA TO, DA SE MODEL DVIGA STRMO. SMER MODELA MED DVIGANJEM URAVNAJ Z ODKLONOM SMERNEGA KRMILA IN UPORABO UTEŽ! NA KONCEH KRILA. POVZROČI MANJŠI RADU KROŽENJA. ZVTTJE KRILA POIZKUSI ODPRAVITI. ČE NISI USPEŠEN, POTEM NA NASPROTNO STRAN KRILA DODAJ UTEŽ (PREOZKO KROŽENJE V DESNO PREPREČI Z DODAJANJEM UTEŽ! NA LEV! ZAKLJUČEK KRILA). MODEL NE DOSEŽE ŠTARTNEGA DROGA TEMVEČ SE NA VRVICI OBNAŠA KAKOR ZMAJ. V TEM PRIMERU SPROSTI VLEČNO GUMO. PRIREDIL: Aleksander Sekirnik 2012 NENAPETA ŠTARTNA VRVICA SE USLOČI. ČE JO VETER ODRIVA VSTRAN, POMENI, DA PIHA Z BOKA. ŠTART MORA POTEKAT! V SMER! PROTI VETRU. S PRIPETIM MODELOM SE POMAKNI PRIBLIŽNO 5 m NAZAJ. DA NAPNEŠ GUMO IN VLEČNO VRV. VLEČNO SILO BOŠ POVEČAL POZNEJE, KO BO MODEL NASTAVLJEN IN BOŠ IMEL VEČ IZKUŠENJ. MODEL NAJPREJ REGLIRAJ Z ODKLONOM SMERNEGA KRMILA TAKO, DA BO MED visokim Startom dosegel čim večjo VIŠINO V SMER! NARA VNOST NA VZGOR. OPAZUJ SMER IN RADU KROŽENJA PO ODPETJU VLEČNE VRVICE. RADU KROŽENJA ZMANJŠAŠ Z DODAJANJEM UTEŽI. (NA DESNO UHO V PRIMERU DESNEGA KROŽENJA) VLEČNA VRVICA, 25 m TANKEGA LAKSA IZGUBA VZGONA AL!ZAGANJANJE NA VRHU KRIVULJE LETA: V POGOJIH BREZ VETRA JE ZA ZAČETNIKA ZELO " ZAHTEVEN. ' V POMOČ PRI ŠTARTANJU MODELA G-24 LAHKO UPORABIŠ POSEBNO TEHNIKO. PREDEN MODEL SPUSTIŠ IZ ROKE, POČAKAJ, DA SE VLEČNA GUMA NAPNE DO DOLOČENE VREDNOSTI SILE. SLEDNJA NI TOČNO DOLOČENA. SPOZNAŠ JO MED POSKUSI. NAPETA GUMA BO MODELU ZAGOTOVILA ZADOSTNO HITROST ETA. SLUŽI ZA NASTAVITEV RADIJA KROŽENJA. DA BO ZRAČNI UPOR ČIM MANJŠI, JO OBLIKUJ V AERODINAMIČNO OBLIKO. (>REHOpVQRSNILET ZAKLJUČEK KRILA UPORABIŠ LAHKO PAPIRNO SPONKO. 75 mm ’ ' SVILA 100x200 mm f V NOS DODAJAJ UTEŽ DOKLER Z NJO NE DOSEŽEŠ MODEL STRMOGLAVI PO ODPETJU Z VRVICE: LEPEGA PREHODA V DRSNI LET. PRIČAKUJ, DA BO POTREBNO NEKAJ UTEŽ! ODSTRANITI preveri, DA VIŠINSKI REP NI ZVIT. MED REGLAŽO MODELA ZA LET V ZA VOJIH. UTEŽ DODAJ PRED REP VIŠINE. VLEČNI KLJUKI: MED PRVIMI LET! ALI OB ČELNEM VETRU UPORAB! KLJUKO ŠT. 2. KLJUKO ŠT. 1 UPORABI V MIRNEM VREMENU AL! MED KO S POMOČNIK PRILOGA MODELARSTVO Univerzalni raketni model za novo tekmovalno sezono JOŽE in MIHA ČUDEN Zamisel o univerzalnem modelu rakete, ki bi bil primeren za več tekmovalnih kategorij, ni nova. Takšne modele občasno zasledimo pri posameznih modelarjih, ki nastopajo v več kategorijah v trajanju leta: raketah s padalom S3A, raketah s trakom S6A in raketah z pri¬ stajalnim sistemom na principu avtorotacije ali t. i. žirokopterji. Pravilnik FAI za te panoge predvideva modele dolžine najmanj 500 mm in premera 40 mm na vsaj polovici celotne dolžine. Ker se za pogon uporabljajo prete¬ žno motorji premera nekaj čez 10 mm, je za¬ radi zagotavljanja čim boljših aerodinamičnih lastnosti modela zadnji del trupa speljan v iz¬ tek proti nosilcu motorja v obliki podaljšane¬ ga prehoda, ki je običajno ukrivljen ali v obliki konusa. Za izdelavo trupa z ukrivljenim adap- terjem ulje je potreben ustrezno oblikovan kalup, izdelan ločeno ali kot integralni sklop, ki omogoča laminiranje trupa v enem kosu, včasih tudi skupaj z glavo. V primeru konič¬ nega prehoda kalup ni nujno potreben, saj je ta del mogoče izdelati posebej iz tanke folije, epoksidnega laminata ali nekoliko tršega pa¬ pirja, ki ga oblikujemo kot plašč prisekanega stožca želene dolžine. Konus je na eni strani enakega premera kot trup (nekaj desetink mm nad 40,0 mm), na spodnji strani pa okoli 10,5 mm, kar ustreza zunanjemu premeru no¬ silca motorja. Seveda je lahko tudi tak konič¬ ni adapter zaradi lažjega rokovanja oziroma enostavnejše izdelave trupa sestavni del eno¬ delnega kalupa, na katerem laminiramo trup v enem kosu ali po delih, ki jih izgotovljene in odrezane na dolžino, sestavimo neposredno na kalupu in zlepimo v celoto. Ideja o univerzalnem modelu je postala zanimiva še posebej ob uvedbi nove katego¬ rije SI2/P ali t. i. triatlona, kjer je tekmova¬ nje zamišljeno tako, da se v vsakem turnusu opravi let z drugačnim pristajalnim sistemom. Model torej po zunanji konfiguraciji ostaja enak, menja se le pristajalno sredstvo. En¬ krat je to trak, drugič rotor in tretjič padalo, v poljubnem vrstnem redu, odvisno od vre¬ menskih pogojev oziroma taktike, ki si jo je zamislil tekmovalec. Kot običajno ima tudi tu tekmovalec pravico uporabiti dva modela za izvedbo treh štartov. Predlog za to panogo se je pojavil pred leti, ko je FAI povlekla ne¬ razumno potezo in zmanjšala število panog na tekmovanjih prve kategorije na zgolj pet in s tem onemogočila izvedbo svetovnih in evropskih prvenstev v do tedaj standardnih osmih panogah. Da bi tekmovalci na nek način vseeno ohranil stik s panogo, ki ne bi našla mesta v programu prvenstva, se je rodila novi panoga, ki žal nikoli ni zaživela, nekoliko za¬ radi svoje kompleksnosti, predvsem pa zaradi preklica nesmiselne odločitve, do katerega je prišlo po številnih protestih, ki je nazadnje iz¬ vrstno zamisel potisnil v pozabo. Seveda niko¬ li ni prepozno, da ta ne bi mogla nekega dne zaživeti. Njej v prid govori dejstvo, da bi z eno samo panogo lahko spodbudili zanimanje za tri sicer različne tekmovalne kategorije. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi jo nekoč ponudi¬ li prav mladim modelarjem, ki bi na ta način spoznali tri tipične načine pristajanja raketnih modelov v eni sami panogi. Odločitev, kako se udejstvovati naprej, bi bila tako lažja. V tem prispevku predstavljamo prav ta¬ kšen univerzalen model (slika I), ki je zaradi svoje preproste konstrukcije primeren tudi za najmlajše, še posebej v luči spremembe te¬ kmovalnih pravil za tekmovanja osnovnošol¬ ce, ki naj bi v novi tekmovalni sezoni v kate¬ gorijah S6A in S3A tekmovali z modeli takšnih dimenzij. Mogoče ga je izdelati z enodelnim laminiranim trupom iz ELSV ali oblikovati vsak del posebej, tudi z zvijanjem in lepljenjem va¬ ljastih in koničnih papirnatih sestavnih delov. Odločitev prepuščamo vsakemu posamezni¬ ku glede na njegove zmožnosti in izkušnje z naprednimi tehnikami izdelave trupov in glav. O načinih njihove izdelave smo podrobneje pisali v nizu prispevkov na to temo v lanskem letniku Tima. Tokrat bomo predstavili izdelavo trupa s tehniko laminiranja iz steklene tkanine in epoksidne smole na pozitivnem kalupu in gla¬ ve v dvodelnem negativnem kalupu iz silikon¬ skega kavčuka. Zaščitni čep (bat) Ob tem bomo posebno pozornost po¬ svetili na videz manj pomembnemu sklopu, ki mu modelarji navadno ne posvečajo posebne pozornosti, je pa pogosto ključnega pomena za dober rezultat na tekmi. To je zaščitni čep oziroma bat, ki varuje sredstvo za pristajanje, v tem primeru trak ali padalo, pred vročimi plini odbojnega polnjenja in obenem služi za njuno nemoteno izmotavanje in zanesljivej¬ še odpiranje. Kot je razvidno iz risb, gre za dvodelni sklop, ki mu je mogoče poljubno nastavljati njegovo dolžino in jo prilagajati dimenzijam pristajalnega sistema. Ta v trupu ne zavzema vedno enako velikega prostora, zato je enkrat v modelu višje, drugič spet ni¬ žje, kar vpliva na težišče celotnega modela in posledično tudi na stabilnost in višino leta. To pa so že ključni dejavniki, ki vplivajo na končni rezultat. Naj ob tem poudarim, da z uporabo nastavljivega čepa ni več treba lepiti v trup distančnih obročkov, trup je tako po¬ polnoma prehoden in model lahko uporabi¬ mo za tekmovanje v katerikoli od prej ome¬ njenih kategorij, poleg S6 in S3 tudi v S9 - in čemu ne tudi za prej omenjeni triatlon. Prav ta čep torej odločilno prispeva k res univer¬ zalni uporabnosti tega modela. Izdelamo ga iz deprona debeline 3 mm, na ustrezno dolžino pa lahko oba sestavna dela zlepimo s sekund¬ nim lepilom za stiropor prej ali neposredno ob pripravi modela na štart. Takšen čep lahko ustrezno predelan uporabimo tudi v mode¬ lih s širšim ali ožjim trupom. V tem primeru okrogli ploščici prilagodimo premeru trupa in po potrebi okrepimo vzdolžna elementa bata. Izdelava trupa Za izdelavo trupa modela potrebujemo valjast kalup iz aluminija premera 40 mm, ki nam ga najlaže izdela kovinostrugar po merah modela. Oba valjasta dela na zgornji oziro¬ ma spodnji strani naj bosta nekoliko daljša od modela, da lahko presežek trupa po laminira- nju odrežemo na predvideno mero. Površina kalupa mora biti fino obdelana in spolirana. Preden začnemo z laminiranjem površino kalupa premažemo z ločilnim sredstvom za kalupe Formula Five (slika 2), ki ga v tankem sloju nanesem na površino kalupa, počakamo, da se nanos posuši in ga z mehko bombažno krpo dobro spoliramo. Ob prvi uporabi kalu¬ pa ločilno sredstvo nanesemo dvakrat. Trup navijemo iz dveh slojev steklene tkanine s po¬ vršinsko maso 24 g/m 2 . Za zgornji del trupa odrežemo kos tkanine velikosti 270 x 255 mm ali dva manjša kosa 270 x 130, če bomo ta del izdelovali v dveh etapah. Spodnji del ali nosilec motorja bomo navili iz dveh (lahko tudi treh) slojev 24-gramske tkanine. Odre¬ žemo košček z merami 70 x 50 mm. Nekaj 12 | januar 201 3 več dela bo s krojem za prehodni konus, ki ga lahko izračunamo po znani enačbi za iz¬ sek kolobarja, ali pa uporabimo kroj, ki smo ga v pomoč dodali k risbi modela. Na risbi je dodan še ozek del, ki je potreben za izdelavo preklopa na spoju, kjer se stikata robova pla¬ šča. Zaradi večjih obremenitev na tem delu trupa ga izrežemo iz tkanine s površinsko maso 48 g/m 2 . Vlakna v vseh delih tkanine naj potekajo vzporedno z vzdolžno osjo trupa (slika 3). Če želimo obarvan trup, v epoksidno smolo zamešamo nekaj barve v prahu, naj¬ bolje oranžen ali rdeč fluorescentni pigment (slika 4). Smoli dodamo trdilec v razmerju 100 : 40, dobro premešamo in začnemo z laminiranjem. Kose tkanine položimo na ste¬ kleno podlago, prepojimo s zmesjo epoksija, ki ga razvlečemo s plastično lopatico. Najprej navijemo spodnji del trupa, nadaljujemo s pre¬ hodnim konusom, nazadnje pa še zgornji del trupa. Ob tem pazimo, da vsak naslednji del na spoju sega kake 3 mm čez prejšnjega. Tako dobimo trup, katerega deli so že sestavljeni. Izdelek pustimo, da se smola strdi. Proces tra¬ ja okoli 24 ur, na toplem nekoliko hitreje. Po končanem strjevanju trup gladko obrusimo, najprej z bolj grobim, nato vse finejšim vodno brusilnim papirjem. Obrušen trup odrežemo na predpisano mero in snamemo s kalupa (slika 5). Izdelava glave Glavo lahko izdelamo na različne načine. Predlagamo izdelavo glave v dvodelnem ne¬ gativnem kalupu iz silikonskega kavčuka. V ta namen naprej izstružimo glavo (pramodel) z vsadilom (slika 6), ki ima navznoter upognjen spodnji rob za lažje vstavljanje glave v trup in nekoliko podaljšanim iztekom, kjer pozneje izgotovljeno glavo odrežemo. To opravilo je najbolje prepustiti kovinostrugarju. Površina pramodela mora biti popolnoma gladka, saj bo vsaka najmanjša napaka opazna na vsakem izdelku. Za prvo polovico kalupa naredimo nosilno ogrodje (na primer iz deprona), v katerega položimo glavo v vodoravnem po¬ ložaju (slika 7), in na katerem bo pritrjena vodoravna plošča z natančnim izrezom za glavo. Plošča bo služila kot delilna ravnina natanko na sredini med obema polovicama kalupa. Robovi med izrezom na delilni ravni¬ ni in glavo morajo biti popolnoma zatesnjeni, na primer s plastelinom ali gnetljivo lepilno maso (npr. UHU patafix). Na delilno ravnino vzdolž spoja z glavo prilepimo konične čepke, ki bodo služili za centriranje polovic kalupa. Okoli pramodela na razdalji približno 3 cm postavimo ogrado višine 5 cm, ki jo z dvo¬ stranskim lepilnim trakom prilepimo na de¬ lilno površino. V ograjen prostor zdaj vlijemo zmes silikonskega kavčuka in katalizatorja, ki ju zmešamo po navodilih proizvajalca. V na¬ šem primeru smo uporabili silikonski kavčuk Modrin, ki smo mu dodali 3 % katalizatorja C-88. Po končanem strjevanju (24 ur) nosilno ogrodje odstranimo in izgotovljeno polovico kalupa obrnemo. Pramodela glave in zaščitne ograde ne odstranimo, temveč nanjo postavi¬ mo enako visoko ogrado še za drugo polovico kalupa (slika 8). Kavčuk na delilni ravnini in v vdolbinicah čepkov premažemo z ločilnim sredstvom V-1, ki preprečuje, da bi se tekoči kavčuk sprijel s spodnjo strjeno plastjo. Pri tem pazimo, da ločilec ne pride v stik z de- pronom, ker ga raztaplja. Nato odlijemo še drugo polovico kalupa. Ko se kavčuk strdi, odstranimo obe ogradi, ločimo polovici ka¬ lupa in izvlečemo pramodel. S tem je dvodel¬ ni kalup nared za laminiranje glav. Epoksidna smola se ne prime na kavčuk, zato ločilno sredstvo ni potrebno. Kljub temu pa je po več odlitkih vseeno priporočljivo ploskve ka¬ lupa osvežiti s silikonskim premazom, tankim nanosom vazelina ali kakega drugega ločilnega sredstva. Stekleno tkanino (48 g/m 2 ) za izdelavo glave ukrojimo tako, da najprej v notranjost kalupa vtisnemo tanek papir, ki ga zapognemo čez robove, označimo in obrežemo, s tem da dodamo ozek pas za preklop (slika 9). Kroj prenesemo na tkanino in jo izrežemo. Pri¬ pravimo ustrezno količino epoksidne smole. Laminiramo vsako polovico glave posebej, pri čemer si pomagamo z manjšim ploščatim čo¬ pičem. Na vsaki polovici kalupa na eni strani glave pustimo presežek tkanine za preklop, na drugi pa jo poravnamo z robom (slika 10). Obe polovici kalupa nato previdno sestavimo in s čopičem popravimo morebitne napake na spoju v notranjosti. Ko se smola strdi, kalup previdno razdvo¬ jimo, glavo odstranimo in obrežemo spodnji rob vsadila (slika II). Obrusimo rob na spoju obeh polovic kalupa in v notranjost vlepimo ojačitveni obroček iz 1,5 mm debele balze (slika 12). januar 2013 | 13 MODELARSTVO Sestavni deli: Merilo: 1 :2 1 - glava 2 - ojačitveni obroček 3 - pristajalni trak (strimer) 4 - nastavljivi zaščitni čep 5 - vodilo 6 - trup 7 - stabilizator Plasc prehodnega konusa I4 | januar 2013 MODELARSTVO Stabilizatorji Stabilizatorje iz¬ režemo iz čvrste I mm debele balze (slika 13), jih profilno obrusimo in prelaki- ramo z razredčeno epoksidno smolo ali prozornim nitrola- kom, če ga še imamo na zalogi. Na trup jih prilepimo s sekund¬ nim lepilom natan¬ ko na vsakih 120 0 (slika 14). Spoje okrepimo še s tan¬ kim nanosom epo- ksidnega lepila. Pri tem opravilu si lahko pomagamo s pripra- Vodila Če bomo spuščali model s paličaste ram¬ pe, prilepimo na trup še dve vodili, plastični 43_I i_01O,5 vo za lepljenje stabilizatorjev (glej TIM 6, let¬ nik 2004/05), ki nam pride še posebej prav pri delu v klubu ali šolskem krožku, kadar je treba izdelati večje število modelov (slika I5). Navezava Za povezavo glave s trupom uporabi¬ mo kevlarsko vrvico (8-I2 kg) dolžine okoli 80 cm. Z epoksidnim lepilom jo prilepimo v notranjost glave in na zunanjo stran trupa ob rob enega od stabilizatorjev. cevčici premera 5 mm. V primeru izstreljeva¬ nja modela z rampe na dotik ali batnega lan- serja, vodila niso potrebna. Kot je bilo rečeno že uvodoma, je ta model vsestransko uporaben in primeren za tekmovanje v kategorijah raket s trakom S6A, raket s padalom S3A in žirokopterjev S9A. Vstavite samo želeno pristajalno sredstvo in seveda - ne pozabite na univerzalni zaščit¬ ni čep. Modelarski tečaji v Mariboru Športno društvo Letalski center Maribor razpisuje tečaje s področja raketnega, ladijske¬ ga in letalskega modelarstva. Tečaji so namenjeni učencem osnovnih in srednjih šol. Število prostih mest je omejeno. Cena tečaja je I40 EUR in jo lahko poravnate v enkratnem znesku ali po obrokih. Informacije v zvezi s tečaji dobite po e-pošti modelarji.lcm@gmail.com ali na telefonski številki 03I/68I 974, kjer se lahko tudi že prijavite na tečaj. V soboto I2. I. 20I2 od I0. do I7. ure bo v klubskih prostorih na Strossma/erjevi ulici 26 v Mariboru potekal tudi informativni dan, na katerem se bodo zainteresirani posamezniki lahko seznanili z vsemi podrobnostmi v zvezi s potekom tečajev. januar 2013 | I5 MODELARSTVO 4« Ttanovo tekmovanje s papirnatimi letalci te tekmo*rami'e s mosteii dlrsalcev - Memorial Franka Zaica 4. TIMOVO NAGRADNO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI Odziv na dosedanja Timova nagradna tekmovanja s papirnatimi le¬ talci je bil zelo dober in udeleženci so si bili enotni, da si takih te¬ kmovanj želijo tudi v prihodnje. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo tekmovanje zaradi velikega zanimanja organizirali tudi v tem šolskem letu. Vse, ki bi se želeli udeležiti 4. Timovega zimskega tekmovanja s pa¬ pirnatimi letalci, obveščamo, da nam lahko svoje prijave pošljejo po elektronski pošti (info@tzs.si) ali na naslov uredništva: Tehniška založba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, s pripisom »4. Timovo nagradno tekmovanje s papirnatimi letalci«, najpozneje do 28. februarja 2013. Tekmovanje bo v soboto, 2. marca 2013 z začetkom ob 9.00 v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konserva¬ torija za glasbo in balet Ljubljana na Ižanski c. 12 v Ljubljani (nasproti Botaničnega vrta). Tekmovanje bo potekalo s preprostimi papirnatimi letalci, zgibanimi iz enega lista pisarniškega papirja formata A4, ki jih bodo tekmovalci po svoji zamisli naredili na samem tekmovanju, in sicer v treh pano¬ gah: - trajanju leta, - dolžini leta, - in natančnosti pristajanja v cilj. Tekmovalec si bo lahko za vsako panogo po želji pripravil drug model ali pa bo vse lete opravil z istim modelom. V vsaki panogi bo imel tekmovalec na voljo več poskusov, odvisno od števila udeležencev. Za končno uvrstitev se bo upošteval seštevek trajanja vseh letov oziroma točk v posameznih panogah. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini (učenci do 3. raz¬ reda in učenci do 9. razreda). Najboljši trije udeleženci tekmovanja v vsaki starostni skupini bodo prejeli diplome in praktične nagrade. TEKMOVANJE Z MODELI DRSALCEV - MEMORIAL FRANKA ZAICA • Cilj tekmovanja je izdelati jadralni model (drsalec) za met iz roke, ki bo v seštevku časov petih poletov najdlje ostal v zraku. • Konstrukcija modela je lahko poljubna, omejena je le razpetina krila modela, ki ne sme presegati 650 mm. Za vzorec predlagamo modela Franka Zaica, G-12 in G-24, ki sta bila objavljena v tej in decembrski številki Tima. • Model je lahko izdelan iz lesa ali penastih gradiv. Običajno so to balza, depron, stirodur in stiropor v kombinaciji s smrekovim ali lipovim lesom in papirnimi gradivi. • Za uravnoteženje modela lahko uporabite utež iz plastelina ali podobnega gradiva. • Radij nosa trupa mora biti vsaj 5 mm (za preprečitev morebitnih poškodb). • Vzletna masa modela ne sme presegati 120 g. • Vsak tekmovalec ima pravico do petih uradnih letov in lahko v ta namen uporablja dva modela. V vsakem letu sta dovoljena dva poskusa. • Poskus je tedaj, če je let krajši od 5 sekund. • Let je neveljaven in znaša nič točk, če odpade del modela, če tekmovalec štarta model izven za to določenega prostora, če štarta preden mu sodnik to dovoli, če model spusti druga oseba, če izvede let z neoverjenim modelom. • Merjenje časa leta se začne v trenutku, ko tekmovalec vrže mo¬ del, do trenutka, ko se dotakne tal. • Vsaka sekunda se oceni z eno točko. O uvrstitvi odloča vsota točk vseh petih letov. • Tekmovanje je razdeljeno v dve starostni skupini: - tekmovanje osnovnošolcev za učence do 9. razreda osnovne šole. - odprto tekmovanje za mladostnike in odrasle, ki se ga lahko udeležijo vsi modelarji, brez starostne omejitve. • Tekmovanje bo potekalo v sklopu 4. Timovega tekmovanja s papirnatimi letalci v soboto, 2. marca 2013 z začetkom ob 10.00 v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stav¬ bi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na Ižanski c. 12 v Ljubljani (nasproti Botaničnega vrta). • O morebitnih spremembah in drugih podrobnostih v zvezi s programom tekmovanja bomo vse pravočasno prijavljene pose¬ bej obvestili po pošti. Podrobnosti bodo objavljene tudi na naši spletni strani www.tzs.si. Nagrade Najuspešnejšim udeležencem bomo podelili pisna priznanja, nagrade iz sklada TZS in praktične nagrade naših sponzorjev. Urnik 4. Timovega tekmovanja s papirnatimi letalci in tekmovanja z modeli drsalcev - Memoriala Franka Zaica Sobota, 2. marca 2013 09.00-10.00 prihod tekmovalcev v BIC in prijava, 10.00-13.00 tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli drsalcev, 13.30 zaključek tekmovanja, razglasitev zmagovalcev ter po¬ delitev priznanj in praktičnih nagrad. PRIJAVNICA Prijavljam se na: LH 4. Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci Q Tekmovanje z modeli drsalcev - Memorial Franka Zaica Ime: Priimek: Naslov: Poštna št.: Kraj: --- Datum: e- pošta:@ Obiskujem OS/razred: Prijavnico pošljite najpozneje do 27. 2. 2012 po pošti na naslov: Te¬ hniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 5, p. p. 541, 1001 Ljubljana, po faksu 01/479 02 30 ali po e-pošti info@tzs.si. 16 | januar 2013 NOVO NA TRGU Novo na trgu ELECTRA X F5J V IZVEDBAH STANDARD IN DISSER Electra, jadralni model kategorije F5J, je plod domačega znanja, dolgoletnih izkušenj, CAD- načrtovanja in CNC-izvedbe kalupov. Gre za model z električnim pogonom, prirejen no¬ vim pravilom kategorije F5J. Od predhodnika se razlikuje predvsem po ožjem in daljšem trupu, ki omogoča uporabo lahkih pogonskih sklopov, in novem profilu na repu. Krilo ima razmeroma tanek profil, kar poleg odličnih ja¬ dralnih lastnosti omogoča tudi prodornost, ki jo potrebujemo v močnem vetru. Standard je lažja izvedba iz steklenih vlaken, pri kateri so ogljikova vlakna uporabljena samo pri izdelavi glavnega nosilca krila. Ta izvedba je namenjena za umirjeno letenje v normalnih vremenskih pogojih. Krilo stan¬ dardne izvedbe je izredno lahko, kar vpliva na dobre jadralne lastnosti in hitrejše dviganje s pogonom. Med vzpenjanjem s pomočjo elek¬ tromotorja krilo ni tako obremenjeno kot pri štartih F3J, tako ročnih kot z vitlom, zato tudi ni primerno za tak način letenja. Trup je pred¬ viden za uporabo 2,4-GHz RV-naprav, izdelan je v kombinaciji steklo-kevlar z dodatnimi oja¬ čitvami iz ogljikovih vlaken. V sprednji del trupa lahko namestimo motor z reduktorji različnih premerov. Najmanjši primer kape propelerja je 32 mm. Modelu je že priloženo rebro z izvrtinami za montažo reduktorja kontronik KPG 25. Po želji je mogoče nos dodatno odrezati za večje premere kape propelerja oz. reduktorja do premera 38 mm. Dodatna izvedba »disser« ima standardni ogljikov krilni nosilec, vse nosilne in repne površine pa so izdelane iz posebne steklene tkanine (t. i. disser), ki ima diagonalno vtkane nitke iz ogljikovih vlaken za večjo torzijsko trdnost in z zelo majhnim prirastkom mase. Ta različica je primerna tudi za letenje v ve¬ trovnih pogojih, vendar ne za tekmovanje v kategoriji F3J. Na voljo je v različnih barvnih kombinacijah: beli, rumeni, rdeči, oranžni, modri, črni, ro¬ žnati in zeleni. Dodatno lahko kupite še kom¬ plet električnih povezav za krila s konektorji MPX in komplet aluminijastih zaščitnih vreč za krila in repne površine. Tehnični podatki: razpetina 3505 mm, dolžina 1570 mm z 32-mm kapo propelerja, površina krila 68,8 dm 2 , profil krila MT-25750-L, po¬ vršina repa 8,1 dm 2 , profil repa HT 13, masa praznega modela od 1250 g dalje. Cena za izvedbo standard je 925,00 EUR, po¬ sebna izvedba »disser« pa stane 995,00 EUR. RAKETNI MODELI V trgovini Mibo modeli je na voljo tudi izbor raketnih modelov proizvajalca Raketenmo- dellbau Klima. Ne samo, da lahko kupite za¬ četniške raketne modele, raketoplane in celo makete raket, na voljo je tudi ves dodatni pri¬ bor, ki ga potrebujete za sestavo in letenje: vžigalniki, vrvice, padala, konice in podobno. Za začetnike ali rekreativce sta posebno zanimiva dva kompleta, in sicer komplet Rockyman in T-minus 5. Rockyman je robu¬ stna in za uporabo enostavna vodna raketa za višine leta do 40 m. Uporaba je enostavna, za zagon potrebujete le vodo in zrak, komplet razpakirate, sestavite in začnete pripravo na let. Raketo do polovice napolnite z vodo, za¬ prete pokrovček in vstavite v lanser. S klasi¬ čno tlačilko za kolo dvignete tlak zraka v ra¬ keti in ko ga je dovolj, sprožite pogon. Naprednejši začetniški komplet T-minus 5 vsebuje dva sestavljena in pobarvana modela raket z električnim vžigalnikom in priborom, oba pripravljena na letenje. Manjši komplet KI ima za pristajalni sistem trak, večji K2 pa uporablja padalo. V kompletu ni motorjev. Vabljeni ste tudi k ogledu spletne strani proizvajalca http://www.raketenmodellbau- klima.de. Velja tudi omeniti, da morajo otro¬ ci modeli spuščati pod nadzorom starejše osebe. Cena raket je že od 9,90 EUR dalje, omenjena kompleta staneta 39,90 EUR, raketni motorji pa od 1,50 EUR dalje. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01,041/669 I I I e-pošta: shop@mibomodeli.si www.mibomodeli.si NOCH OKNA IN VRATA ■jiiio S® UMO UT.!., M [MŠ MfflB ITT • 3UJD jJLi II.' JL 1 nrrnn Ji 1 "!... .1.1 -C MfflB ■n» JI F.' HUB E3CHK3 Podjetje Noch, ki je znano po gradivih za iz¬ delavo pokrajin na železniških maketah in dio- ramah, v zadnjem času ponuja tudi različne objekte v sestavljankah, narejene v tehnologi¬ ji laserskega razreza. Kot novost so modelar¬ jem in maketarjem, ki samogradno izdelujejo različne objekte, ponudili v dveh večbarvnih 3D-oblikah lasersko izrezana okna in vrata za makete poslopij v velikosti HO. V prvi po¬ nudbi »hiša« pod kataloško številko 56420 so dvoja vrata, 16 oken, 32 polken, 6 ozkih oken, 16 zaves in žaluzij ter okvirji (priporočena cena 9,99 EUR). V drugi ponudbi »industrija« pa pod kataloško številko 56422 dobite dvoj¬ na velika hlevska vrata, ena garažna vrata, dvojna mala vrata, štiri okna, štiri industrijska okna in okvirje (priporočena cena 9,99 EUR). Miniatures, d. o. o., Župančičeva 37, Kranj, http://www.miniatures.si januar 2013 | 17 MAKETARSTVO Muzejska lokomotiva SB 109.13 IGOR KURALT Parna lokomotiva serije SB 109 z vle¬ čenim zalogovnikom je bila v času nastanka (1910-1914) hitra lokomotiva in je v avstro- ogrski monarhiji predstavljala vrhunec v par¬ ni vleki. Lokomotive tega tipa so izdelovali v tovarni lokomotiv StEG v kraju VViener Neu- stadt (Dunajsko Novo mesto). Lokomotiva SB 109 je bila zasnovana za vožnjo po gorski progi čez prelaz Semmering, ki je bila takrat ena izmed najzahtevnejših prog v takratni cesarsko-kraljevi monarhiji. Pri njenem konstruiranju so morali upošte¬ vati več parametrov. Lokomotiva naj bi bila močna, hitra in kratka, da bi bila primerna za vijugasto progo. Na južni železnici je bila pravi »paradni konj«, saj je potovanje z Dunaja v Trst skrajšala s takratnih 13,5 ure na 10,5 ure. Odlično se je izkazala tudi na kraških pro¬ gah, zato so jo pri nas ljubkovalno poimeno¬ vali Kraševka. Leta 1914 je bilo na južni žele¬ znici razporejenih 44 lokomotiv, in sicer na Dunaju, v Innsbrucku, Mariboru in Trstu. Po prvi svetovni vojni so vse lokomotive te serije preštevilčili v BBO 209. Trinajst lokomotiv je ostalo na našem ozemlju in so dobile oznako JDŽ 03. V Avstriji so jih leta 1967 umaknili iz pro¬ meta. Edina še ohranjena delujoča parna lo¬ komotiva SB 109.13 se nahaja v železniškem muzeju Strasshof pri Dunaju v oskrbi železni¬ škega kluba OSEK in se občasno še uporablja za vleko muzejskega vlaka. Leto pozneje, 1968, so tudi pri nas vze¬ li iz prometa še zadnjo sestrsko lokomotivo JŽ 03.002, ki je zdaj shranjena v Železniškemu muzeju v Ljubljani kot nedelujoč eksponat. Na lanskem sejmu igrač v Niirnbergu so pri podjetju Modelleisenbahn GmbH (ROCO) za oktober napovedali izid modela muzejske parne lokomotive južne železnice SB 109.13 v merilu I : 87 (HO) iz prvega železniškega obdobja. Model te lokomotive so izdali ob ju¬ bileju - 175-letnici obstoja železnice v Avstri¬ ji. Ponudili so ga za oba sistema, DC- in AC- digital. Kupec se lahko odloča za model brez zvoka ali z zvokom prave lokomotive. Model je popolnoma na novo zasnovan in je prepričljiva kopija muzejske lokomotive v današnjem stanju. Na prvi pogled je model videti zelo verodostojno izdelan. Opazovalca prepriča s številnimi podrobnostmi in natan¬ čnostjo izdelave podrobnosti, kot so kovinsko pogonsko drogovje, tlačne cevi v barvi bakra in vzvodi iz strojevodske kabine za upravljanje lokomotive. Podvozje lokomotive, kolesa in pogonsko drogovje ter zalogovnik so v celoti uliti iz kovine, zaradi česar model deluje zelo kompaktno. Zgornji del zalogovnika in kabina skupaj s kotlom so plastični, enako tudi dro¬ bni dodatki na kotlu lokomotive. Povezava med lokomotivo in zalogovni¬ kom je izvedena z neločljivim spojem brez vgrajenega kulisnega vpetja, zato modela ni priporočljivo uporabljali na progah, kjer je ra¬ dij manjši od R2 (standardizirana oznaka za ra¬ dij pri modelnih železnicah) in znaša 420 mm. Med testiranjem smo preizkusili tudi vožnjo na progi z radijem Rl, ki je 360 mm. Model lo¬ komotive ga je še lahko izpeljal, toda stopnice pri kabini lokomotive in stopnice na zalogov- niku so se že tesno približale druga drugi. Modelu sta priloženi tudi dve različni sklopki za pripenjanje vagonov. Prva je klasi¬ čna sklopka po standardu NEM 360, druga pa je običajna Rocova kratka sklopka. Na zadnji strani zalogovnika je nosilec sklopke v stan¬ dardu NEM 362 pritrjen na vgrajeno kinema¬ tiko (kulisno vodeno držalo za sklopko), ki v 18 | januar 2013 MAKETARSTVO 1. Model parne lokomotive SB 109.13 v merilu I : 87 (HO) 2. Vsi detajli na modelu so izdelani zelo fili¬ gransko. Močan vtis naredijo upodobitve cevi v bakreni barvi. 3. Pogonsko drogovje, ki med seboj povezuje vse tri kolesne sklope, je izdelano iz kovine in deluje zelo prepričljivo. 4. Sprednji trije žarometi imajo vgrajen sve¬ tlobni kanal, po katerem prihaja svetloba od svetleče diode. Pri modelu z vgrajenim dekodirnikom je jakost svetlobe enaka med vožnjo in v mirovanju. 5. Na desni strani kotla je natančno izdelan komandni mehanizem, prek katerega je pri pravi lokomotivi strojevodja upravljal loko¬ motivo. 6. Na zadnji strani zalogovnika sta vgrajena dva žarometa, ki se napajata prek svetlob¬ nega kanala. 7. Zalogovnik je v celoti izdelan iz kovine. 8. Prvi in tretji kolesni sklop na zalogovniku sta pogonska in imata vgrajene štiri torne obročke, ki preprečujejo zdrse koles. 9. Prvi vodilni podstavni voziček se gledano v smeri vožnje odmika levo in desno, neodvi¬ sno od podvozja lokomotive. 10. Ker na modelu med lokomotivo in zalogov- nikom ni vgrajene kinematike, se pri izpeljavi krivine Rl (r = 360 mm) stopnice na loko¬ motivi in zalogovniku skoraj dotikajo. odklonih sklopko podaljšuje, da se odbojniki na zavojih odmikajo. Na sprednji strani lo¬ komotive sta pred vodilnimi kolesi vgrajena pluga. Kdor želi imeti sklopko za pripenjanje vagonov tudi na sprednji strani lokomotive, mora odstraniti pluga s sredinskim nosilcem in vgraditi nosilec sklopke v kinematiko, kot je prikazano v priloženih navodilih. sistemu vodenja sve¬ tijo luči samo takrat, ko model vozi. Če je v modelu vgrajen deko- dirnik, pa svetijo tudi, če model stoji. Se¬ rijsko vgrajen zvočni dekodirnik ima poleg osnovne funkcije F0 za prižiganje in uga¬ šanje žarometov še funkcije od Fl do FI7, ki modelu s pristni¬ mi zvočnimi posnet¬ ki prave lokomotive dajo še poseben čar. Za pogon je v zalogovniku modela vgrajen petpolni motor z rotorjem, zavitim v spira¬ lo. To so Rocovi visokozmogljivi motorji, ki se zaženejo brezstopenjsko in brez zaganja¬ nja. Za te motorje velja, da so zelo tihi. Vrt¬ ljaji se prenašajo prek polža, pritrjenega na gredi rotorja motorja, neposredno na čelne zobnike na prvo in tretjo os pod zalogov- nikom. Kot dodatna možnost je na modelu tudi že predviden prostor za vgradnjo dimnega generatorja. Za razsvetljavo v žarometih sta na mode¬ lu vgrajeni dve svetleči diodi, od katerih se svetloba prenaša po svetlobnem kanalu v ve¬ like laterne, ki so žarometi. V analognem DC- V zalogovniku nad motorjem je vgrajeno tiskano vezje s 16-kontaktnim vmesnikom PLUX, ki ustreza standardu NEM 658. Če imamo model brez vgrajenega dekodirnika in ga želimo vgraditi, enostavno snamemo vr¬ hnji del zalogovnika in nataknemo dekodirnik na tiskano vezje ter ga spet vrnemo na svoje mesto. Gre torej za vrhunski, izvrstno detajliran model, ki je zaradi majhnega števila primer¬ kov v seriji zanimiv tudi za zbiralce. Model parne lokomotive SBI09.13 lahko upraviče¬ no štejemo tudi za svojega, saj predstavlja lokomotivo iz prvega železniškega obdobja, ki je vlekla vlakovne kompozicije tudi po naši deželi. Hvalimo: • številne podrobnosti in natančno izdelavo, • elegantno speljevanje in ustavljanje, • zelo nizko minimalno hitrost, • visoko zmogljiv in tih petpolni motor, • lito stružena in črno nikljana kovinska kolesa, • zvok prave lokomotive, shranjen v serijsko vgrajeni dekodirnik, • vmesnik za dekodirnik PLUX 16 po standardu NEM 658, • možnost izbire med sistemoma vodenja DC in AC - z enosmer¬ nim in izmeničnim napajanjem, • model dobimo skupaj s priročno vitrino. Grajamo: • ni vgrajene kinematike med lokomotivo in zalogovnikom, • pogon lokomotive v zalogovniku, • namesto svetlečih diod v žarometih je vgrajen svetlobni kanal. januar 2013 | 19 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (7. del) VOJKO TRAVNER Načrt za nivoja 21,1 in 26,5 To sta prehodna nivoja z mostovi in pre¬ dori. Risba I prikazuje povezovalni trak ali prehodni nivo 21,1. Na spodnjem delu risbe je z rjavo barvo poudarjen del zavoja, ki se od mostu BR I vzpenja proti nivoju 26,5. Na risbi 2 je prikazan povezovalni trak nivoja 26,5, kjer je tudi daljši most BR 2. V bistvu je to poleg nevidnega dela proge, ki se dviga 5 prvega nivoja na drugi, najdaljša delno vid¬ na proga, ki pa premaga največjo višinsko ra¬ zliko z nivoja 15,6 na nivo 33,3. Dolžina proge v tem delu je več kot 6,3 metra. Na sliki 3 je prej opisan vzpenjajoči se zavoj, označen s številko I. Vezana plošča prehodnih nivojev debeline 6 mm je na več mestih podprta s smrekovimi letvami. Most BR I Enostaven in kratek železniški most je sestavljen iz elementov proizvajalca Atlas. Most je že tovarniško črno obarvan, na ma¬ keti pa je dobil novo barvno preobleko, kot je videti na sliki 6. Mostu sem dodal tudi dva vzdolžna nosilca (številka 3 na sliki 4) in pod¬ porna stebra izdelovalca Kato (številka 2 na sliki 4). Nosilca sta v preseku v obliki velike črke »i«, material pa je seveda polistiren. Prilepljena sta na spodnjo stran in obarvana enako kot ostala konstrukcija mostu. Mimo¬ grede, rečna struga pod mostom je še vedno suha, torej brez vode. Ta bo v strugo name¬ ščena veliko pozneje, ko bosta prvi in drugi nivo makete povsem nared za končna dela pri oblikovanju pokrajine. Takrat bo na vrsti tudi drevje, smrečje, grmovje in drugo višje zeleno rastje. 20 | januar 201 3 MAKETARSTVO Na sliki 5 je most brez vzdolžnih nosilcev, a s podpornikoma, na sliki 6 pa je most že vgrajen na maketo in z nosilcema. Razlika je pre¬ cejšna, most na sliki 6 pa deluje tudi bolj naravno. Betonski stebri so primerno obarvani, še pred tem pa pokitani z zelo tankim nanosom, obrušeni in grobo obdelani, kot je pač grob beton. Stebri so skoraj zliti z okoliškimi skalami, ki se strmo dvigajo iz struge reke. Skalovje je tu¬ kaj še grobo obdelano, pozneje pa v fazi detajliranja sledi podrobnejša obdelava skalovja in celotnega vznožja. Most BR 2 Dolg most, ki hkrati prečka reko in železniško progo, je sestavljen iz dveh enotirnih mostov proizvajalca Kato. Sestavljanje tega mostu je bolj zapleteno, barvanje pa traja precej dlje kot pri malem mostu. Na sliki 7 je leva polo¬ vica mostu, na sliki 8 pa desna. Most je naj¬ prej pobarvan s temeljno protirjavno barvo, šele nato s svetlejšo črno. Ponekod je vidna temeljna barva, kjer je kovino že načel zob časa, drugje spet je opazna posledica učinka vegetacije na kovini (bele lise in madeži). Osrednji steber je sestavljen iz petih mo¬ gočnih betonskih blokov (slika 9). Podpornika na obeh koncih mostu sta doma narejena ulit¬ ka imitacije obdelanega sivega kamna. Barvni ton je enak kot pri tunelskih portalih. V naslednji številki sledi načrt zgornjega nivoja s papirnico in tirno kaseto. januar 2013 | 21 MAKETAR.STVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (5. del) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek V prejšnji številki smo se poleg uporabe gradiv za ponazoritev snega bežno seznanili tudi z Nochovo travno preprogo VV/esen- AAatte 00265, ki je bila tam skrita pod tan¬ ko snežno odejo. Ta material je pri ljubiteljih modelnih železnic zelo priljubljeno sredstvo za ponazarjanje večjih travnatih površin. Travno preprogo pa seveda lahko uporabi¬ mo tudi na letalskih in vojaških dioramah v manjših merilih, denimo I : 72, pri čemer pa jo je priporočljivo primerno pobarvati. Ker je umetna trava prilepljena na nosilno podlago z vodnim lepilom, lahko »travnik« ustrezno obdelujemo, če ga malce navlažimo. Na ta način lahko teren s primernim, ne pretrdim orodjem (priporočljivo je kaj lesenega, lahko tudi držaj čopiča, topi konec lesene paličice ipd.) malce razrijemo, posnamemo travo in podobno. Tako nastanejo gola mesta, ki jih potem bodisi samo pobarvamo z barvo zem¬ lje ali pa jih tudi potresemo s primernim po¬ sipom oziroma zamažemo z ustrezno maso, s katero želimo ponazoriti zemljo. Na ta na¬ čin posneto travo lahko tudi še koristno upo¬ rabimo. Če je teren, ki ga nameravamo ponazori¬ ti, zelo razgiban, ravna travna preproga brž¬ kone ne bo najboljša izbira, a manjše nerav- nine vseeno ne bodo pomenile večjih težav. Toda s tem problemom se srečamo samo pri tankovskih dioramah, medtem ko za letalske praviloma potrebujemo čim bolj raven trav¬ nik. Podobno je tudi pri prikazih zgodovinskih bitk, denimo iz Napoleonovega časa, ki so ve¬ činoma potekale na bolj ali manj ravnem te¬ renu. Zlasti pri ponazoritvah večjih formacij vojakov v merilu I : 72 okolje oziroma rastli¬ nje ni v ospredju in se travna preproga ponuja kot najpreprostejša rešitev. Travna preproga sicer že ima svoj osnovni namen, služi za ponazoritev naravnega okolja pri električni železnici in ima kar spodobno barvo travnika, če pa jo uporabimo za dio¬ rame, jo je priporočljivo primerno pobarvati, najbolje z zračnim čopičem. Barva trave je se¬ veda odvisna od letnega časa, barva zemlje, če bomo travnik razrili in se bo videla zemlja, pa je prav tako lahko zelo različna. Ponekod je prst bolj bleda, drugod rdečkasta, v stepi pa skoraj črna. V starih časih so bila letališča v bistvu rav¬ ni travniki in za njihovo ponazoritev v majh¬ nem merilu je travna preproga naravnost idealna. Pred 2. svetovno vojno so ponekod na letališčih imeli zaposlenega pastirja s čredo ovac, ki so se pasle po letališču in skrbele, da trava ni bila previsoka. Takšno tako rekoč sistemizirano delovno mesto si danes, v času reaktivnih letal, zelo težko predstavljamo. Pa tudi za zasilni pristanek so si piloti po navadi izbrali raven teren, tako da je tudi v takih primerih travna preproga lahko dobra izbira, saj ne povzroča posebnih težav in nam pri delu prihrani veliko truda. Kdor bi želel prikazati kakšno staro letališče in več letal na njem, bo morda zadovoljen kar z neobdelano 22 | januar 2013 MAKETARSTVO travno preprogo, a takšen prikaz v bistvu ni prava diorama. Na slikah vidimo uporabo Nochove trav¬ ne preproge na dveh letalskih dioramah v merilu I : 72. Obakrat je travnik malce raz¬ rit in obe sta narejeni po fotografijah. Na eni je ameriško jadralno letalo waco CG-4A, ki je leta 1944 uspešno pristalo na travniku v Normandiji. Vojaki oziroma padalci so ga že zapustili, zdaj pa se okrog njega pasejo in poležavajo krave. Normandija je sicer precej ravna, a so majhni travniki obdani z drevjem in živimi mejami, tako da je bilo pristajanje vse prej kot enostavno in se je veliko jadralcev ob pristanku razbilo. Maketa jadralca, ki so ga Britanci, ki jim ameriške oznake letal niso bile všeč, poimenovali Hadrian, je Italerijeva, s se¬ stavljanjem pa spričo preproste konfiguracije letala ni bilo nobenih težav. Krave so Preiser- jeve, po črno-beli fotografiji pa sem sklepal, da so imele črne in ne rjavih lis. Na diorami ni nobene človeške figure in to še poudarja vtis zapuščenosti letala. Travno preprogo sem naj¬ prej nalepil na podlago, potem pa sem jo malo namočil in razril. Travo sem potem pobarval zeleno, razrita mesta pa s primerno barvo zemlje. Podobno dioramo, prav tako s krava¬ mi, lahko naredimo tudi z britanskim jadral¬ cem airspeed horsa, ki ga prav tako izdeluje Italeri. Okvir diorame je okvir za večjo foto¬ grafijo, ki sem ga kupil v trgovini. Pri nakupu je treba paziti, da je zadnja plošča iz materiala, ki je primeren za osnovno ploščo diorame. Druga diorama je nekoliko starejša in pri¬ kazuje poskus reševanja dvokrilnika henschel Hs 123 po zasilnem pristanku. Hs 123 je bil okreten, majhen jurišnik, zasnovan v tridese¬ tih letih prejšnjega stoletja, in je bil mišljen kot začasna rešitev pred uvedbo štuk. Ker so jih nehali izdelovati že leta 1938 in so jih na¬ meravali kmalu odriniti v šole za pilote, se ob spremembi predpisov o kamuflaži in preho¬ du na temnejšo dvobarvno zeleno kamuflažo niso trudili z barvanjem, tako da so obdržali predvojno rjavo-zeleno-sivo kamuflažo še do leta 1940. V tem času pa se je v nasprotju s pričakovanji pokazalo, da je Hs 123 kljub za¬ starelosti zelo koristno in uporabno letalo, tako da so jih uporabljali vse do leta 1944, ko jih je dokončno zmanjkalo. Prikazani dogodek je izpričan z več foto¬ grafijami, letalo je Airfixovo, tank PzKpfvv. III pa je Matchboxov in je (delno) predelan iz poznejše v zgodnejšo izpeljanko. Ima sicer to pomanjkljivost, da zobato pogonsko kolo in veliko zadnje kolo, ki napenja gosenice nista prave oblike. Danes bi bilo mogoče dobiti že kakšno primernejšo maketo tanka. Medtem je izšla tudi precej boljša maketa Hs 123, a za tako dioramo je bila Airfixova dovolj dobra. Edina predelava, ki je bila potrebna, je opazna pri krilcih, ki so imela pri tem tipu letala spre¬ daj opazno režo, zato jih je bilo treba izrezati. Tudi tu je travna preproga prilepljena na ploščo in potem ustrezno obdelana. Figure so večinoma Preiserjeve, nekaj pa jih je tudi iz drugih virov. Plošča za podlago je primerna le¬ sena kuhinjska deska za rezanje, ki ima naokoli nekakšen kanal, tako da je zunanji rob videti kot neke vrste okvir. Slaba stran take osnovne plošče pa je v tem, da je precej težka. Obema dioramama je skupno to, da je te¬ ren zelo preprost in raven, na njem pa se nekaj dogaja, skratka prikazani prizor je dovolj zani¬ miv, da niti ne opazimo zelo poenostavljene trave. Območje uporabe travne preproge na letalskih in vojaških dioramah je sicer precej omejeno, vendar je marsikdaj to najprimer¬ nejši material, zato je priporočljivo imeti en zvitek doma za takšne primere. V večjih me¬ rilih priporočam drugačno travo in rastlinje. V naslednjih številkah bomo spoznavali ponazoritev vode, višje trave in sveže zapa¬ dlega snega. januar 2013 | 23 MAKETARSTVO Supermarine stranraer (Revell, kat. št. 04277, M I : 72) MITJA MARUŠKO Trideseta leta prejšnjega stoletja so bila zla¬ ta doba vodnih letal. Njihov razvoj je še posebej zaznamoval Združeno kraljestvo, ki je z letalski¬ mi povezavami želelo čim bolj prepresti svoj sve¬ tovni imperij. Leta 1931 so pri Supermarineju v zadnji primerek serije vodnih letal Southampton vgradili dva motorja merlin kestrel, obešena v gondolah pod zgornje krilo. Ob novih konstruk¬ cijskih izkušnjah z gradnjo tekmovalnih vodnih letal za znano tekmo za Schneiderjev pokal je nastala popolnoma nova kovinska konstrukcija dvokrilnega vodnega letala s krili, prevlečeni¬ mi s platnom, večjim in prostornim trupom s pokrito pilotsko kabino in dvema zvezdastima motorjema bristol pegasus III. Tako je leta 1934 Srebrni stranraer med nadzorovanjem kanad¬ skih obalnih območij pred drugo svetovno vojno Kanadski stranraer v patruljnem letu in s pa¬ sovno kamuflažno shemo svetlih in temnih odtenkov nastal stranraer. V angleški tovarni Vickers so izdelali 17 stranraerjev, kar 40 pa licenčno v kanadskem Vickersu. Stranraer je bil namenjen predvsem za dolgotrajno patruljiranje na morju v boju proti podmornicam. Štirinajst stranraerjev je po končani vojni v Kanadi nadalje¬ valo svoje civilno služenje. Najprej so jih prodali družbi Siple Aviation Ltd, kjer so letalom vgradili ameriške motorje vvright GR-I820-G202GA cyclone. Eno od teh letal je danes ohranjeno v Londonskem letalskem muzeju RAF v Hendonu. Zadnji stranraer je nehal leteti leta 1958. V Kanadi izdelani stranraer v zbirku muzeja v Hendonu pri Londonu Sprednji del trupa s povečanimi vhodnimi vrati, ki so značilne za civilne predelave stranraerjev po končani vojaški službi. Zadnji del kovinskega trupa z oznakami pred letom 1939 Rep letala z vozičkom in višinskim krmilom 24 | januar 2013 MAKETARSTVO Podvozje s kolesom Motorska gondola z ameriškim motorjem wright 1820 cyclone Prva Matchboxova izdaja iz leta 1979 Letošnja Revellova izdaja Maketa Revellova maketa je pravzaprav ponatis Matchboxovega kalupa iz leta 1979. To leto je bilo izjemno leto smelih Matchboxovih izdaj, ko so na trg »splavili« veličastno britansko korveto razreda flovver v merilu I : 72, ki jo je Revell ponatisnil vsaj dvakrat. Najdemo jo tudi v katalogu za leto 2013. V programih večjih proizvajalcev ni veliko maket vodnih letal in maketa stranraerja je kljub starosti ena od lepših Matchboxovih stvaritev. Ob vnovičnem izidu makete so starejše maketarje obšli nostalgični občutki. Notranjost makete je skromno opremljena in še dobro, da se skozi debelo zasteklitev bore malo vidi v pilotsko kabino. Predelne stene zagotavljajo trdnost trupa. Vse ostalo pa bodo ljubitelji de¬ tajlov morali izdelati sami. Revellova izdaja premore nalepke za instrumentno ploščo v pilotski kabini, kjer najdemo figuro pilota na enostavnem sedežu in dvojno krmilo. Vrata na desnem boku niso oblikovana iz prozorne plastike, tako da jih je najbolje zapre¬ ti, sicer morate detajlirati celotno notranjo stran. Vsa strojnična gnezda so skromno oblikovana in načrtovana za namestitev figur strelcev. Krila in repne površine ne predstavljajo graditeljskega proble¬ ma. Krmilne površine na repu so gibljive, na krilih pa ne. Spodnja krila moramo prilepiti pod točno določenim kotom, ki je na na¬ črtu za gradnjo jasno prikazan, sicer bodo težave s prileganjem opornic. Kovinski trup je bil na stikih posameznih opiat kovičen in maketarji lahko izdatno dopolnijo površino trupa s ponazoritvijo kovic. Fotografije iz muzeja bodo v pomoč pri pravilnem razporedu dodatnih detajlov, ki pridejo do izraza, če se odločite za maketo nekamufliranega letala. Stične površine krila in trupa so masivne in zagotavljajo dober spoj. Po lepljenju repne konstrukcije sledi grad¬ nja motorskih gondol. Upodobitev motorja pegasus III je komaj zadovoljiva. CMK Q72OIO ponuja poliuretansko maketo tega motorja, ki pa mu mo¬ rate prilagoditi ležišče med dvema oplatama. Če želite zgraditi maketo muzejskega letala, boste morali poseči po maketi motorja vvright cyclone Aires 7092. V izpušne cevi navrtate luknje na iz¬ stopni strani. Sledi dokončanje gradnje osrednjega dela zgornjega krila z obema motorskima gondolama in predhodno prilagoditvijo štirih opornic. Sočasno preverjanje ustrezne lege vseh opornic kril je nujno prav v tej fazi. Podvozje za premikanje velikega vodnega letala je lično obliko¬ vano in sestavljeno iz repnega vozička in dveh koles, ki jih pritrdimo na trup letala. Sledi še vgradnja krilnih plovcev in anten na zgornjem krilu. Nosilce za strojnice tipa scarff lahko nadomestite s kovinski¬ mi deli iz Eduardovega kompleta 72333. Tudi za strojnice se na trgu maketarskih dodatkov najdejo nadomestila. Načrt gradnje nazorno ilustrira razpored trdnostnih žičnih vezi med opornicami kril. Zelo robustna cevna oprijemala na trupu letala lahko nadomestite s tanj¬ šimi plastičnimi nitmi. Kaj več o slovenskem avtorju sestavnice, si lahko preberete v priloženem okvirčku. Nalepke so na voljo za britanski stranraer iz 240. eskadrilje RAF iz leta 1941 (BN*B/K7287) v značilni britanski kamuflažno mornariški shemi (dark slate grey/extra dark sea grey/sky). Se- stavnica navaja kombinacijo Revellovih barv. Druga kombinacija oznak je ponujena za srebrno pobarvano letalo iz 228. eskadrilje RAF iz leta 1938 (P/K7292). Velik razmik med krili omogoča bar¬ vanje tudi po končanem sestavljanju, vendar je kamuflažno shemo pametno nanesti pred končnim sestavljanjem kril. Kamuflirani kanadski stranraerji so imeli zelo zanimivo pasovno senčenje kamuflažnih barv, ki sta jih sestavljala zgornji temnejši in spodnji svetlejši pas, vendar žal nihče od izdelovalcev maket ne ponuja oznak za ta zanimiva letala. Revellov ilustrator Predrag Dobrijevič je ilustrator, ki klasične tehnike risanja s tušem in tempero kombinira z risanjem in barvanjem v računalniških programih. Svoje stvaritve je objavljal v različnih časopisih, sodeloval pa je tudi pri številnih projektih, med ka¬ terimi je najbrž najpomembnejši njegov prispevek k izdelavi Slovenskega velikega leksikona, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Predrag je samostojni kulturni ustvarjalec, zadnjih nekaj let dela kot risar in oblikovalec sestavnic (instruction sheet designger) za izdelavo plastičnih maket po¬ djetja Revell. Še vedno tudi sestavlja plastične makete, sicer pa živi in dela v Novem mestu. januar 2013 | 25 MAKETAR.STVO Messerschmitt Bf 110 na sredozemskem bojišču (Eduard, kat. št. 1164, M I : 48) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Messerschmitt Bf 110 je bil zasnovan v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot »rušilec«, se pravi, lovec dvosed s težko oborožitvijo. Takrat so bili teoretiki prepričani, da se bodo dvosedežni lovci lahko enakovredno kosali z enosedi in da bodo s svojo težjo oborožitvijo glavna nevarnost za nasprotne bombnike. V večini držav so stavili na dvomotorne dvo- ali celo trosede, v britanskem letalstvu pa so bili, verjetno zaradi dobrih izkušenj z Bristolovim dvosedežnim lovcem, prepričani, da potrebujejo enomotornega lovca z vrtljivo kupolo. Čas in kruta realnost vojne sta potem pokazala, da so se teore¬ tiki motili. Noben dvosedežni lovec ni izpolnil velikih pričakovanj in tudi Bf 110 ni bil izjema, čeprav je bil še najboljši med njimi. Po začet¬ nih uspehih nad Poljsko, Norveško, Francijo, Belgijo in Nizozemsko je v bojih nad Anglijo avgusta in septembra 1940 prišla ura resnice: enote, opremljene z Bf 1 10, ki naj bi bile elita nemškega letalstva, so utrpele hude izgube v bojih z okretnejšimi britanskimi enomotorni- mi lovci. V razmerah, kakršne so vladale na tem bojišču, večji doseg Bf II0E z značilnimi poznimi kolesi z režami za hlajenje zavor dvomotornikov v samem boju ni bil nikakršna prednost, temu pa se je pridružila še ne prav domiselna uporaba teh letal. Na drugih bojiščih, kjer se je letelo na večjih razdaljah, pa je bil Bf 110 še kako uporabno letalo, zlasti na vzhodni fronti in na sre¬ dozemskem bojišču. V Sredozemlju so ga precej uporabljali tudi za spremljanje transportnih letal in ladijskih konvojev, nad Sovjetsko zvezo pa kot lovski bombnik, med drugim za napade na vlake. V tej vlogi je lahko nosil skoraj neverjeten tovor, največ 1250 kg bomb, se pravi eno 1000-kilogramsko in eno 250-kilogramsko bombo na nosilcu pod trupom. Seveda je lahko nosil tudi manjše bombe, reci¬ mo dve 250-kilogramski bombi pod trupom in štiri 50-kilogramske na nosilcih pod zunanjim delom kril. Zanimivo je, da je nosil več bomb in zmogel večjo hitrost strmoglavljanja kot njegov sodobnejši naslednik Me 210 oziroma Me 410. Bf 110 so s pridom uporabljali tudi kot izvidnik, največje uspehe pa je dosegal kot nočni lovec. Do aprila 1945 so skupno izdelali do¬ brih 6000 Bf 110. Prva serijska različica je bila Bf II0B s prešibkima motorjema jumo 210, ki jo je kmalu zamenjala izboljšana izpeljanka Bf II0C z Daimler-Benzovim motorjem DB 601. Medtem ko je imel Bf II0B hladilnike pod motorji, so jih pri Bf II0C preselili pod krila, pod mo¬ torjem pa je bil samo hladilnik za olje. Prvi Bf II0C so imeli še enake zaokrožene konce kril kot različica B, potem pa so ti postali krajši in bolj oglati. Oboroženi so bili s štirimi strojnicami 7,92 mm MG 17 v nosu in dvema po Oerlikonovi licenci izdelanima 20-mm topovoma MG FF pod nosom ter strojnico 7,92 mm MG 15 zadaj v kabini za obrambo pred nasprotnikovimi lovci. Izpeljanke C, D in E so si bile precej podobne, razlika je bila v tem, da je imel Bf HOD podaljšan rep za rešilni čoln ter dodatne rezervoarje, D-l je imel velik fiksen rezervoar v povečanem trebuhu, medtem ko je bolj razširjeni D-3 lahko nosil bodisi dva 300-litrska ali dva 900-litrska rezervoarja pod Bf II0C iz leta 1940 z zgodnjim tipom koles z manjšim platiščem Izvidniška različica Bf II0E z dodatnimi rezervoarji; lepo se vidi filter na vstopniku zraka za višinski kompresor. Vse te dele najdemo v tej Eduardovi izdaji. krili. Bf II0E pa je imel malce večja kolesa z večjimi platišči in tudi boljšimi zavorami, serijske nosilce za male bombe pod krili in kamero v nosu med strojnicami. Poznejši Bf II0E v Afriki so imeli tropske filtre za zrak ter večje in globlje hladilnike za olje. Največja hitrost različic C, D in E je odvisno od motorjev in opremljenosti letala bila od 500 do 540 km/h. Prva večja sprememba v videzu je pri¬ šla z različico F, ki je imela enako kapo pro¬ pelerja kot Bf I09F in Me 210 ter močnejši motor DB 601E s 1350 KM, s katerim je dosegla največjo hitrost 570 km/h in se na višino 6000 m povzpela v 9 sekundah, kar je bilo bolje kot recimo havvker hurricane ali curtiss P-40. Podoben je bil Bf II0G, ki je imel še močnejše motorje DB 605, na prvi 26 | januar 2013 MAKETARSTVO Tropska oziroma afriška izpeljanka Bf II0E z večjimi hladilniki za olje pogled pa ga od različice F razloči drugačna zasteklitev zadnjega dela kabine. Ta različica je zmogla 595 km/h, izvidniška izpeljanka pa je bila še malo hitrejša. Bf IIOG-2 je bil dnevni lovec, G-4 pa nočni lovec s čedalje bolj sodobnimi radarji, katerih antene so seve¬ da zmanjševale hitrost letala. Eduardova maketa Glede na to, da je Bf 110 precej znano letalo, ne preseneča, da je v preteklosti izšlo kar nekaj maket, večinoma v merilu I : 72. Edino spodobno maketo v merilu I : 48 je dolgo časa izdeloval japonski proizvajalec Fujimi, v zadnjih letih pa sta luč sveta ugledali še Edu¬ ardova in Dragonova maketa. Obe sta zelo kakovostni, s tem da Dragon pod svojo znamko Cyber Hobby v tem merilu ponuja samo različico D s podaljšanim repom, Eduard pa je izdal že večino »nor¬ malnih« izpeljank z Daimler-Benzovimi motorji, v različnih izdajah najdemo tudi zelo zanimive nalepke. Med zadnjimi Eduardovimi izdajami je »Bf IIOC/E over MTO«, pri čemer je MTO angleška oziroma ameriška oznaka za sredozem¬ sko bojišče. Ta izdaja je vsekakor vredna nakupa, saj poleg kako¬ vostnih Eduardovih jedkanih delov in mask za barvanje zasteklitve vsebuje nekatere alternativne dele, ki jih v drugih izdajah ni. Tako imamo poleg normalnih motorjev na izbiro tudi take s tropskim hladilnikom za olje. Zelo dobrodošla so kolesa iz PU-smole, ki so zelo kakovostna, po drugi strani pa popravljajo eno od redkih napak Eduardove makete: zgodnje različice so imele namreč še drugačna kolesa, na kar so proizvajalci doslej pozabljali. Zdaj imamo na voljo obe vrsti koles, in sicer v vrhunski kakovosti. Podobno kot pri ne¬ katerih drugih Eduardovih izdajah je na voljo tudi podaljšani trup za izpeljanko D. Notranjost kabine je lepo detajlirana in njeno sestavljanje bo vzelo kar nekaj časa. Maketa je zasnovana tako, da kabino s stra¬ nicama vred pobarvamo in sestavimo, potem pa zlepimo trup. Ker sem slišal in bral, da so imeli drugi maketarji precejšnje težave z združevanjem kril s trupom, sem se odločil za malce nekonvencio¬ nalen pristop in sestavljeni krili z motorji vred prilepil vsako na svo¬ jo polovico trupa. Potem sem šele zlepil skupaj obe polovici trupa, vmes pa seveda notranjost kabine. Pri tem je treba paziti, da levo, nekoliko nižjo stranico kabine dobro in trdno prilepimo na notranjo stran trupa, drugače imamo lahko težave s trdnostjo letala. Precej težavno je tudi združevanje motorjev in jaškov za podvozje s krilom. Zlasti predel zgoraj na »grbi« za motorjem je zelo problematičen. Tam lahko na stiku dobimo grdo stopnico. Zato sem tam dolgo pre¬ izkušal sestavljanje in spoj potem podložil z nekaj plastike. Tako mi je vse skupaj uspelo sestaviti brez špranj in stopnic. Na voljo imamo dve vrsti zadnje zasteklitve, obe pa lahko prika¬ žemo tudi odprti. Zgodnja ni imela odprtine za zadnjo strojnico, pač pa je ta, ko ni bila v uporabi, ležala v nekakšnem kanalu ali vdolbini na levi strani. Poznejša je imela polkrožen izrez v zadnji šipi, tako da strelcu ni bilo treba odpirati zasteklitve, če se je moral braniti. Eduardove maske zelo olajšajo barvanje precej zapletenih okvirjev zasteklitve. Na voljo je tudi notranjost prostora za strojnice v nosu, na izbiro pa imamo tudi dva različna pokrova, enega s kamero med cevmi in enega brez. Ker se mi zdi to letalo z zaprtimi pokrovi zelo elegantno in tudi nalepke na nosu segajo na pokrov, sem nos rajši prikazal v zaprtem stanju. V kabini sta tudi lepo detajlirana 20-mm topova MG FF, a se na koncu komaj še vidita, bolj opazni pa so rezervni bobni za strelivo, ki jih je moral menjavati zadnji strelec. Maketa je zelo lepo detajlirana in tudi površina deluje zelo pre¬ pričljivo. Vseeno pa je priporočljivo poglobiti nekaj gravur, zlasti pri predkrilcih, pa tudi zadnji rob zgornjega okrova motorja je bil na pravem letalu kar opazen. Krilca so odlita posebej, zakrilca in pred- krilca pa ne, a to niti ni pomanjkljivost, ker so bila zelo pogosto v nevtralnem položaju. Eduard ponuja oznake za pet letal: (A) 3U-GS s tropskimi filtri in puščavsko kamuflažo, (B) črnega nočnega lovca A2-BA s sivimi kodami in rumeno spodnjo stranjo motorjev, (C) 3U+AN Obit. Ros- sivvalla iz Grčije 1941 z evropsko kamuflažo in rumenimi motorji, nosom, konci kril ter smernimi in višinskimi krmili; na nosu ima pikov as 5./ZG 26 in coklo II./ZG 26; (D) italijanskega nočnega lovca s tri¬ barvno segmentno kamuflažo zgoraj in na bokih ter črnimi spodnjimi površinami; (E) M8+AP Heinza Nackeja iz Grčije, tudi z rumenimi taktičnimi oznakami in značilnim zobatim gobcem pod nosom. Ker se nisem mogel odločiti med temi možnostmi in so me zelo mikala zgodnja kolesa, sem izbral šesto možnost, namreč letalo, ki si¬ cer nikoli ni videlo Sredozemlja, pač pa je sodelovalo v bitki za Brita¬ nijo leta 1940. Nalepke izvirajo iz poljske publikacije Mini TopColors. Maketa se načeloma kar lepo sestavlja, vendar skriva nekaj pasti in težav, zlasti pri združevanju motorjev s krilom in pri pritrjevanju kril na trup. Toda če se dela lotimo dovolj skrbno in potrpežljivo, ne bo treba veliko kitati in brusiti. Končni rezultat je vsekakor prepri¬ čljiv in maketa je točen posnetek pravega letala. Zato Eduardovega Bf 110, zlasti v tej bogatejši »sredozemski« izdaji, toplo priporočam vsem, ki imajo dovolj izkušenj in spretnosti. januar 2013 | 27 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup kot učni pripomoček pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli (5.del) DAMJAN GAŠPARIČ Lepo pozdravljeni v novem letu. Znanje, ki smo ga pridobivali v jesenskih številkah, se tu še ne konča. Google Sketchup ima še nekaj zanimivih možnosti, ki jih bomo prikazali v tej številki in praktično uporabili v naslednjih številkah. Na primeru risanja hiše bomo spoznali še nekaj uporabnih trikov. Preizkusili se bomo v risanju hiše L-oblike. Pri tej hiši se bomo omejili bolj na zunanjost. Najprej narišemo tloris hiše v obliki črke L. To naredimo z oro¬ djem Line, sproti vnašamo dimenzije v desni spodnji okvirček ter pa¬ zimo na vzporednost črt. Dimenzije naj v našem primeru ne bodo pomembne, osredotočimo se predvsem na postopek risanja. Z orodjem Push/Pull narisan lik povišamo na primerno višino. Z orodjem Line narišemo črte po sredini zgornje ploskve. Začnemo na sredini izbranega roba (Midpoint) in med risanjem sledimo črti, ki je vzporedna z ustrezno koordinatno osjo (glej barvo črte in osi). Črte, ki smo jih narisali, predstavljajo potek strehe in jih zdaj še označimo (gumb Select). Odvečne črte zbrišemo z orodjem Eraser. Potek strehe Preostane nam še, da streho dvignemo, spet za poljubno višino. To storimo z orodjem Nove. Ob tem naj spet spomnimo, da moramo slediti navpični osi, s čimer zagotovimo, da sta leva in desna stran strehe enaki. Dele strehe, kjer imamo na primer dodatno okno, lahko naknadno dodajamo. Določimo razdaljo od roba strehe. Z orodjem Line nariše¬ mo navpični črti, povežemo njuna vrhova, nato pa iz te vodoravne črte določimo, kako visoko bo segal nadstrešek okna. Vrh zadnje narisane črte povežemo z vrhovoma prvih dveh navpičnih črt in dobimo želeno osnovno obliko. Slika, ki to obliko prikazuje, je namenoma tako zasu¬ kana, da se čim bolje vidi sprednji del. y uaiiii«i- —— — g——— I 00 * 1 tHp * /••(' IC> * S : »l® OOO © Drag m«iM 10 MlMmuMpl*. Načrtovanje nadstreška za okno Iz zgornjih treh oglišč potegnemo vodoravne črte do strehe (po¬ kaže se napis On Face), te točke pa povežemo še s preostalimi oglišči našega nadstreška in naloga je opravljena. Hiša potrebuje tudi dimnik. Najprej določimo, kje bo dimnik, za kar uporabimo orodje Tape Measure Tool. Izberimo si del strehe, na primer na drugi strani L-strehe. Možnosti za risanje dimnika sta dve. Pri prvi lahko na začetku na streho narišemo tloris dimnika s po¬ močjo orodja Rectangle, z orodjem Push/Pull dimnik izvlečemo, po¬ tem pa označimo zgornjo ploskev ali le en rob in ga z orodjem Move 28 | januar 201 3 RAČUNALNIŠTVO premikamo, dokler ne dobimo želene oblike. Vendar je ta način manj natančen kot drugi. Pri drugem načinu rišemo dimnik podobno kot nadstrešek za okno na strehi, le z majhno razliko. Pri dimniku najprej narišemo stranski profil. Uporabimo orodje Line in narišemo želene dimenzije dimnika. Z orodjem Push/Pull lik poglobimo v izbrani smeri in dimnik je končan. Ker smo pri risanju črt upoštevali ujemanje s koordinatnimi osmi, zdaj nimamo nobenega dodatnega dela z robovi. Dimniku lahko narišemo še odprtino okrogle oblike. Z orodjem Tape Measure Tool določimo središče in z orodjem Circle narišemo krog ter ga z orodjem Push/Pull poglobimo. Nadstrešek potrebuje tudi stebre, ki bodo držali streho. Ob tem naj omenimo zelo priročno možnost, ki jo nudi ta program. Ko rišemo več enakih stvari, kot so stebri in podobno, včasih želimo drugačne dimenzije že narisanih predmetov. Takrat bi morali popravljati vsak predmet posebej, kar bi bilo zelo zamudno in monotono početje. V ta namen Google Sketchup nudi možnost izdelave komponent, kar se v angleščini imenuje Make Component. Komponento in njeno ime v našem primeru določimo za stebre. Ko začnemo risati prvi steber, že na začetku risanja določimo, da gre za komponento, in tej komponenti dodelimo ime. Predpostavimo, da imamo stebre kvadratne oblike. Narišimo maj¬ hen kvadrat na želenem mestu in ga označimo z dvoklikom. Ko imamo kvadratek označen, sledi desni klik, nato v prikazanem meniju izbere¬ mo (kliknemo) Make Component. Pojavi se polje Create Component. V polje Name (ime) vpišemo ime komponente, na primer »Steber«. Če imamo samo eno komponento, za katero natančno vemo, kakšna je, polje Description enostavno preskočimo. Pustimo obe obkljukani polji, ki sta v odprtem pogovornem oknu. Kliknimo gumb Create (ustvari). Tako imamo še vedno osnovni kvadrat, ki je zdaj postal kompo¬ nenta. Želeli bi narediti več stebrov vzdolž celotne dolžine nadstreška za avto. Izberemo orodje Move, z miško se postavimo na označeno komponento (za zdaj še kvadratek), pritisnemo tipko Ctrl na tipkovni¬ ci in jo spustimo, nato kvadratek z držanjem levega gumba na miški po¬ vlečemo vzdolž zunanjega spodnjega roba. Med vlečenjem spet pazi¬ mo na vzporednost z zunanjim robom, kar nam ves čas prikazuje črta enake barve, kot je barva koordinatne osi. V spodnji desni okvirček vpišemo število stebrov, ki jih želimo imeti na tej razdalji, in dodatno vpišemo znak za deljenje ter potrdimo z Enter. Številu, ki smo ga vpi¬ sali v okence, moramo prišteti še začetni steber, zato to upoštevajmo, če želimo imeti natančno določeno število stebrov. Narisan dimnik Izdelava komponente Poleg dela hiše, kjer je dimnik, narišemo nadstrešek za avtomobil. Na tleh narišemo ustrezno velik pravokotnik. Na mestu, od koder bo narisana streha za nadstrešek, narišemo črte tako, da določimo debe¬ lino strehe, potem uporabimo orodje Push/Pull in streho izvlečemo za toliko, kot smo prej določili z narisanim pravokotnikom. Dimenzije nadstreška lahko sproti spreminjamo, tako da označimo določen rob in ga povlečemo v želeni smeri. Osnova stebrov Zdaj lahko narišemo vse stebre naenkrat. Dvokliknemo na enega od kvadratkov. Vse razen označenega kvadratka posivi, iz oglišča kva¬ drata se prikažejo osnovne osi. Označen kvadratek zdaj še povišamo do strehe z orodjem Push/Pull. Skupaj iz označenega kvadratka istoča¬ sno rišemo stebre tudi iz ostalih kvadratkov. Risanje stebrov smo tako močno skrajšali in poenostavili. Ne samo višino, tudi debelino stebrov lahko spreminjamo vsem stebrom hkrati. januar 2013 | 29 RAČUNALNIŠTVO Narisani stebri Hiša, ki jo ustvarjamo, ima še nedokončano streho. Izboljšajmo jo. V ta namen si narišemo pomožne črte. Uporabimo orodje Tape Mea- sure Tool, se postavimo na izbrani rob in z miško povlečemo vstran od notranjost pikčasto označi. Pri tem je rdeča pikica na enem od robov (On Edge), držimo levi gumb na miški in potegnemo navznoter ter hkrati vpišemo želeno mero in potrdimo z Enter. To ponovimo pri vseh okvirčkih. £*• £t*w ipoit Hdp »/••C itS*' .-3 ioeia:^ _ Dokončana hiša 1 Timovi načrti na voljo na i www.tzs.si/e-knjigarna J i™ 1 ■ DraftSight *AD Naložite si svojo brezplačno verzijo programa že danes! www.draftsight.com IB-CADDV 0.0,0. DUNAJSKA CESTA 106 1000 LJUBLJANA tel.: (01) 56612 55 e-mail solidworks@ib-caddy.i DraftSight je profesionalen 2D CAD program, ki omogoča izdelavo in urejanje 2D risb in dokumentacije v DWG in DXF formatih. Deluje v okoljih Windows, Linux. _ TIMOVI NAČRTI NOVO TIMOV NAČRT 3 I ORION, RV MOTORNI MODEL Z ELEKTRIČNIM POGONOM Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I - motorni letalski RV-model basic 4 star TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa I TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KI M I TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis TIMOV NAČRT II -jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 - spitfire TIMOV NAČRT 17 - trener 40 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 januar 2013 | 31 PRILOGA Neobičajna stenska ura Med brskanjem po spletu človek najde marsikaj zanimivega - med drugim tudi upo¬ rabne oz. okrasne izdelke, ki sicer nikakor niso poceni, v domači delavnici pa jih lahko z nekaj iznajdljivosti naredimo za drobiž. Tako, denimo, podjetje Koziol iz umetnih mas iz¬ deluje celo vrsto stenskih ur, ki se oblikovno zelo razlikujejo od naprav, kakršnih smo sicer vajeni. Med njimi posebno izstopa izvedba, sestavljena iz različno velikih številk, ki so po¬ vezane med seboj in z urnim mehanizmom na sredini. Ker bi si nekaj podobnega gotovo z veseljem izdelal tudi marsikateri ljubitelj rez¬ ljanja, smo pripravili načrt za izdelavo neobi¬ čajne stenske ure. Gradivo Izdelek na sliki I je narejen iz dveh skupaj zlepljenih kosov 5 mm debele bukove vezane MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič plošče, seveda pa lahko izberete tudi tanjše gradivo, ki ga je lažje žagati, mehkejšo vezano ploščo (npr. topolovo ali brezovo, kakršno iz¬ delujejo v mizarstvu Ipavec v Mengšu) ali celo akrilno steklo. Izjema je samo element z me¬ rami 80 x 80 mm in 10-mm luknjo na sredini, Orodje in pripomočki Osnovno orodje pri izdelavi stenske ure je modelarska rezljača z žagicami št. 7 ali 9, ki imajo nekoliko večje zobce, s katerimi je lažje žagati debelo vezano ploščo. Obstajajo ročne (modelarski lok) in električne rezljače, tem pa se je prav pred kratkim pridružil še ki mora biti debel 5 mm oz. ravno toliko, da je nanj mogoče pritrditi urni mehanizem. Po¬ trebujete še nekaj bukovih paličic s premerom 3 mm (za povezovanje številk med seboj) ter seveda urni mehanizem z 1,5-voltno baterijo (AA) in kazalci. Najcenejši kompleti stanejo le nekaj evrov, do njega pa lahko pridete tudi tako, da razstavite kakšno reklamno ali cene¬ no uro (največkrat) kitajske proizvodnje. Za lepljenje uporabite katero koli belo lepilo za les, za barvanje pa so najprimernejše akrilne barve oz. brezbarvni ali tonirani zaščitni pre¬ mazi za les. TIMOV TEST Dremel Moto Saw - dve orodji v enem Na področju modelarstva in maketarstva je mogoče v zadnjem desetletju opaziti velik napredek. Pojavila se je cela vrsta električnih pripomočkov različnih proizvajalcev (Black & Decker, Proxxon, Dre¬ mel, Mantua itd.), ki so pravzaprav samo pomanjšana izvedba zmog¬ ljivejših orodij za obrtnike (vrtalniki, gravirniki, rezalniki, rezkalniki, brusilniki, nihajne in krožne žage, mini stružnice itd.). Obstajajo tudi električne rezljače, ki učinkovito nadomeščajo počasno in utrujajoče delo z ročnim modelarskim lokom. Ponudba teh je v tujini precejšnja (Delta, Hegner, DeVValt, Excalibur, Scheppach itd.), v naših trgovinah pa je zaradi manjšega zanimanja bolj skromna. Pred kratkim je na prodajne police (tudi pri nas) prišlo novo orodje - pravzaprav dve orodji v enem -, ki so ga razvili inženirji podjetja Dremel, imenuje pa se Moto Savv (model MS20). Gre za izvirno zasnovo pripomočka, ki deluje kot prenosen električno gnan modelarski lok (slika 9), že v naslednjem hipu pa se lahko spremeni v stabilno namizno modelarsko električno rezljačo (slika 10). Kljub temu ne nadomešča ne prvega ne drugega omenjenega orodja, am¬ pak ju s svojo uporabnostjo imenitno dopolnjuje. Iz žilave plastike izdelano podložno mizico velikosti 21 x 27 cm z dvema kovinskima sponama pritrdimo na rob delovne površine, nato pa vanjo z zgornje strani potisnemo modelarskemu loku podobno žago z vgrajenim 70-vatnim motorjem, na os katerega je pritrjen eks- center. Ta skrbi, da se v 30 cm dolg okvir vpet žagin list dolžine 10 cm od 1500- do 2250-krat v minuti pomakne za 8 mm gor oz. dol. Na sprednji strani ergonomsko oblikovanega držala sta vgrajena vklopno/ izklopno stikalo in gumb za zvezno nastavljanje hitrosti delovanja. Orodje tehta 1,1 kg, dolžina priključnega kabla pa je 2,5 m. Obdelovanec na osnovno površino pritiska po višini poljubno na¬ stavljiva pridrževalna noga. Menjava žaginih listov ne bi mogla biti bolj 32 | januar 20 1 3 PRILOGA nadvse uporaben izdelek podjetja Dremel, ki je posrečena kombinacija obeh prej ome¬ njenih orodij. (Kratek opis lahko preberete v spodnjem okvirčku.) Poleg žage si pripravi¬ te še škarje, električni vrtalnik, svedre za les 0 I (oz. 5), 3 in 10 mm, kombinirane klešče, ploščato pilo, brusilni papir različnih zrnato- sti, nekaj modelarskih ali manjših mizarskih spon in čopič. Izdelava Obrisi številk in nosilca urnega mehani¬ zma so v naravni velikosti narisani na prilogi, poleg pa je še sestavna risba v merilu I : 2. S svinčnikom in kopirnim ali indigo papirjem jih prerišite neposredno na gradivo. Ročnemu prerisovanju, ki je precej dolgotrajno in ne preveč natančno, se je mogoče izogniti tako, da načrt prefotokopirate in razstrižete. Posa¬ mezne kose nato na hrbtni strani namažite z odstranljivim lepilom (npr. Scotch UP) in jih nalepite na obrušen kos vezane plošče (sli¬ ka 2). Najprej s 3-mm svedrom natančno na označenih mestih izvrtajte luknje za povezo¬ valne čepe in šele nato pride na vrsto izdelava številk. Da bi lahko izžagali odprtini za urni mehanizem in notranje zaključene površine pri številkah 4, 6, 8, 9 in 10, morate v vsa¬ ko posebej z l-mm svedrom najprej izvrtati luknjico. Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo nato zate¬ gnite še z vijakom na vrhu loka. Pri rezljanju bodite čim bolj natančni. V primeru, da ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja najprej previdno odstranite ostanke prilepljenega papirja (slika 3). Nato z iglastimi pilicami in brusilnim pa¬ pirjem obdelajte vse sestavne dele (slika 4). Iz 3 mm debele okrogle bukove paličice na¬ režite 13 koščkov, ki naj bodo nekoliko daljši od dvojne debeline številk (slika 5). Sestavni del s številko 12 je hkrati tudi nosilec ohišja za urni mehanizem. Na zadnji strani nanj na¬ lepite okvir, spredaj pa nosilec mehanizma z 10-mm luknjo na sredini (slika 6). Ker je ura razmeroma velika, izberite čim daljše kazalce (slika 7). Zdaj lahko poskusno sestavite izde¬ lek (slika 8). Ko ste odpravili še zadnje pomanjkljivo¬ sti, na vse povezovalne čepe na stikih številk kanite kapljico lepila. Počakajte, da se popol¬ noma posuši, nato pa s fino pilo in brusilnim papirjem natančno obdelajte mesta, kjer čepi molijo iz številk. Izdelek je zdaj pripravljen na barvanje. Pri izbiri barve upoštevajte na¬ membnost in opremo prostora, v katerega nameravate obesiti uro, ter seveda barvo ste- preprosta, kot je, saj traja le nekaj sekund. Žagin list ima namreč na obeh straneh zatič, da je ravno prav napet, pa poskrbi ročica na vrhu okvirja. Na obeh straneh delovne mizice je žleb za vzporedno vodilo, na katerem je nameščen kotomer za lažje nastavljanje želenega kota, na spodnji strani pa je priključek za odsesavanje prahu. Ob nakupu je orodju priloženih pet žaginih listov dolžine 100 mm (dodatni so na¬ prodaj v kompletih po 5 kosov; slika 12). Dva z oznako MS5I (širina 2,5 mm, debelina 0,4 mm, 6 zob/cm) sta namenjena za natančne rav¬ ne in ukrivljene reze manjšega premera do največje debeline obde- lovanca 12 mm. Naslednja dva lista z oznako MS52 (širina 1,9 mm, debelina 0,2 mm, 7 zob/cm) sta namenjena za ravne in ukrivljene reze velikega premera v les in umetne mase. Peti žagin list z ozna- januar 2013 | 33 PRILOGA 7 ne. Če je ta bela, je lahko ura skoraj kakršne koli barve - nenazadnje jo lahko pustite tudi v naravni ali nekoliko potemnjeni barvi lesa (slika I) na leseni stenski oblogi pa bo bo¬ lje vidna ura bele, rumene ali rdeče barve. To lahko nanašate z manjšim čopičem, še hitreje in natančneje pa boste delo opravili, če boste uporabili hitro sušeče akrilne barve v pršil¬ kah. V vsakem primeru je treba na površino nanesti najmanj dve plasti barve. Pri montaži urnega mehanizma je treba upoštevati naslednji vrstni red. Najprej na os nataknite gumijasto podložko, ki blaži zvok tiktakanja. Nato oboje skupaj z zadnje strani potisnite v luknjo in s kombiniranimi kleščami previdno zategnite matico. Na os najprej nata¬ knete kazalec za ure. Temu sledi minutni kaza¬ lec, ki se mora vrteti brez drsanja ali zatikanja ob kazalec pod njim. Ko ga narahlo zategnete z matico, na os previdno nasadite še sekundni kazalec. Kazalce nastavite na točen čas, v urni mehanizem vstavite 1,5-voltno baterijo in jo pokrijte s priloženim plastičnim pokrovčkom. Nekateri urni mehanizmi so že opremljeni z žično ali s pločevinasto kljukico za obesitev na steno. Če vaš ni tak, na sredini nosilca pod številko 12 z zadnje strani izvrtajte plitvo luk¬ njico, ki bo služita temu namenu. Uro obesi¬ te na žebelj, ki naj približno 15 mm gleda iz stene. ko MS53 (širina 1,9 mm, debelina 0,2 mm, 10 zob/cm) je (uradno) namenjen za žaganje mehke pločevine, v resnici pa je uporaben še za marsikaj drugega. Vse skupaj je spravljeno v trdnem plastičnem kovčku, ki omogoča varno in preprosto prenašanje oz. hrambo (slika 11). površino obdelovanca. Z nekaj vaje je mogoče ob ravno prav močnem potiskanju obdelovanca proti žaginemu listu žagati tudi okrogle ali oval¬ ne predmete, kot so palice, plastični tulci, plutovinasti zamaški itd. Ko orodje s preprostim pritiskom na zaklep snamemo z mizice, se spreme¬ ni v učinkovit prenosni pripomoček za hiter razrez večjih kosov plošč V modelarstvu in maketarstvu se ne srečujemo samo z lesom raz¬ ličnih vrst in debelin (vezana plošča ter razne lepljene in iverne plo¬ šče, masiven les, balza, furnir), ampak še z marsičem drugim (akrilno steklo, plastika, pluta, stiropor, stirodur, depron, mavec, klobučevina, 12 razne talne oblo¬ ge iz umetnih mas, penasta in surova guma, usnje, lepen¬ ka, vitroplast itd.). Vse našteto lahko (seveda z določenimi omejitvami) žagamo z novim Dremlo- vim orodjem, kar je razvidno s fotografij 13-18. Rez je popol¬ noma gladek, ena¬ komeren in seveda pravokoten glede na npr. vezanega lesa ter za natančno izžagovanje elementov s pretežno ravnimi ali ne preveč zakrivljenimi robovi. Ker se žagini listi, ki jih je mogoče uporabljati na novi Dremlovi žagi Moto Saw, razlikujejo od standardnih z dolžino 127 oz. 130 mm in z gladkim zaključkom na obeh koncih (za vpenjanje v običajni modelar¬ ski lok), s tem orodjem ni mogoče rezljati zelo finih detajlov, s kakršni¬ mi se srečujemo pri izdelavi šatulj in podobnih okrasnih izdelkov. Pred izžagovanjem notranjih zaključenih površin je treba v vogale izvrtati 5-mm luknje, saj razmeroma široki in debeli žagini listi ne dovoljujejo žaganja krivin, manjših od premera 6 mm. To pomeni, da si je treba pri pravih in ostrih kotih pomagati z luknjami in s spreminjanjem smeri žaganja, kot je s fotostripom prikazano na primeru izdelave številke 4 (slike 19). Vzporedno vodilo je na splošno zelo uporaben kos pribora, vendar pa pri žagi Moto Saw ne pride do enakega izraza kot pri krožnih in vbodnih žagah. Razlog za to so zobci žaginih listov za modelarstvo, ki so ostreni samo na eni strani, zato žaga vedno nekoliko »zanaša«. Če bi torej ob pomoči vodila želeli odžagati kos vezane plošče pod pravim kotom, bi morali kotomer na vodilu nastaviti za približno 5° več. 34 | januar 2013 PRILOGA SREDlStU 11 PREDSTAVITVE Apfik’ video I. Posnemi in pokaži. Zenimklikomr • , RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem revije TIM ponujajo POSEBNO PONUDBO! Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali O1 620 88 03 kjer navedete geslo TIM*. Posebna ponudba velja samo do 28. 02. 2013! ‘Posebna ponudba velja samo za nove naročnike. 12 številk revije Računalniške novice za samo 9,70 €! Pa še nekaj: morda ne bi bilo slabo, če bi bilo vklopno stikalo (na¬ mesto zdajšnje zelo trde in nepriročne drsne izvedbe) na držalu orod¬ ja raje klecno, medtem ko se kolesce pod njim vrti preveč narahlo; ker se med delom z žago, ko ta ni pritrjena na mizico, z mezincem večkrat zadenemo obenj, s tem nehote povzročimo spremembo hitrosti. A ti dve drobni pomanjkljivosti se skrijeta ob vseh dobrih lastnostih in uporabnosti, ki jih ponuja novo Dremlovo orodja za modelarje in maketarje. Predstavitev opisanega izdelka najdete na spletni strani http:// www.dremeleurope.com/si/sllocs/productl6l32/5l4/dremel%C2%AE-mo to-saw/dremei%>C2%>AE-moto-saw, na YouTubu pa si je mogoče ogledati tudi nekaj videoposnetkov uporabe. januar 2013 | 35 TK SPRETNE ROKE Oblikovanje brošk iz filca in blaga ANA GERČAR Broška je naprsna zaponka, izdelana iz ra¬ znovrstnih materialov, namenjena za spenja¬ nje oblačila in za okras. Prve broške ali fibule, kot so jih včasih imenovali, so predstavljali močnejši trni, kmalu pa so pri broškah začeli uporabljati različne zatiče, zaponke in pripon¬ ke. Broške so postajale barvitejše, bolj izvir¬ ne, za izdelavo pa so začeli uporabljati tudi različne materiale. Danes lahko broške izdelamo praktično iz skoraj katerega koli materiala, naravnega ali umetnega. Broške izdelamo iz odpadnih ma¬ terialov - različnih zavrženih kosov oblačil, iz trakov za zavijanje daril itd. V članku bom opisala oblikovanje broške iz filca in blaga. Obstaja veliko možnosti in na¬ činov, kakšno tehniko oz. način uporabiti pri ustvarjanju takšne broške, sama pa sem izbra¬ la za vsake vrste materiala le en način izdelave. Oblikovanje broške iz filca Pri izdelavi broške iz filca potrebujemo naslednji material: raznobarvni file, enosloj¬ ne ali večslojne prejice različnih barv, iglo za šivanje, škarje za striženje blaga ter škarje za striženje nitk, dvokomponentno lepilo, nava¬ dno lepilo, svetlo barvico, kemični svinčnik, zaponko, modelčke (šablone), perlice večjih dimenzij, različne gumbe (slika I). Slika I. Material za izdelavo broške iz filca Za oblikovanje broške uporabimo tri okrogle modelčke različnih velikosti. Največji modelček položimo na svetlo moder file in ga s kemičnim svinčnikom obrišemo, enako naredi¬ mo z najmanjšim modelčkom. Na temno mo¬ der file pa postavimo srednje velik okrogli mo¬ delček in ga obrišemo s svetlo barvico (slika 2). Slika 2. Okrogle šablone obrišemo na file. Izrežemo narisane kroge v treh različnih velikosti. Najlažje to naredimo s škarjami za blago, saj gre s škarjami za papir delo težje od rok (slika 3). Slika 3. Izrežemo narisane kroge. Vse tri kroge obšijemo z verižnim vbo¬ dom. Za to lahko uporabimo sukano prejico za vezenje ali enojno. Sama sem uporabila sukano, ki sem jo pred šivanjem odsukala in razstavila na tri dele, vsak del ima potem po dve niti, skupaj torej šest (slika 4). Slika 4. Sukano prejico odsukamo in razstavimo na tri dele. Za svetla kroga uporabimo temno modro prejico, za temno moder krog pa svetlejšo prejico, da ustvarimo barvni kontrast (slika 5). Slika 5. Iglo vbodemo v file. Niti vdenemo v iglo in jo zabodemo pribli¬ žno pol centimetra v notranjost kroga, nato jo potisnemo skozi file (z levo roko, če smo de¬ sničarji), pri čemer jo ves čas držimo napeto. Niti držimo z levo roko in narahlo vleče¬ mo iglo toliko časa, da naredimo prvo zan¬ ko, ki pa še ni tako lepa, kot bodo naslednje (slika 6). Slika 6. Niti držimo z roko. Pri šivanju smo ves čas pozorni na to, da pri vsaki zanki, tik preden jo zaključimo, z iglo vpeljemo niti v prejšnjo zanko in tako zašije¬ mo ličen rob kroga (slika 7). Enak postopek ponovimo pri vseh treh krogih. Slika 7. Iglo vpeljemo v zanko. Ko obšijemo vse tri kroge, jih zložimo po velikosti drugega na drugega. Znova vdenemo niti v iglo in sešijemo skupaj vse tri kroge. Na vrhu najmanjšega kroga prišijemo še gumb (slika 8). Slika 8. Prišijemo gumb. Zaponko lahko prišijemo na zunanjo stran največjega kroga ali jo prilepimo. Sama sem to naredila z dvokomponentnim lepilom. Pri lepljenju z dvokomponentnim lepilom moramo paziti, da odmerimo enako količino obeh komponent in da ju dobro premešamo, saj drugače lepilo ne bo držalo. Lepilo nane¬ semo na zaponko (slika 9). Slika 9. Na zaponko nanesemo lepilo. Zaponko s prsti pritisnemo na broško in jo damo sušiti na mesto, kjer je ne bomo več premikali. Lepilo se bo namreč dokončno str¬ dilo šele čez nekaj ur. Iz svetlo modrega filca izrežemo manjši krog in ga prilepimo na zaponko, da jo pre¬ krijemo. Tako bo tudi broška lepša (sliki 10 in II). 36 | januar 20 1 3 ZA SPRETNE ROKE Slika 10. Zaponko prilepimo na broško. Slika 11. Okrogel kos filca prilepimo čez zaponko. Namesto gumbov lahko na broško pritr¬ dimo tudi različne perlice, bodisi lesene ali plastične (slika 12). Slika 12. Izdelane broške iz filca Oblikovanje broške iz blaga Če se odločimo za broške iz blaga, upo¬ rabimo tanko blago, saj bo tako izdelava preprostejša. Lahko uporabimo manjše kose blaga, ki smo ga mislili zavreči, ali pa izbere¬ mo pisano blago, iz katerega bo nastala lepa živahna broška. V ta namen potrebujemo naslednji ma¬ terial: tanko blago različnih barv in motivov, škarje za blago, veziljske škarje, različne gumbe večjih dimenzij, večje perlice, kemični svinčnik, svetlo barvico, sukanec, šablona v obliki kvadrata ali kos kartona (slika 13). Slika 13. Material za izdelavo broške iz blaga Na blagu ob šabloni obrišemo šest ena¬ ko velikih kvadratov. Velikost kvadrata je odvisna od tega, kako veliko broško želimo izdelati. Večji kot bo kvadrat, večja bo bro¬ ška. Kvadrate preprosto zarišemo s kvadrat¬ nim modelčkom ali pa na karton narišemo kvadrat, ga izrežemo in obliko prenesemo na blago (slika 14). Slika 14. Na blago ob šabloni obrišemo šest kva¬ dratov. Vse kvadrate izrežemo s škarjami za bla¬ go, ki so za to delo najprimernejše (slika 15). Slika 15. Izrežemo kvadratne kose. Dobljene kvadrate prepognemo po diago¬ nali tako, da dobimo trikotnik. S prsti močno pogladimo daljšo stranico trikotnika (slika 16). Slika 16. Kvadrate prepognemo po diagonali. V iglo vpeljemo niti in trikotnik obšijemo po krajših stranicah, približno tri milimetre od roba navznoter (slika 17). Slika 17. Z nitmi prejice obšijemo dve stranici tri¬ kotnika. Ko stranici obšijemo, z eno roko dobro primemo mesto, kjer smo začeli šivati, da nam niti ne uidejo iz lukenj, z drugo roko pa primemo iglo in potegnemo niti tako, da se blago naguba v cvetni list broške. Enako obšijemo vse ostale trikotnike (slika 18). Slika 18. Niti povlečemo ... Krajšo, nagubano stranico, ki jo dobimo, ko trikotnik sešijemo in povlečemo sukanec, sešijemo skupaj. Vsak cvetni list s prsti enako¬ merno razpremo (slika 19). Slika 19. ... in zavežemo. Nato se lotimo spajanja cvetnih listov. V vsak list najprej nekajkrat vbodemo in nape¬ ljemo niti, nato cvetne liste prišijemo druge¬ ga poleg drugega. Že med šivanjem jih raz¬ porejamo tako, da so na koncu enakomerno razporejeni. Spredaj prišijemo velik gumb ali nekaj večjih perlic (slika 20). Slika 20. Cvetove prišijemo drugega zraven drugega. Slika 21. Zadaj prišijemo zaponko. Zadaj na bro¬ ško prišijemo za¬ ponko, najbolje da s sukancem, ki je enake barve, kot je blago broške (slika 21). januar 2013 | 37 PRILOGA Jelen Rudolf ALEKSANDER SEKIRNIK Poznate tole božično pesmico, ki jo la¬ hko poslušate ob filmčku na spletnem naslo¬ vu http.7/www.youtube.com/watch?v : =UIY6Z IfEsRo? Ste vedeli, da Božičkove sani vleče devet severnih jelenov in da se njihov vod¬ ja imenuje Rudolf? Vas zanima, zakaj je prav Rudolf na čelu vprege? Naj povemo, da Rudolf vodi vprego zato, ker ima edini žareč rdeč no¬ sek. Z njim v temnih zimskih večerih vpre¬ gi osvetljuje dolgo pot. Rudolf poskrbi, da Božiček vsako leto najde otroka, ki je nanj naslovil pismo z željami. Čeprav so prazniki že za nami, je prav, da se Božičku in njegovi vpregi s preprostim izdelkom zahvalimo za požrtvovalnost in do¬ broto ter za vsa dostavljena darila. Vabim vas, da v roke vzamete rezljačo in z njo iz primerno velikega kosa 3 ali 4 mm debele vezane plošče izrežete vse sestavne dele figurice jelenčka. Ta se ziblje na zimskih saneh. Poleg rezljače in koščka brusilnega pa¬ pirja boste za izdelavo potrebovali še lesene okrogle paličice premera 3 mm, kakršne se uporabljajo za pripravo ražnjičev, električni ali ročni vrtalnik in sveder premera 3 mm ter nekaj barv. Uporabite lahko kar tempera bar¬ ve za likovni pouk. Sam sem uporabil akrilne barve na vo¬ dni osnovi. Nujna je živo rdeča barva, s katero obarvate nosek. Brez nje ne boste mogli izdela¬ li pravega Rudolfa. Poleg te rabite še rjavo za trup in mor¬ da še zeleno za bar¬ vanje sani. Z večjim naborom barv bo izdelek še lepši. Vse dele previ¬ dno in počasi izrežite po črti. S svedrom izrez obraza vstavite živo rdeč nosek in iz- premera 3 mm izvrtate vse luknje. Robove sestavnih delov obrusite, da bodo popolno¬ ma gladki. Pred sestavljanjem dele pobarvajte skladno s prikazano predlogo. Sestavnih delov ni treba lepiti. Trup in sani povežete s 40 mm dolgima okroglima palica¬ ma. Dva koščka lesene palice, dolžine 8 mm, ki ponazarjata oči, hkrati služita za spoj jele¬ novega obraza s trupom. Na koncu v okrogel delek bo pripravljen za okras okenske police. Lučka jelenovega nosa bo prihodnje leto Božičku kazala pot na vaš naslov. Bralec, ki bi želel o jelenu Rudolfu izve¬ deti kaj več, naj v Wiki vtipka geslo »reindeer Rudolf«. Slikovno gradivo bo našel, če bo to geslo vpisal v spletni iskalnik. Z geslom »vvoo- den reindeer Rudolf« pa bo v zavihku »Slike« našel množico lesenih izdelkov na to temo. Odločil sem se, da z okraskom obdarim svoje prijatelje. V ta namen sem izrezal večje število jelenčkov. Pred barvanjem sem dele zato, da se med sušenjem barve ne bi dotikali delovne mize, nataknil na bucike. Pripravil sem dve barvni shemi, seveda pa lahko Rudolfa vsak pobarva po svo¬ jem okusu in z barvami, ki jih ima na voljo. Če Rudolfa položimo na bok, vidimo, kako so sestavljene sani in kako so videti njegove oči. Pogled na okrasek s sprednje in zadnje strani je lahko v pomoč pri sestavljanju. Zaradi velike glave je težišče figure jelenčka bolj spredaj. Rudolf je zato v mi¬ rovanju nagnjen naprej z glavo navzdol. Da sem ga uravnotežil, sem na zadnjo os namestil sedem matic velikosti M4. Lahko poskusite tudi s kovancem, ki ga z dvostranskim lepilnim trakom prilepite na očem nevidno stran trupa. Rešitev je seveda še več. 38 | januar 201 3 OGLASI NAGRAPNO VPRAŠANJE aerozapregat Na drugi strani vpišite pravilen odgovor. izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralni!?, Tehniška založba Slovenije Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, £i bo prejel akumulatorski vlicični^ Perles. H 1036LT KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije GLASBA ZA OTROKE Spoznaj glasbo in njeno zgodovino. Knjiga vsebuje številne podatke, zanimivosti, kratke življenjepise avtorjev, tabele, fotografije in ilustracije, poleg tega pa tudi preproste in zabavne vaje. V njej je podan pregled glasbe vse od začetkov do danes. Priložena je tudi zgoščenka s primeri nekaterih glasbenih obdobij. Redna cena: 24,99 € Akcija velja do izida -Februarske številke TIM oziroma do razprodaje zalog. □ JMRlJ ( Napišite pravilen odgovor: Poštna št. in kraj: p, p. 541 ‘Podpis: 1001 Ljubljana NAROČILNICA Kraj: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. Tehniška zalozba Slovenije Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. 'Podatki, označeni z zvezdico, so obvezni. S podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, Tefinisča založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra- jenciži vzpostavi,'vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podat®. Sodelujočim pri nagradnih igraži zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zafonu o varstvu osebniki podatfov. S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založnica revije objavijo vaše Ime, priimek in M bivanja, * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hrani v svoji evidenci ter vas redno obvešča o najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Tehniška založba Slovenije Maše odgovore pričakujemo najkasneje do 18. Januarja 2013. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številki. Za nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli veliko pravilnik odgovorov. Miss America Je eden najbolj znanik motornifi ietalsfcifi modelov Franka Zaica. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana E-pošta: * Podpis: www.tzs,si MODRA ŠTEVILKA ‘Ime in priimek: ‘Ulica in hišna številka: ‘Poštna št.: ‘Telefon: Datum: Knjigo GLASBA ZA OTROKE naročam: [U kot naročnik revije TIM po ceni 1 0 €. | | po redni ceni 24,99 €. *lme in priimek: ......................... ‘Naslov in kišna številka: MODRA ŠTEVILKA www.tzs.si {( (• 08017 90 ) Tehniška zalozba Slovenije, d, d. Nagrado - Akumulatorski vLiačnik Perles prejme: vo mesto) V OBJEKTIVU I* Revellovo maketo letala republic F-84E thunderjet v merilu I : 48 z oznako FS-687, ki je pripadalo 9. lovskemu skvadronu ameriškega vojnega letalstva na letališču K-2 v Južni Koreji v času Korejske vojne (1950-1953) je izdelal Tone Furlan. Vanjo je vgradil Airesov set 1784 F-84G thunderjet, ki obsega popoln kokpit z instrumentno tablo in pilotskim sedežem ter prostorom za strojnično orožje v nosu letala. Oznake na repu in na rezer¬ voarjih na krilih so ročno obarvane. Dodana je tudi doma izdelana nalepka SANDY. Maketa je zmagala na klubskem tekmovanju v Celju leta 2011 in je prejela najvišje odličje, prehodni pokal podjetja Revell za najboljšo maketo na tekmovanju. 2. Sašo Krašovec je avtor izvrstne makete francoskega bombnika in iz¬ vidnika iz I. svetovne vojne voisin 10 LAR. Letalo je delovalo ponoči, zato je tudi pobarvano s temno sivkastočrno barvo. Maketa v merilu I : 48 je izdelana na temelju sestavljanke proizvajalca Hi Tech, sicer pa je v dobršni meri predelana in samogradno detajlirana. 3- Leteči Eifflov stolp je zanimiv model, s katerim sta se na lanskem 34. po¬ kalu Ljubljane predstavila mlada ruska raketna modelarja, Kirill Strokov in Dmitri Korotin v kategoriji nenavadnih modelov osvojila 2. mesto. 4. Všečna maketa malega sovjetskega izvidniškega avtomobila BA-64 je izdelek srbskega maketarja Darka Simiča. Z njo je sodeloval na lanskem Festivalu SVM v Kranju. 5. Še ena iz serije maket oklepne tehnike iz slovenske vojaške zgodovine, ki prihaja iz delavnice Jara Škantarja, je izjemna upodobitev tanka T-34-85 II. tankovske brigade NOVJ z registrsko oznako 115. Foto: T. Furlan, A. Kogovšek, S. Krašovec in j. Prpič — a . , NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Sestavi mehanizme in Ds kako delujejo 186 671 2012/2013 920124949,5 COBISS Q MehaNizM WJ«K Redna cena: 19,99 € Cena za naročnike revije TIM: 15,99 € Spoznaj in razišči delovanje vsakdanjih mehanizmov, od preprostih vzvodov, zobnikov in škripcev do zobatih zapor ter odmičnega in ojničnega mehanizma. vodnjak W Za vse primere lahko sestaviš modele in preizkusiš njihovo delovanje. MODRA ŠTEVILKA (( (•08017 90) Tehniška založba Slovenije narocila@tzs.si www.tzs.si LETEV TRUPA Smreka 3x5x 330 mm NOSILEC KRILA Balza 1,5 mm CENTROPLAN ~ -Balza 1,5 mm HI-START G-24 Konstruiral: Frank Zaic Risal: Aleksander Sekirnik 2012 Jelen Rudolf Risal: Aleksander Sekirnik