ARHIVI XV 1992	Članki m razprave	43
m ;mb ni bilo, le eno združitev je £e treba omeniti. Pleoarna seja ob z društvi Okrsmega odbora RKi> Maribor in Okiajnega c dbor? RKb Murskr PobotP je potekala v .sindikalni dvorarr' Okrajnega ljudskega odbora Mar bor 27. 12, 1962. Okrajni odHor RK Maribor je v taksni sestfl deloval do 30. 4 1965 To je leto, ko so bili okraji ukinjeni in p'istili povsem prosto pot r-zvoju občinskih odborov. Obrinski nabori Marib< n-Tabur. Maribor-Tezno m M; ribor-Center p j sc z' kljutili svojo pot delovan ja z združitvijo v eno sam občino Maribor leta 1466.
Literatura
1. Zborni) Okrajnega vtabora RK M?ribor M"fibor 1968 Z Ivica Žnidarfič" O Sctkih razvoji. RK. Dri nas, Maribor 1986
3.	Ivira znidariič* KK za humanizem, razvoj in mir, IjubUana 1988 .
4.	Mi riborslri Vefcmik jutTa, 194114 str. 3
5.	Mariborski Vfiemik jutra, 1934/8 str. 3
6.	Ve&r foritoga) 1954 str. 3
ZI JSAMMcN^ASSUNG
D r E ntw^klungswe der Organi* 'tion deu Roten Kr euzes in Maribor auf der Gründl ige d er Bestände des Lanc arrhh Miribor
Slavjcu TovSak
Gl "ich nfeh der Bc&er ig d<r Sudt M'ribor ist u beadv t der Entwickunj der politischen BeIiS*den und gesellschaftspolitisch ;n JtganisaiioL.cn eine Arts. >>.ün-tiativer Tutigkufen gelaufen, die zum Anbieter1 der Aiztehilfi, zur nötigs' :n Beklsldune, zur Wfhahme oer RppLtriiiirten, rAung der Wohnungsproblem*', zum such,1 und Evidentieren der Verwandter. gerichtet wurd".
In der zweiten Hälfte 1941 kirn es rnr Kon_:itu!erung einzelner Aussei üsse und Scktore die mit der <-:rritorialcn En'Aiclaung des ;nger*n und weiteren Stadtkern' im Emk-ing stand >n. In den späteren Jahien folgt- eine Reihe von Verwaltung!.terril sriaien Reorganisierungen url paraleL damit die Definierung der Roth und dtr Pflich';n eon den Terrain - und R yonmisschus en.
Die Zahl der RK-Mitgi :eder wuchs s Jndlg. Die Organisation war besonders tätig auf den Schi n, wti RK. Nachwüchrc entstände", sind Aul ali.fi Eber ti hat RK eine Rnihe yon Bildiugskur. organis ert und &.ch den Probleren jeder einzelne Mittf -ngepaßL
Snemanja hrvaških filmskih pocjet v Sloven - do leta 1941
Vjekoslav Majcjn
Prva hrv?5kf filmska soem?nja v Sloveniji
Slovenski igralci in gltdaliiki režiserji so imeli vse cd obdobja intrcdanta Stj.pana Miietjča pomembno vljgo v zgodovin hrv-Skega igralst^». Pmav tako pa so kot ugledni glt da Viki umetnik1 žr od začetkov organizirano filmske proizvodnje aa Hrvaik^m sodeloval1 pri nas^ajarju hrvašk ga fiima. Eden od ojifc jc bil gLdalKki ume trik Ignacij BcrStnik (Cerklje na Gorenjskem, 1858 -Ljubljana, 1919), ignd :c, režiser m pisec. Po njegovem sc ¡nariju je zagrebški fiLoski producent Jugoslavija k.d. lita 1919 poroel igrani film BriS^m i «udinil Ignacij BorS-nik (že v viioki staro: ti) je v filmu, krterega zgod1 a se odvija v roirantičrih gorskih predelih, igral eoo giavih vbg. Film je bil poso:t v Sloveniji v okolici Blejsk iga jezera. Soemal» filma Josip Halia in Ljud vit Sač:k sta ob delu na igran :m filmu
posnela še dva dokumentarna nunska zapisa, ki sta bili z naslovoma Blejsko jezero (Br^d oa jezeru) m Blejski VLntgar (Vintgar laaj Blr.da) vključena v prve filmske žumale Jugoslavija filma.
Km "Ju po snemanju teh filmov je v Ljubljani umrl Ignarij Baritnik Snemala Jugoslavija filma so s svojimi kam :rami snemali poslednjo po. velikega igralca. Dokumentarni zapis pogreba igralca, ki je enako z^sluŽon za hrvaSk: in slovensko dramski umetnost, je bil tudi uvrSČeo v Jugoslavi^m filmski Žunial
Pol leta pied temi dogoola je v Celju gostoval an ambel Hrv~5kega oarodnjga gl :aaiižca (H*vatskog narodnog kazalii a - HNK) Gostovanje je spre mljal snemi lec zagrebSke Crc^tie. Filmski dokum'Ot o tem gostovanju je bil ko* filmski prispevek ped oasiovom Sprejem članov
44
r ank_ n razprave
ARHIVI XV 199i
HNK v Celju (Dofc^k članova HNK u Celju) uvr&cen v Croatijin žumal.
Filmski dokument posebnega pomena je kratki filmski zapis prisege častnikov jugoslovanske vojsk- pred generalom Maistrom ki ga je Jugoslavija film pomela leta iyi8 in je edini od že omenjenih filmov delno ohranjen.
Po teh prvih sn;manj;h hrvaških snemale ;v v Sloveniji, ki sovpadajo z vstopom Slovenija in Hrvatske v novo državo, se bode medsebojne vezi med obema svetovnima vojnama razvijale tako pn filmskih s-emanjih kot na drugih po drrčjih filma in kin-matogrr fije.
»Lkjepa naša domovina«
Eden največjih filmskih projektov, predviden in deloma uresničen med obema vujnama, je bilo snemanje serije filmov pod ¿kupnim nasiovem »Lijepa naša domovina« v planirani d alžim 20.000 m PrikiU jval naj bi naravne Jepote n pomembne kraje Jugoslavije in je bil namenjen prr dvsem na^im izseljencem po svetu. S prodajo filma našim izseljen skim skupnostim je želel pm ducent Jugoslavija k d. popnviti svoj finančn1 položaj. Iz časopisnega "ira sledi, da so leta 1921 poleg Dubrovnika in še nekaterih krajev Hrvašk posneli LjuDljano z veleb ijuium in BLjskc jezero (Narodne sveČanciti na Bledu).2
Zaradi kriz,, v hrvaški filmski produkciji neki j naslednjih let,, se je številr filmov, posnetih v Sloveniji zmanjkalo. To je cas, ko «ta prenehali z delom nejvečji hrvatski filmski podjetji Croatia [leta 1921) in Jugoslavija (leta 1926). Ameriki film je dosegel skoraj pope in monopol, kinematografija je predstavljala uvoz in distribucijo filmov, pa tudi pobojev za oTgaiiLiranje filmske produkcije ni bilo. Tako je obdobju intentvne filmsKe dejavnosti m snemanm vrste igrarTi filmov (v produkciji p-vih pomembnih film kih podjetjih Croatie m Jugoslavije k.d.) sledila ki nemate grafski dejavnost v obliki občasne naj veikrat namenske dokumentarne proizvodnje manjših produc ntov. Ti produccnti so delovali več ah mani kratek čas m niše imeli matjriaine pcdlage za ambicioznejEe projekte.
»ŠLola narod nog zdravijo«
Od leta 1927 je bila socialno-medicinska ustanova ikola narodnog zd av'ia ena od stabilnejših h*vaŠk:h filmskih produ^ntov Pri njej je bil ustanovljen filmski laboratorij z ramenom snemati ztiravslvenc-izobraževalne filme. Ustanova je kot filmski produceni v obdobju dn leta 1941 in ped pokrovj>jlj'stv'jm Svetjvne zdrav ¡tvent organizacije posn :la nad sedemdeset dokumentarnih, an:miranfli in igranih filmov namenjenih ¡Nravstveni in gc spodrrski izobrazbi ljudstva.3
Te fiinu so prikazovali po vsej Jugoslaviji pa tucL v tujini, nekatere tudi v rednih kin ima-'ografili- Zunimivo je, da so filme za prikarova njr v Sloveniji v ^koii narodnog Mravlja prevedli v slovenščino (podatki o tem se nahajajo v arhi vu Škol npr. za prikazovan ic filma »Dva brata« v Liublani leta 1931).
Prvi dokum mtami film. posnet leta i927 v Školi narodnog zdravija, je prikazoval delovanje zdravilišča 'lopclštica. Ohranjen je načrt scenarija, ki sc nahrja v arhivu ŠkoJeJ Režiš :r (urednic) filma je bil M«an Marjan »ve, snemalre Stanislav Ni woryta. Ohianj-sru podatki govere, da je film prikazoval delovni dan v zdravilišču s pregledi pacientov, pogoje bivanja, moinofti rekreacije, objekte in okolico.
Pc sprejetju zakona, ki je predpisal obvezno pnkazovLnje določenega procenta "Umov domači produkt ije v kinematografih, je Škola občasro snemal? tudi fibnsice žunuJ z naslovom Filmski tedrik (Filmski tjeanikj. Eden od njih je bila reportaža j. Slovenije, ki je prikazovala potovanje pc železnici od Zagreba do Ljubljane, Ljubljano z Emoni1, Bled in Bohinj.5
Bled je bil kiaj snemanja tudi leta 1934 ob velikem ¡¡okoJikem zborovanju. Takrat je Škola ta potrebe sokobke zveze kralj vine Jugoslavije poaneia dokjmert irni fiim o zborovanju Sokola z naslcvom >Oj letni sivi sokole«. Režiser filma je bil Kanrlo Brossler, snemalca Aleksandar Cerasimov : Aiatohj Bazar >v. Film je posnet s tonsko kamero, ki jo je konstruiral Geras*mov 'am, tako ima sluca zvočno podiage (glasba). F'1m prikazujr: «okole, njihove aktivnosti, Bl:d z okolico, Vhitgor in kralja Aleksandra ob obhodu soknLkega tabora. Snemanie uima so nadzorovali člakii uprave sokrlske zvjze (navsd^ni so tudi Kot avtorj. filma^, take da jc vloga strokovnjakov Škole narvidnog zdravija zminjšana na tehnično izvedbo dej članov uprave Tako je izradno dolg film ¡k' zapis dobil podobe propagandnega letaka brez najmanjšega filmskega občutka, ki je sicer prisoten pri ostali! dokum mtarnih filmih Bross-lerja in snemalcev Škrle narodnog zdravija.
Ob kon,u svojega dela na fiLnu in filmskega delovanja Škole narodne g zdravija je AlekLander Gerasimov leta 1947 v Idriji posnel film o pri dobivanju živiga srebra (Rudnik i tvernica žrvr u Idriji).
Reklamni filmi
V lefih, ko je slovenska filmska javnost spremljala fi'muki v-pon svoje rojakinje Ite Rine v nemških filmih in so se na HrvaŠkem r.zpisali o poskusih zrgrebSke lepotice >t;fice Vidačjč doseči podobno kariero, se je dcmLČa fi1mLika dejavne1 st preizkuiala v prvih tilnikih r kiamah in občasni posnela kakšno reportažo.
ARHTVi XV 1992
Članki in "azprave
45
Leia 1928, ko je bil gjavni filmski dogodek v L'ubijam nastop Ite Rine s Harryem Liedtkejcm v filmu »Izgibio «am srce na Pavi«,® je novi zagrebški p rodu cent Stella fi!m posnel reklamni tilm dolžinr 75 m o proizvodnji mila v mar. bor-sla tovarni Zlatorog z naslovom Milo Zlat a rog (Zlatorog sapun). Lefa 1529 je dobil dovoljenje cenzurne komisije za predvajanje med mrogF, fiimskimi reportažami o lepo:nih t krr ivanjih fi'm Lepotno tekmovanje v Kran;u (I epotno sn:-nanje za m<ss Kranj).7 Množično prirejanje lepotnih tekmovanj je bil odgovor na" fiimske uspehe Ite Rine in na osvojitev naslova eviopske lepotice Štefice Vidačič.
Od pomembnejših snemanj tega leta naj omenim še eno prvih snemanj Mctre-Goldwyn-Mayerja v Ljubljani za Mctro-žurcal: Odkritje spomenika Napoleonu v Ljubljani (Otknvanje jpomenuca Napoleonu u Ljubljani) Po podatkih z časopisja so ob tej prUožnosti poleg same svečanosti posneli tudi Otona Župančiča 8
Svjetlotonova snemanja v Sloveniji
V začetku tridesetih let je bde v Zagrebu ustanovljeno podjetje Svjetloton Vi je bile nek=ij naslednjih let po številu posnetih dokumentarnih filmov in filmskih reportaž najdinamičnejSi "hrvaški filmi ¡ki pruduc*:nt9 Ustanovitelj >n kstnik Svjetlotona je bil' češki državljan, f:1mski snemalec Josip Klement, ki je dobil dovoljenji za snemanja leta 1931. Slovenski operni pevec,, baritonist Mirko Jelačin je bil direktor in dramaturg podjetja.
Svjetloton je bila prva zigrebSka družba, ki je imeia pravo tonsko filmsko aparaturo za snemanje tlimo v (Tobii KiungFm). Tc je bila filmska kamera, mnontirani na avtomobilu i i pr -dvidena za gibljiva terenska snemanja. Ta edina profesionalna in najmodernejša snemalna oprema je bda velika Svjetlotonova prednost in je v naslednjih letih omogočila' snemanje številnih zvokih dokumentarnih lilmov. Nekateri od niih se bili i zahvaljujoč Jelačinu) posneti v Slov niji Eden od teh, z naslovom Sokolsk nastjp v Tivoliju (Sokolski nastup u Tivoliju), je btia reportaž s ¿okolskcga tekemovama v Ljubljani leta 1933. Prava filmska aktivno: ;t Svjetlotona v S'oveniji se je pričela s snemanjem zvočnega dokumentarnega filma Bela L ubrana leta 1932. Snemanje filma so spremljale v:like predpriprave in interes časnikov. Toda rezultat n. bil enak pričakovanjem in reklami, kritike iilma so bile negativne. Sneminjc v SJoven«- je podietje nadaljevalo s fuančno bo!j zan ;sl ivimi projekti Taka so istega Ista pcsne,i dvp reklLmna filma: Westnova t( varna v Celju fWe; tn tvurnica u Celju) m Železarna Jesenice (Železarna u Jesenicam^.
Ta snemanja so bila le del filmske aktivnosti v Slovsniji. Po uspehu prvega slovenskega filtra V kraljestvu Z'atoroga, ki si ga je ogledalo leta 1931 samo v Ljubljani 14 00C gledalcev,10 sta Ferdc Delak in M^tod Badjura leta 1932 pc snela alpski nemi film Triglavske strmine, »i Istega leta je Bosna film reklamirrla prikazovanje reportaže Zimski Bled (Bled zimi), Veličan BeŠter je pesne I Kongo1 s slovensk;h narodnih noš (Kiinpt,; slovenske narodne neSnje) m Juge-11 m je ponudb film Trbovlje, dolžine 1.502 m Zadnja dva filma pomembne dokumentarne /rednosti sta po poročilih časopisov zgoreh v pežaru, ki je jeseni tega leta zajel kino Mladinski dom na Kjdelj jvem.11
Svjetloton je omejil snemanja v Sloveniji verjetno tudi zaradi številnih slovenskih filmskih aktivnosti v letih 1931 in 1932. Leta 1932, je Svje-tlotonu minilo v snemanju celovečernega zvočnega igranega filma v Prmorju »Melodije 1.000 otoka«. Film je re?'Val in financiral snemanje Celjan Maks Osvatič.13 F;lm je bil srednje uspešen Z dv^ma filmoma se je Svjetlotjn v Slovenj pojavi) spet leta 1934. Pri film je hiJa reportaža z naslovom Folklora na ljubljanskem festivalu (Folklor na ljubljansko m festivalu) in; ga je verjetno režiral Ferdo D:lak. Drugi film, Maribor v bes:di in sliki (Marbor u rijoči i slici), je bilr. iimbicioznejša in obsežnejša filtrski, reportaža, podobne, filmu Heln Ljubljana. Že sama doižina filma Maribor v besedi m sliki - 1250 m - kaže na namero avtorjev, da pripravijo velik dokumentarni film. Scenarij m režijo so zaupali banovin ike mu arhivarju Fran ju BaSu, snemalec je bi! Josip Klement, laboritorijsko sc ga obdelali v zagiebšk;m tonskem laboratoriju Viktorja Ryba-k;\ k so ga poleg domačih uporabljali tudi snemalci MOM.»
Med obsežnejšimi filmskimi proj;kti s Svjetloton leta 1935 posnel ^voj zadnji obsežnejši zvočni film o turističnem in klimatsko-zdra-viliskem kraju Ormožu z naslovom Ormož-ju-^oslovanski Oillspach ("Ormož jugoslavjnski Gills-preh). Pri scenar.ju in režiji je sodeloval režiser Slovenskega narodnega gledališča Debevc.15 Film dolsine 534 m, je predstavil zgodovino zčlravi-lišča, naravne iepote in pregled gespodarskr de-jp.vnosti celotne ormeške okolice
S tem filmom je Svjetloton zaključil pomecnb-no obdobje snemama filmov v Sloveniji Dvakrat, leta 1935 in 1936- je posnel še Ljubljanski vele sejem, večjih pujektov (kot so bih Bela Ljubljana, Maribor v ¡liki ii besedi ir Ormož) pa st ni več loteval. T^astnik Svjetlotona je v tem Easu zafel tesneje sodelovat1 z neonskim Ufom, tako st je podjetje seasoma prt jblik ovale cid piodu-centa v predstavnico nemškega filma.
46
C uuci in razprave
ARHIVI XV 1992
Filmski žunali, posneti v Sloveniji
Novo Svjfitlctoncvo področje dela je biio od leta ly35 snemanju prispevkov za Ufine furoalc. Vsak teden je me ral Jojip Klement posneti prispevek za tedenski filmske novice. Sodelovanju je bilo kratkotrajno, veij-tno zarad1 pomanjkanja sredstev in žjrnalistitnih izkušenj v kontinuiranem filmskem poročanju. V obdobju sodeb-vanja je Klement posnel na Ptuju filmski z?.pis z naslovom Razstava konj na Ptuju (Izložba konja u P'ujii) m politični p rispe v _ik Sestanek Male atente na Bledu (Sastanak Male atante na Bledu), oba prispevka sta iz leta 1935.16
V tem čaEU je hilo v Zagrebu ustanovljeno novo filmsko podjetje Zora film, ki je postalo najpomembnejši hrvaški producent v letih pred drugo vojno. V podjetje so vstopih' izku*eni h^aški filmsk. snemalci Oktavijan Miletič m Marko Graf (iz Stella fi'ma), občasno je sodeloval Ali desandar Gerasimcv iz ¥kole r arodm ig zdmvlja. Poleg dokumentarn- in igrane produkt, je je Zora film pripravljala profesionalno ur,v jevar in redno izhajajoč filmski žurnM Zor<. marazui. PoJeg tujih ¿'rnalov (MGM. Fox movi-eton, Parami unt, Ufa) je bil sprejet v reden program jugoslovanskih kinematografov. Snemala Zor» magarina so pripravljali prispevke za posamezne številke Žumala tudi izv^n Hrvaške. V Sloveniji sc pesneli dva dogodke, leta 1935 rjpDrtažo Evharistični kongres v Ljubjiam (Euba ristički kongres u Ljubljani) m leta 1937 Pogre^ nadškofa Jegliča (Pogreb nadbiskupa Jeglič). Glede na to, da vsebina vjeh Številk Zora ma gazina m znana m da so ga pripravljali več let, lahko predvidevamo da je büo poiinutih tudi več prispevkov iz Slovenije.
Pregled dokumentarnih filtrov hrvaških pro-ducentov, posnetih v Sloveniji v ča;u ad 1919 do 1941 (z viri)
HrvEsko kjiL matografiio iz Časa zgodnjega obdobja nacionalne filmske zgodovine! spremlja usoda večine mMfli kinematografij: ui aska produkcija je skoraj v celoti izgubljena. Tisto, kai je ohranjeno iz obdobja do leta 1945, je bilo po vojni prenešeno v Bf ograd in do ¿edaj áe n¡ temeljito niziskanc Hieran pa se hrvašk'. filmska historiografija ni dovoli ukvarjala z odkrivanjem nastajanja in s sistematizacijo filmske produkcije v prvi! desetletjih našega stoletja. Zaradi tega tudi m popolne retrospektivne fimografijc, ki bi zajela vse posnete fiime tega obdobja. Tako je vnak poizkjs sistematizacije filmskih snemanj povedan z odkrivanjem (kdaj tudi že poznanih) sodobnih virov ki pa so tudi pogosto n^pouolni. Iz teb razlogov tudi ta p.egled filnskih snemanj hrvaikih p.-oduwntov v Sloveniji do leta i941 ni
ne popoln ne konern. Pregled nudi seznam filmov z viri podatkov o njih iz hrvaške filmske periodiki med obema vojna ma in v deloma ohranjenih r nzurnih seznamih filmske cenzurne komisiji., ki jih hrani Arhiv Hrvatike. Podana informacija o farnih temelji na obsegu podatkov v virih. Pn večini filmov je naveden tudi vir.
1918
General Maister prod. Jugoslavija (Kinoteka Hrvatske, insert)
lyl9
Doč ik Članova HNK u Celju prod Croatia
(Kinematografski glasnik Št. 3 z dre 1. 06. 19l9)
Bled na jezeri' prod. Jugoslavija k.d.
Vintgur kraj Bleda prod, Jugoslavije kj.
Sprovod Ignacija Borštnika prod. Jugoslavija k.d.
1921
Ljepa naši domovina
(Bled, Ljubljana z velesejmom)
prod Jugoslavija k.d.
[Kinof jn, Št. 1 z dne 15 12. Iy2l)
192?
LjeČil^e T opoliica
prod. ¡ kola narodnog zdravlja
(Zdravstven: nevine, Št. 9-10/1^61)
Sloven ja, f^mski Žurnal (Bc hinj, Bled, Em jna, Ljubljana) Sknla narjdriog zdravlja (AH, HZ, Š. 1/201, 25. 1. 27)
1928
Zlatorog sapun 75 m pred Steha film (Filmske novosti, Št. 2/28)
1931
Sokoiski nastup u Tivoliju prod. Svjctloton
Prva ve%a ->kjja?ka utakmi na Pohoiju (KH, cenzurna lista, 1931)
1932
Beia Ljubljana, zvočni film prod. Svjetloton r. Jelatin
(Juge slaven ski filr: kuri-, 20. 10. 32)
ARRiVI XV 1992
Cianx ■ razp-avr
47
We sto ova tvomica u Celju prod, Svjetloton
(JugoUavenski iilm koiu, St. 47 (65} z dne 17. 12, 32)
Žiljezara u Jes nicama prod. Svjetloton
(Juge slavonski film kiirir it. 47 (65) z dn^ 17. i2 32)
Bled zim. Prod Besna film
(PoroČilr M,-tronol d.d. za leto 1931,1932 AH,
SFD, davčni oddelek, S. 70)
(Podatki govenjo o prikazovanju m distribuciji)
Ti bovljt, 1 502 m prod. Jugofilm
(Film - Fox movietone 45 (63) z dne tO, ll. 32)
1934
Foikloi' na ljubljanski rr festivalu prod, Svjetloton Ferdo DnJak
Oj letni sivi sokole, zvočr« (taburjunje sokolov na Bledu, izv^r Savi ■) prod. Škola narodnog zdravlja r Kamil' Brassier
k. Aleteandar Gerasimov, Anato.j Buzarov (Kinoteka Hrvatske)
Maribor u riječi i slid, 1.250 m Svjetbton
sc. fn r Fnmjo Baf k. Josip Klement
(Jugoslavcnski film- II St. 1/21. 01. 35)
1935
NaS Tngiav amateiski film V Cirelj
(Prikazan na Vse slovanskem natefcajU za najboljši amaterski film v Zagrebu)
Ormož, jugcslavenski Gilhpach (Tanfil-nsko snemanje Ormoža) prod. Svjc.tbton sc, m r. D-bevc
(Filmske novosti, 5t. 13 z dne 05, 08. 35)
Euhansticki kongres u Ljubljan prod, Zcra film
(Filmske novosti, St. 13 z dne 05. 08. 35)
Izložba konji u Ptuju prod. Merkur (za CFO) k, Josip Klement
(Ffimske novosti, 5t 16 z dne 18 09. 35)
Sostan-ik Male antante na Bledu pr?d. Mrrkur (za UFOi k, Josip Kiement
(F;lmske n »vosti, 5t. 16 z dne 18. 09. 35)
Ljubljan ar r frachtenfest pro(-. Svjetloton k Josip Kl-ment
(Jugoshvenski film, Št. 1 z dne 2i 01 1935)
1937
Zora mugizin
(Pogreb nadškofa Jtg!:.ča)
prod, Zora film
(Filmske novosti, St, 10 z dne 1, 08. 3^)
Od naStetih filmov sta ob že omenjenem in sertu iz filma o prisegi pred generalom Maistrom ohranjena v Kinoteki Hrvafske filma »Oj letni sivi sokole« Škole narodnog zdravlja in Svjetlotonov film Ormoz-jugoslavensk. Gillipach.
Literatura
1,	Kretsko nuodno kazali?"; 1894-1969 (encflciopedjSlca izdaja, urednik Pavlo Gidrid; Niprijcd, Hrvatska na-i^dno kaj iliite, Zagreb ¡969.
2,	.........: Izvori za poviest hrva&kog filma., dokurr ■fltadja
Kino.ekc Hrvatski
3,	Dejan KosLnovii poČec? kk "rr biografije na tlu Jugoslavij.: 1896-1913, Institut za film, Univerzi';t umetnosti, Beogrid 19RS.
4,	V" Jcosl^ Majcen, Fil"iski fond Škole rod<iog zdravija u Kinoi ~ Hrvatske Arnivski pesnik, it 30, Zagr b 1987.
5,	V.ekoslav Moj cen. FiLnski Žurrili « Hrvltskoj, Kir.o tcica, ¡L. 4, 5 in 6, Zagreb 1983.
6,	Vdtoslav Majoco, Pregied članak objavljenih u fiitr ■ skoi periodiki 1913-1941 IcU (rokopLr.. Ki loteka Hr-vutsL.
7,	Ivo Škr:baH Izmidju publiki i države povijcr: hrvnt-ske kinim notranje 1896-1^80, Znanje, iJagreb 1984.
Opombe
1	»Brišetr i tiidim« /s, Ignndj Boii^ik, r. Atio& Grind, sl :mald Josip Haiia in Ljudevit Ša?jJc - Zigrib: Jugo-sl rviif k.d.. 1919. (tri dejanja) A- MiLn. Tana, Ora Negri, Ignacij Bori'nik, Iv> Badeli* Toio LtsiČ, Josip Pavii, Tonkf Savii, Ar-oSt Gfuid, Alfred Grur it Konrad Schmidt Andriia Geraiid
Film ni ohranjen. Ohranjena je fbtodeikumcn: irija, v kateri se nahaja tudi ic>tografija & otii filirike 'kipe, posr ;te v okolH Bled".
2	Casop Kir.ffon, Zagreb, it, 1 z dne 15, IZ 1*21,
3	Alekscidat Gc.asimov, k-oto-filmski laboratorij Skolr naiodiiog zdirrvija »Andrija Ši mpar«, Zdravstvene novne, Zagreb it. 9-10/196!.
4	Arniv HrvaŠke, Higijenski zavod ga Skdom c rodnog zdravja, Od; stenje a soajalmi m^didnu iu 38C.1927.
5	Arbi- Hrvankt, Higijenski zevod. i. 1, It, 201 z d« 25. 1. 192"
48
Čl mki m razprave
ARHTVI XV 1992
6	ZagrebJl« Movosti su i ffl poročal, sporedoma 2. in 3. januarja 19M.
7	Podali je iz seznam*1 zag: ibžke oenzurr.- komisije z dne 2f. 10. 1929 (dokom mladja Kinotek Hrvatski, ki ne vsebuj : drugiii pod tkov o produccnhi in avtonu.
V	cenzurn« n dovoljenju je fi'm doEf! 125 m deklariran ko* »M.CM film« to je brez anigih av irskih počitkov (ZugrebSfc podnižm-a M3M je bila distributer Uma), ijleae na to, äa so v tem iasu pos^ tnezni ktoemaogrrQ to fi'-nska podjetja samostojno snemal:; filmska repoi.ažc in lo i domafiri snemalci, je moonc, d" gre za film Metoaa BaJjure.
8	IV podLlkin iz časopisa Metre megaton, ft. 8, Zagreb 192!
9	Ime te i.lmske družbe se vse od ust'novi've uporab'jit v treh variantah: Svetlo* in, Svijei'oton to ¿vjetloton. N* d.i bi navajal razlogr te jezUcovr: zmede, v tekstu uporabljam me SyjLJoton, kri je pravopi^o in jezikovni ■ pravilne
10	Jggostavenski film hirir, Zagreb, £t 3 z dni 25 9. lSJl.
11	V Časopisu je bil jvidentiran it fijm o Triglivu, m sicer mateiskj film Mariborčana Vladimir' Uzija z mslovom Nai Trigkc, ki je bt prikazr na Vseslovenskem nntečaju za najbdp a^at^rsk: film h ta 1916 v Zagrebu Hrugih pod ikov n filmu, raar d? sc Ea predvajali v JcronLnski dvorani v Zagi :bu ni A tor V.	je b ! naslednja ktL urednik posebn fiimsb priloge (prilogi z£. ki ioamatei]'c> zagrebS eg? swo-kervnega časopisa Foto revija, ki ^ izh'jala mied leti 1932-:940
12	Četopis Film-Fox movieton :, Zigreb, iL 45 (53) z dne 10. 1. 1932.
13	Mt:odije i.000 otoka /s. in r. Mak< Osvattf kameri R'.ueh (München), glasba Miitr Deč", orkestmaja Zronimir Bradtf .prem" djOt tekst Prtar Priradovi* -
V	gk.mih vlogaH Maks Oatič in Mira Zdravkovu-Svjetloton: Zagreb, Emelk-: Menchea 1932;
Film so leta 1933 predv jali v Zagreb" to Oi/u ¿Novosti, 5. 2. 1933), distribu :r Arala film pa je dobil tuai dovolenje beogr ijsV ga miiiistrsi i za prosve'3 & predvajanj »u ivim ¡Dotama naSe KnJjtvin (AH, Bs.iskfl upravi Savske banov "nc, Prosvj.tno odjeljenje, it 16458/1933). Za razmer» od mnenjn ministra prosvete kritike filma niso bile po^tivne. Da jih ji Main Osva-tj£ te ko sprejel, priča tudi težba, ki jo je vložil znpei časopis Slovsnskä ni^od zandi objavljene krinke (Jugoslav, iski i Im kurir, it 21 '88, Zagret, 17. 6. i933).
14	Pod.-iek je iz časopisi, Jugoslavu nskj film, Zagreb, L fl, it 1 z dne 21. 1* 1935 Aprila 1935 je Minisbs ra za prosviio izdalo pripono »d' ičenici mju £kwa mogu posuti1' kulturno pou* zvvine filmove«. Med priporof nimi filmi sta tudi hima Maribor to RogaSka Siatina. U dopisa ni razvidni i, ali je to film »Mariboi u riječi i slia« ui kakssn <" jg.
15	Film-tc .ovosu, Zagreb, it 13 z dne 5. g. 1935.
16	Fogodha z Ufom je hila sklenjena s posredov iniem diužbe M rkur flm (ki v Časopisnin infonnac.jah nastopa tudi kot orcxh.cent_ a je bil snemale himsUti prispevkov Josip Klem nt s svoji n podjetjem.
ZbSAMM] jNFASSUNG
A ifnahrreu der kroatrehen Fi 1ö!Unternehmer in Slowenien bis usn Jalne 1941
Vjekos'.jv Majcer
Die eisten Aufnahm " n der kroatisch :n Untern ihmtr in Slowenien gehen init dem Ein'ritt Slow niens und Kios üeni *n den gernetosamen jugoslawischen Staat zusammen. Es geht um die Filmbeträgi, dh in das Filmjouiuai des Produzent!-- »Jugosiavij i film« eingereiht wurden. Ai« die-iem Z^iiibschnitt stimmt die teils .¡ihaltene Filmaufiiahme der Eide-ablegung der OfBziere der jugoeiawiscl in Armie vor General Mais'-r von Bedi jtung. JrÄBere FJmpro-luzente, die in SlowcrJ -n zwischen aen beiden Wt!t-kriegin ge .imt haben, sind: werialmc iizinJsche Ai lall »Skoh larodnop zdravlja« mit den Aufbildungs?lmen, »Stellt filni« mit den W.^ibungsfirmeit, in der dreißi~er Jalircn »S Üoton« mit den dokurr :ni arischen TorüHen und in den J?hren vor dea zweiten "Weltkrieg »Zoru film« cru den Fllmbe:üagen für das Mlmjourn'l »Zora tr iga-zin«. Aulgru d der Angaben m der kroatische*! Periodik zwisehen den beiden Weltkriegen und an aen Zensi"listcn aer Fumzensurkommissior. im Aiehiv Kroatien" wurd< die liste der in Slowenien von 1919-;941 aufgenommen«n Dölme *ntarfilmi der kroatisdieu Produzen,; vort sreitee Vac den auf der Liste angegebenen 26 Filmen sind cur drei -"¡ihalten wurden: aas Insirt des Filmj über die EMesab' :gung >m Oeneral Mais: er vor. »JugoslwfilTi«, »Oj ieti ävi soko1.«« von »Skcla . arodnog zdravl'a« und der FJm von »Syjet'nton« « Jmcö, jugoslovanski Gil'spach«.